Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Priznano in nepobitno dokazanoje, da je dobro in zadovoljno učiteljstvo eden prvib in glavnih pogojev za napredek vsakega naroda bodi vduševnera, bodi vgraotnem oziru. Moralo bi se torej po vsi pravici pričakovati, da je učiteljstvo glede na svojo težko nalogo in veliko odgovornost tudi tako plačano, da se more povsem posvetiti le svoji vzvišeni nalogi in da se mu ni treba pehati za postranskimi dohodki, da more svojemu stanu dostojno živeti in naatopati. Žalibog, da temu ni tako! Go- riška je v tem oziru zaostala daleč za drugiini deželami, v katerib so se prejemki učiteljev že davno primerno zvišali. Zaradi tega nedostatka in prisiljeni po krulečem želodeu so bombardirali goriški učitelji od 1. 1902. leto za letom deželni zbor za uravnavo ia povišanje plač. Deželni zbor pa je imel za vse peticije gluha ušesa, izgovarjaje se, da ni možno dobiti pokritja za zvišanje prejemkov meščanskih in ljudskih učiteljev. Slednjič se je deželni zbor vendar toliko ohrabril, da je naložil v seji 21. junija 1902. šolskemu odseku, naj prouči to pereče vprašanje in stavi svoječasno primerne predIoge. In je deželni zbor res te predloge sprejel v seji 3. januarja 1903. Ta zakonski načrt je bil pa tako sestavljeu, da se je inoralo biti brez drugega prepričan, da ne bo nikdar potrjen, kar se je tudi zgodilo. V seji 10. novembra 1901. je sprejel deželni zbor popravljeni zakonski načrt, pa tudi ta zaradi netočnosti, ki jih je bilo v njem, ni našel milosti pri vladi, ki je koncem 1905 vrnila načrt deželnemu odboru Depotrjenega. Deželni zbor je sprejel v seji 24. noranbra 1905. vnovič popravljeni načrt zakona, ki je dobil najvišje potrjenje 14. januarja 1906. S tem zakonom se je določila plača učiteljera 1. razreda 1600 K, 2. razreda 1400 K in 3. razreda 1200 K. V drugih deželab pa dobivajo po 2400, 2200 in 1800 K in imajo tudi petletnine po 200 K, v nekaterih se je znižala tudi službena doba na 35 let in se prišteva pokojnini tudi stanarina, kar vsega na Goriškem ni. Da pa ob današnji draginji učitelj s svojo plačo in posebno še, ako inia družino, prav težko izbaja, tega se ne more tajiti. Posledica temu je, da se učitelji izseljujejo v druge dežele, kjer so boljše remunerirani in da ua Goriškem priraanjkuje moških učiteljskib oseb in se morajo na moška učiteljska mesta imenovati ženske. Na mestni šoli Bpod Kapelo" v Gorici sta razpisani dve učiteljski mesti že v tretjič, a nibče ne kompet i r a. V gradiščanskem glavarstvu pa ne morejo popolniti nič manje nego 42 učiteljskih mest; tudi v slovenskem delu dežele je mnogo praznih služb. Da ljudski pouk ne bo še dalje nazadoval, mora novi deželoi zbor poskrbeti, da se učiteljske razmere uravnajo enako v drugih deželah, za kar je seveda potreba nekaj več cvenka. Tega pa se že dobi z dobro voljo, saj se dobivajo tudi tisočaki za Bdobro roko" deželnim uradnikom, ki so že itak izvrstno plačani. Splob pa je vsak delavec opravičen do tega, da se njegovo delo pošteno plačuje; torej so do tega opravičeni tudi izobraževalci Ijudstva na deželi!