Domoljub v Clubitani. 31. avgiusta 1938 ----- Sedaj jc prišel zopet listi čas, ko si belijo starši glave, kam z mladino, kam s sinovi, kam s hčerami, ki so dokončali osnovne šole. Nič manj ne muči to vprašanje onih, ki imajo otroke, kateri so dokončali srednje in visoke šole. Tolika skrb za otroke je lepa čednost slovenskih staršev, pa prav v tem odločilnem trenutku mnogo greše — sebi in otrokom v škodo. Inteligenca v današnjih dneh je silno širok pojem. V predvojnem času smo imeli za inteligenta, kdor je dokončal vsaj srednjo šolo z maturo. Danes merimo inteligenco že z drugim merilom, z merilom, ki pride iz žepa in sega z drugim koncem zopet vanj. Upravičeno! Življenje je čedalje težje in kdor si v teh težkih časih pribori eksistenco — je gotovo inteligenten. Gledamo tedaj vse bolj realno kot kdaj prej. Zatoiej se mora tudi izobraževanje mladine zasukati v to smer. Za ves slovenski narod ni prostora za pisalnim strojem, prav tako pa tudi ni edino zveličavna le pisalna miza. Se vedno drži, da ima rokodelstvo zlato dno, še vedno nudi zemlja oratarju dovolj kruha. Glejmo akademika: 7 let predšolske dobe, 4 leta osnovne šole, 8 let srednje šole, 1 leto vojaščine, vsaj 4 leta akademskih študij znese 24 let. Brezposelnost, ki izvira iz prevelikega števila inteiigentov, traja včasih mnogo let, povprečno pa vsaj dve leti. Potem dobi slabo plačano pripravniško službo, ki traja zopet r.ajmanj 2 leti. Nato ima prva leta nastavitve majhne plače. Računa se lahko, da pride v ugodnem slučaju akademik do skromne, stanu primerne službe med 30 iri 35 letom, mnogokrat pa tudi še pozneje. Poglejmo še obrtnika. Navadno je že z '8 letom pomočnik, ki se čeprav le skromno, za silo sam preživlja. Ugovarjate, češ, koliko je pa brezposelnih! Priznaml A ne glede na vse one, katere je povojna doba izpridila v delomržneže, ki se vsi skrivajo pod plaščem brezposelnosti, smelo trdim: kdor se z veseljem posveti svojemu poklicu in zna skromno živeti, je do malega vsak pri delu pod pogojem, da je seveda njegova zmožnost in obnašanje toliko primerno, da je zrel za človeško družbo. Da seveda noben službodajalec gleda rad slabega delavca, je razumljivo. Stalnost v zaposlenosti si ustvari obrtniški delavec pred vsem s svojo pridnostjo. Vestnega, dobrega delavca noben gospodar raci ne pogreša 'in ga tudi rad primerno plača. Razumljivo je, da mora obrtniški delavec najprvo s*m pokazati svoje zmožnosti, potem šele more računati na naklonjenost gospodarjevo, Zatorej: obrtniški stan ni sramoten, ni nizkoten, zahteva pa seveda zaradi višje kulturne višine človeštva tudi boijšo strokovno izobrazbo. In v tej smeri je še dovolj in veliko kruha za našo mladino, katero pa v eni sapi, tudi svarim; ne domišljuj si, da ne smeš za metlo prijeti, če si strokovno morda boljše izobražen kot tvoj stanovski tovariš! Tudi zate veljajo iste dolžnosti, kot za ostale druge, in sicer najprvo dolžnosti, potem šele pravice. Daleč za nami so časi, ko smo gledali kmeta čez ramo! Danes je kmet svoj gospodar, zaslužek je njegov, trud mu vsaj skopo poplača zemlja, in ni mu treba stradati, kot je treba marsikateremu »inteligentu«. Res je, da nim£ pečenke, nima potic, a kruha ima, žgance in mleko! Kmetski sinovi, držite se svoje grude, pridnim rokam vrne zemlja trud in le redkokdaj vas opeharil Kadar pa ti uime pridelek uničijo, fi je domovina v skromno pomoč, zemlja pa ti povrne morda drugo leto tudi letošnjo zgubo. Težke razmere kmetskega stanu zadnjih let so le bežnega značaja, od leta do leta se te razmere izboljšujejo, zlasti z razdolžitvijo kmeta in ni daleč čas, ko bo naš kmet zopet trdno stal kot nekdaj in še bolj I Toda — kdo bo takrat gospodaril, mladina, če tebe ne bo, če se mu boš izneverila? Kot za obrtniški stan, velja tudi za kmetski stan: življenje je čedalje težje in kmetsko delo zahteva dandanes prav tako strokovno izobrazbo, kot katerokoli drugo. Cim boljša Leto 51 • Siev, 33 5 kmečka strokovna izobrazba, tem boljši uspe* hi v kmetskem gospodarstvu. Ne silite svojih otrok brez potrebe in če nimajo res izrednega veselja do študija, v. srednje šole. Dajte jih učiti obrti, izobrazite jih za dobre gospodarje na domači grudi, sto« tero vam bo ta skrb poplačana. Šola pa na« pravi velikokrat duševne proletarce ne gledtf na slučaje, ko dijaki omagajo sredi študij« bodisi zaradi pomanjkanja duševnih zmožno« sti, bodisi zaradi pomanjkanja gmotnih sred« stev. Taki polinteligenti so v breme človeški družbi, ker niso sposobni ne za ročne, ne za duševne poklice. Tebi, inteligenca, pa veljaj: Zavedaj se* da je tudi delavec, tudi kmet človek, da bije: tudi v telesu tega človeka pošteno srce ia da je tudi v možganih tega človeka dovoljj razuma, ki je enakovreden tvojemu razumu* Ne zaničuj ga morda zaradi žuljavih rok —i poštene so! Ne zaničuj ga zaradi slabše oble« ke — kmet ti ne prideluje kruha s cilindrom na glavi. Ne zaničuj ga, kot ne zaničuješ iaže^ nirja, 6c v delovni obleki popravlja zamazan oljnat stroji Spoštuj notranjost delavnega človeka in ne sodi ga po njegovi zunanjost«! Saj je že tudi marsikdo nosil cilinder ca glavi in hodil v fraku — pa smo ga pozneje srečali v blatu človeške družbe, še celo zamenjati j* moral frak za — jetniško obleko! Vrnite tedaj doraščajočo mladino roko« delstvu in domači slovenski grudi, oboje je predpogoj našemu življenju. Kmet ima vse, rokodelec ima vse, inteligentu v pisarni pa manjka dostikrat kruha, obleke in stanovanja^ in to ne po lastni krivdi. Dr. Korošec je govorit na taboru v Ljutomera V nedeljo je bil v središču Prlekije, v Ljutomeru, veličasten narodni tabor — proslava 70-letnice prvega slovenskega narodnega tabora. Na taboru se je zbralo do 10.000 zborovalcev. Posebno navdušeno je narod pozdravljal svojega voditelja dr. A. Korošca, ki je imel na taboru tale pomemben govor: Dragi moj narod! Danes ob proslavi dvajsetletnice naše ljube domovine in Jugoslavijo slavimo obenem tudi 70 letnico prvega tabora na Slovenskem, ki je bil pri vas v Ljutomeru 9. avgusta 1868. Ljutomerskemu taboru je sledila isto leto in naslednja leta cela vrsta večjih in manjših taborov po vseh slovenskih pokrajinah. Tabori so bili mesta, na kalerih je slovenski izobraženec prvikrat v zgodovini stopil v najožji stile s slovenskim narodom ter se z njim razgovarjal in sklepal o slovenskih vprašanjih. Tabori so Slovencem izoblikovali in obenem razširili narodnostni program in narodno zavest zanesli v najširša narodne sloje. Ko so ravtio na ljutomerskem taboru muropoljski in slovenjgoriški kmetje pritrjevali in vzklikali govorniku dr. Raziaguf in od navdušenja vihteli klobuke, je prvak slovenskih pisateljev Josip Jurčič, ki je bii tudi tukaj navzoč, dejal svojemu sosediu: »Ledi se že taja, sedaj smo na dobrem!« In tako je res bilo. Na ljutomerskem taboru in.drugih' taborih ja ljudstvo sprejelo svoj narodnostni politični program iu se zanj borilo vse d« njegovega uresničenja. In danes lahko rečemo, da je program slovenskih taborov uresničen, uresničen do zadnje točke, uresničen izključno od naših (Nadaljevanje na prihodnji strant ljudi, uresničen v naši narodi« državi Jugoslaviji. Sedaj, ko smo dobili v Ljubljani od sedanje vlade še akademijo znanosti in umetnosti (burno pritrjevanje tn vzkliki: Ziviol), bi lahko mirno stopili s političnega odra, če bi se ne bali, da nam drugi Hega ne »»pravijo, kar smo mi pfidofeili. Polni ssepanja i« awmomvestno gledamo v bodočnost. Tudi od zunaj nam sedaj ne preti nobena nevarnost. Z vsemi sosedi živina« » mirnem prijateljstvu. Sedaj je tudi Madžarska, « katero še niso vsa vprašanja razčiščena, stopila v krog naših prijateljev. Nam, hvala Bogu, m toreba dan za dnem trepetati, da bomo sedaj in sedaj napadeni, ampak lahko vsak večer mirno pričakujemo prihod-ne«a dne in opravljamo kož zavedal državljani svojo dolžnost. Naše hrabre, doturo cšx> rožene in disciplinirane vojake neoero iu niti omeniti. Tega našega akoai in s&o»i varnega položaja mnogi ne znajo ali pa »očejo ceniti. Mi pa danes tukaj na drugemu ljutomerskem! taboru lahko rečenWk: Ta naše zemlja, katere mnočsm »ves! je začel buditi prvi ! ljutomerski tabor pred 70 leti, ta zemlja našiih • dedov in pradedo? bo ostala zemlja vaših otrok in vnukov, bo ostala sl.?venska Kemija v jugoslovanski državi vekomaj! Slovenska govorica, sloveM&a pešesn, slovenska zavest bo živela vekomaj? Mi bo-,mo ostali in hočemo ostati v svoji narodni . državi Jugoslaviji vekomaj- Kakor je pred 70 leti miš kmet in naš , obrtnik in naš delavec razumel svoje budi-telje in jim viharno pritrjeval, tako smo pre-pričani, da nas bo tudi danes muffogjoljeki šn sloveaije^orižki človek razumel ter se nadalje oklepal svoje slovenske govorice, svoje slovenske zemlje ia svoje jugoslovanske države. Kakor Srb ljubi svojo s junaško krvjo prepojeno zemljo in svojo govorico, kskor Hrvat z vsem ognjem svojega srca Sjubi svojo lepo domovino ia govorico, tako tudi mi Slovenci ljubimo svojo zemljo, svojo govorico, svoj narod, a v«i skupaj bodimo dobri ks zvesti Jugoslovani 1 Gotovo je, da pričakujete danes od meaie polog patriotičnih ia nacionalnih izjav tudi nekaj političnih izjav. Kakor veste, sem jaz kri iz važe ki-vi, sin teh prelepih krajev okrog Ljutomera in nas veže že starti politično prijateljstvo in tovarištvo. Mnogo bojw smo skupaj bojevali, mnogo zmag smo priborili za našo zastavo, hvala Bogu, premagani nismo bili aikdar. Tako nam Bog pomagaj tudi v bodoče. Kakor sle včeraj ali danes brali, se je v vladi izvršila mala rekonstrakeija, mala sprememba. Ta niala sprememba oseb ne pomeni spremembe programa. Smer naše vladne politike »e ne bo spremenila. Mi ostanemo zvesti svojimi programskim izjavam v senatu m skupščini in programu JRZ. Slovenska pesein bi rekla: »Mi pa ostanemo kakor smo bili, enega srea, pa ene misli !< Bolj kakor za vladno rekonstrukcijo se politični svet sedaj zanima za nove volitve. Kdaj bodo nove volitve? Tako nas sprašujejo ua vsak korak. Odkrilo in jasno povem. Vlada o tem še na sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Zato sc pa vse govorice o kakem trdno postavljenem datumu brez vsake podlage. Kljub temu pa jc čas. da že nedaj začnemo z delom za dober izad prihodkih volitev. Mi se prihodnjih volitev ne bomo, ampak že sedaj lahko p (»stavimo pro-i.nozo za izad prihodnjih volitev. V vsei državi 2' Naša zunanja trgovina in slovenski kmet Kako dojimo mi z Italijo, nam dovolj glasno priča dejstvo, da so kupili še L 1929. Lahi od nas sa 1.150 milij. dinarjev več od nas, aego mi od njih, leta 1935 samo že za 301 milijonov, a lani komaj še za 158 milijonov. Kaj pomeni u>? Da »e je dobiček našega trgovanja z Lahi v osmih letih zmanjšal za celih 86%. Kako je padala naša trgovina z Italijo? izvozili smo leta milij. din 1924 2.754.3 1929 1971.2 3935 672.- 1936 137.— Kes je, da so bile 1. 1936. nesrečne sankcije in da se je lani izvo« zopet rnat io dvignil, vendar je ta dvig daleč zaostal za nor-malo in letos vnovič jako pada. In italijanski trg smo mi smatrali včasih za nekako stalnega. Res je, v Nemčijo nag izvoz narašča, a že zadnjič sem dokazal, da Nemci nas prav nič ne potrebujejo in da kupujejo od nas le iz političnih razlogov, da nas gospodarsko nekako zasužnijo. Vsa druga naša zunanja trgovina je bolj ali manj slučajna, od danes do jutri, take da je trdno ne moremo računati skoraj s prav nobenim zunanjim trgom več. To se vidi tudi v trgovskih pogodbah s tujimi državami, ki se vse sklepajo na prav kratko dobo. ge ena trgovska pogajanja niso končana, je že potekla pogodba % drogo državo in moramo biti zato v neprestanih trgovinskih pogajanjih na vse strani in pri. nobenih ne moremo vedeti, za koliko bomo zopet okrnjeni in kaj bomo lahko še tja izvozili. Kaj sledi is vsega tega? Da so izgledi za nag uvoz vsako leto neugodnejši. To dejstvo prihaja za nas ge tem bolj v pogfev, ker so nage cene n zadnjič razloženih razlogov navadno precej nad svetovnimi cenami. Čeprav mi doma tarnamo zaradi nizkih cen kmetijskih pridelkov, so vendar le te tako visoke, da nismo konkurenčni na svetovnem trgu niti c drugimi kmetijskimi državami, kaj žele z velikimi prekomorskimi kmetijskimi proizva- jalci. Nage vino je n. pr. eno najdražjih na svetu. Razen tega mi sploh nimamo blaga, ki 8a danes svetovni trg zahteva. Nedavno je pisec tega članka govoril z inozemskim konzulom in se pritoževal, zakaj ne kupi njegova država od nas skoraj nobenega vina, temveč raje dalmatinsko, laško in špansko. »Kaj pa hočete«, mi odgovori, »saj ne dobimo pri vas uiti treh vagonov enotnega vina. Vsak vinogradnik ima drugačnega in kako naj potem skušamo vpeljati pri nas tak tip vaših vin«. Neštetokrat se je že dogodilo, da so prišli inozemski kupci na naže živinske sejme, a so odšli praznih rok, ker je naša živina preslaba, da bi jo kupovalo inozemstvo, ki ima boljše na preostajanje. Isto je s sirom in raznimi drugimi pridelki in izdelki. Danes zahteva inozemstvo najboljše, tipizirano in standarizi-rano blago v večjih količinah, ki ga mi kratko in malo nimamo. Iz vsega tega je torej jasno razvidno, da na kak pomembnejši izvoz naših kmetijskih pristno in poceni dobite pri CentsrcaKni vlnarnl v Ljubljani bo ponovno zmagala JRZ, na Hrvatskem bo tokrat še močma bivša HSS, v»e druge sWn-ke in pa stran&ce ostanejo, kakor se Srb izraža: »politična boranija«, droben fižolček, katerega bomo drugi pozobali. Kdaj torej bodo fttfve volitve? Da volitve še ne bodo jutri, za to naj vam bo dokaz dejstvo, da vlada tudi Se ni prinesla odločbe o volivnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voii. Res je, da je v9ada obljubila nov volivni zakon, a se ni vezala na noben termin. Zaradi iega 1» morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov voli vui zakon, ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to so stvari, o katerih danes ge ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi v ta vprašanja. Mi pa »e vrnimo k predmetu, s katerim smo začeli, k prvemu ljutomerskemu taboru pred 70 leti. Mi prosimo Boga: Bog nam daj in ohrani narodnega idealoma in duha, kri so ga imeli pred 70 leti naši očetje in dedi, in vsem bo glo dobro I pridelkov mi za bodoče ne moremo več računati, razen za les že in za sadje, a tudi to le, če bo res dobro. Ne rečem, da velja to za vedno, toda pogoj je, da temeljito preusmeri mo nage kmetovanje v gornjem zmisjivkar pa zahteva znanja, časa., in tudi — investicij. A kje dobiti denar zanje? Preostane nam Slovencem zato za enkrat skoraj samo nag notranji trg doma in tu sem morajo biti obrnjeni naši pogledi. Gre zalo, da bo naše kmetijstvo zadovoljilo vsaj slovenski trg, kar je treba žal še posebej poudariti, kajti mi tako nazadujemo, da nas že eelo tu izpodrivajo drugi. Na Gorenjskem že danes pojedo prav precej hrvaškega govejega mesa, mi kupujemo hrvaške konje, koljemo hrvaške prašiče, pijemo dalmatinsko in ba-naško vino in pojemo že prav precej hrvaških mlečnih izdelkov, da o vojvodinskem kruhu sploh ne govorim. Domači trg ima v današnjih svetovnih gospodarskih prilikah tudi to prednost, da je on edino stalen in zanesljiv in ga z dobro organizacijo in dobro gospodarsko politiko , lahko še zelo, zelo povečamo. Razen tega imamo mi mnogo možnosti in pogojev, da si osvojimo z nekaterimi našimi pridelki še precejšnje in važne trge po nekaterih drugih jugoslovanskih pokrajinah. Toda o vsem tem ob drugi priliki. Za vse to je pa potrebna popolna preusmeritev vsega nagega kmetijstva in kmetovanja. F. E. r O®»l»ro Sit poceni kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani manufakturni trgovini Jojriiso eešniic Ljubljana, Lingarjeva ulica 1. Stev. 88.__»DOMOLJUB?, diie 31'. avgusta 1938. KAJ je novega po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic Y Ljubljani narasle skupne vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 21,494.720 dinarjev na 1.094,884,600 din Vloge na knjižice so narasle za 2.8 milij. din na 637,673.969 dinarjev, vloge v tekočem računu za 18.6 milij. na 457,210,831 din. — Vloge na knjižice so narasle pri 7 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 10, skupne vloge '.udi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 7 hranilnicah, v tekočem računu pri 10, skupno število vlagateljav pri 7 hranilnicah in ZAHVALA Podpisani Anion Zorman sem pogorel in potrjujem, da sem danes od uprave Domoljuba kot njegov naročnik polom župuega urada v Predosljah točno prejel podporo v znesku 1000 din, za kar se iz srca zahvaljujem, V Bobovku št. 7, dne 26. avgusta 1938. Anton Zorman, L r. OSEBNE VESTI o Kraljevič Andrej, ki je bii nedavno operiran na slepiču, je že zapustil ljubljansko Leonišče in se zdrav vrnil na Bled. — Zdravniki so bili odlikovani in obdarovani; tako tudi sodelujoče redovnice. o Za novega vodjo (rektorja) v zavodu sv. .Stanislava .v St. Vidu nad Ljubljano je imenovan g. kanonik Jože Šimenc, doslej župnik v Naklem. Čestitamo! o Štirideset let že služi Feliks Pire kot , trgovski sotrudnik pri ljubljanski tvrdki F. Ks. Souvan. Na mnoga leta! o 70 letnico rojstva je obhajala te dni v Skorjami na Dolenjskem Šinkovčeva mama. Živela! DOMAČE NOVICE d Narodni odbor v Ljubljani Vas vabi na Slovenski dan v Kočevju. d Spomin posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku v Ljubljani bodo letos obhajali v nedeljo 11. septembra. Pri večerni proslavi v soboto si. bodo osvežili spomine na tisti nepozabni dan, ko je tedanji nuncij in sedanji kardinal dr. Hermenegild Pelegrinetti v navzočnosti nepreglednih množic blagoslovil in posvetil svetišče Marije Pomočnice, kamor od blizu in daleč tako rado zahaja verno slovensko ljudstvo. d Nadškofu šele čimprejšnje ozdravljenje. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je prosil narodnega poslanca g, Mikašinoviča, da v bolnišnici usmiljenih sester obišče hrvatskega metropoli ta dr. Alojzija Stepinca in mu želi čimprejšnje okrevanje. Nadškof dr. Alojzij Stepinac se je dr. Stojadinoviču prisrčno zahvali! za njegove želje. Nadškofa je nato obi- skal tudi minister Dragiša Cvetkovič in mu želel skorajšnje okrevanje. d Oba sta bila zelo zmerna. Najstarejša dvojčka v Jugoslaviji sta pač 88-letna Martin in France Drahsler v Suhadolu. Martin je kmetoval na domačiji in je imel 7 sinov. Najstarejši je padel v svetovni vojni, trije so umrli, trije pa žive in so zdravi. France je služil 82 let kot železničar. Iz Boštanja je hodil dnevno v 2 uri oddaljeni Zidani most. Ima 3 sinove in hčer. Oba sta zelo zmerna in nista nikoli kadila. d Stroški za ljubljansko vseučiliško knjižnico bodo znašali še 5 milj., torej skupaj 12 milijonov dinarjev. Knjižnica se bo naselila v nove prostore šele drugo leto, ko bo zidovje dovolj suho, da ne bodo knjige trpele škode zaradi vlage. d V ministrstvu za socialno politiko pripravljajo zakonske načrte o zaščiti rodbine, novorojenčkov, otrok in mladine ter zakonski načrt o bolnišnicah in ureditvi zdravstvene službe. d Drugi balkanski kongres za varstvo otrok bo v Belgradu od 2.—6. oktobra na ta-mošnjem velesejmu. Zbora se udeleže poleg zastopnikov vseh balkanskih držav tudi Anglija, Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška, Italija, Francija in Sev. Amerika. d Ali je to do pike prav? Mariborske železniške delavnice so letos sprejele 40 gojencev v svojo obrtno šolo. Naval prosilcev je bil nenavaden ter je prišlo k izpitom, ki so se oni petek zaključili, nič manj kot 400 kandidatov. Drvaža je imela znaten dohodek od tega, saj so plačali vsi ti prosilci na kolko-vinah in raznih pristojbinah okrog 80.000 din. n Zopet okradena župna cerkev. V sredo 24. avgusta je neznan tat odnese! iz male zgodovinske cerkvice sv. Duha mal lesen kip, ki predstavlja Zveličarja v grobu ležečega. Kip je iz 16. stoletja in predstavlja zaradi zelo lepe izdelave in častitljive starosti večjo vrednost; ukraden je bil tudi umetniško dovršen angelček na krstnem kamnu, tudi lesen (iz 18. stoletja). Sumimo pregorečega ljubitelja umetnin, Svarimo pred nakupom! Škoda zaradi ukradenih kipov znaša nad 1000 din. Naj bo to za svarilo varuhom cerkva. d V juliju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah ta 21,5 milij. din. V juliiu 1938 so Del de«eltlsočglaTC množic«, ki se i« MMU v nedeljo narodnega tabor, v Ljutomeru. f Vinko Poljanec Dne 26. avgusta je v Škocjanu na Koroškem po hudi bolezni umrl tamkajšni župnik msgr. Vinko Poljanec. Sledeči ponedeljek dopoldne 30 blagega gospodu ob veliki udeležbi ljudstva pokopali. Žalostna vest, da je umrl župnik v ško-cijanu, bivši dolgoletni prosvetni vodja koroških Slovencev, je bridko zadela ne samo vse naše koroške rojake, temveč tudi vso slovensko javnost. Župnik Vinko Poljanec ja bil eden najbolj vidnih voditeljev koroških Slovencev, ki ni omahnil do poslednjega dne. Taki značaji so v današnjih dneh vedno s eno nogo v grobu. Pokojnik se je rodil 26. marca 1876 v vinorodni fari Sv. Urbana pri Ptuju. Med svetovno vojno je mnogo pretrpel, najhuje pa mu je bilo ob prevratu, ko je marsikdo s Koroškega pobegnil, škocijanski župnik pa je ostal na svojem mestu, v smrtni nevarnosti dan in noč. V svojem delovanju na Koroškem je imel do 700 shodov in zborovanj, kjer je, neredko že obupane domačine utrjeval v ljubezni in odločnosti do slovenstva in katolištva. Za ves slovenski narod in posebej še za koroške Slovence pomeni smrt župnika Vinka Poljanca strašen udarec, ki ga bodo težko preboleli. Mučeniško je bilo življenje škocjanskega gospoda, mučeniška njegova smrt. Zato pa delo, ki ga je Vinko Poljanec za slovenski narod in za svoje ljubljene Korošce napravil, ne bo zastonj. Župniku Vinku Poljaticu trpečemu voditelju koroških Slovencev, do smrti zvestemu sinu slovenskega naroda, je zagotovljen trajen spomin! Slava mu! znaša 133.956, torej nekaj manj ko dne 30. junija 1938. Celotna slika gibanja vlog pri hranilnicah je torej zelo ugodna in dokazuje, da se zaupanje v hranilnice in denarne zavode stalno dviga, kar se kaže zlasti pri novih vlogah. d Mladinsko okrevališče v Dalmaciji bo letos zgradila naša banovina. Celotni gradbeni stroški bodo znašali 1,400,000 din. ' Ta mladinski dom bo imel prostora za 150 otrok. d Licitacija za preureditev državne ceste Kranj-Nakl« bo v gradbenem ministrstvu v Belgradu 21. septembra. Čudno, da niso liri-lacije za slovensko cesto razpirali nekje še bolj na jugu, recimo tam okrog Bitolja! d Na poiiv ljubljanske občine so se nedavno javile pri magistratu matere * deset ali več otroki: dve sta rodili po 20 otrok, ena od teh živi v mestu in je stara 78 let! Po deset otrok je imelo 75 mater; po enajst 50 mater, po dvanajst 43 mater, po trinajst 25 mater, po štirinajst 16 mater, po petnajst 8 mater, po šestnajst 12 mater, po sedemnajst pa 12 mater. d Iivoa sadja. Dne 22. avgusta je bila v Belgradu v Zavodu za pospeševanje asunanje trgovine seja strokovnega odbora za sadje. Na seji so razpravljali o določitvi dneva, ko bo dovoljen izvoz našega sadja v inozemstvo. ,V naši državi so do sedaj dovoljene količine sa izvoa svežih sliv, in sicer v Nemčijo 2200, v Češkoslovaško 1200 in v Francijo 200 vagonov. Slive bo leto« v goratih krajih zelo dobro rodile. Računajo, da bo izve® svežih sliv znašal nad 3000 vagonov, izvoz suhih pa nad 1500 vagonov. ■ d Delavski stanovanjski eddeJek g 48 stanovanji bo zgradila tam za Bežigradom v Ljubljani. d Glavar pravoslavne cerkve v Ljubljani. Dne 23, avgusta je prišel v Ljubljano patriarh dr. Gavrilo v spremstvu plaškega in bifoljskega episkopa. Dopoldne je bil sprejet pri knezu namestniku na Brdu, popoldne se je vrnil v Ljubljano, kjer je v spremstvu predstavnikov pravoslavne občine v Ljubljani obiskal najprej pravoslavno cerkev v Tivoliju, nato se je sprehajal po tivolskem parku, odšel na ljubljanski grad, odkoder je občudoval lepoto mesta in naše dežele. Visoki pravoslavni cerkveni dostojanstvenik se je o lepotah naše dežele, o njeni kulturi in njenem napredku izrazil- nadvse po voljno, Tekoč, da je naša dežela kakor raj, ki ga je Bog zasadil v jugoslovanski državi, d »Suka na bedna jim meč, dviga jim t prsih pogum.« Te dni je bilo v Zagrebu običajno letno zborovanje Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Zborovanje je minevalo v zelo napetem ozračju. Pri blagajni- Obiski naših rojakov iz tujine Slovenija je letos deležna mnogo obiskov svojih izseljencev, številni so izseljenci iz Amerike, prav tako številni pa so tudi izseljenci, ki delajo v Nemčiji in Franciji. Dne 2. avgusta je prišlo z brzovtakom iz Francije v Ljubljano 80 slovenskih rudarjev. Prišli so nenapovedano zato, ker je organizacija, ki misli, da ima edino ona monopol na slovensko delavstvo, gladko zamolčala njihov prihod in so slovenski delavci po dolgem potovanju na ljubljanskem kolodvoru bili razočarani. Naši internacionalisti se jih pa tudi niso bogve kaj spomnili, čeprav mislijo, da so slovenski rudarji zgolj njihovi ljudje. Ti rudarji so prišli iz Livina v okrožju Pas de Calais, kjer vodi dušebrižnistvo msgr. Valentin Zupančič. Dne 21. avgusta so se ti slovenski rudarji zopet tiho in skromno vrnili v Francijo Ob tej priliki moramo povedati, da nihče nima pravice prisvajati so ljudi, ki prihajajo v domovino, pa čeprav ve za nje samo Strokovna komisija, to se pravi socialistična organizacija. Med te- mi rudarji, ki so bili avgusta meseca v Slo-veniji, je bilo'najmanj polovica dobrih kato. ličanov! Dne 23. avgusta je prišlo v Ljubljano 140 naših izseljencev, ki so dospeli pod vodstvom Antona Švelca, izseljen, duhovnika v Aumetzu v Franciji. Na Jesenicah jih je sprejel Janko Švajger, tajnik ministrstva za socialno politiko, ter jih spremljal do Ljubljane, kjer jih je pozdravil ravnatelj izseljenske pisarne Fink. Kakor smo poročali, je 5. avgusta dospelo iz Nemčije 430 oseb, naših izseljencev in njihovih družinskih članov, dne 24, avgusta so se vrnili zopet v Nemčijo. Odpeljali so se i vlakom, ki je imel 20 vagonov iz Nemčije. Za dne 5. septembra pa pričakujemo zopet večjo skupino naših izseljencev iz Nemčije. Vsi vtisi, ki jih imajo naši izseljenci pri obisku v Sloveniji, so zelo ugodni in upamo, da bodo taki tudi vtisi prihodnjih skupin. škem poročilu je prišlo do takšnega viharja ugovorov in razgrajanja, da je policijski komisar razpustil zborovanje. Učitelji so zapeli državno himno, nato pa je velik de! vzgojiteljev odšel na grobove hrvatskih velmož ter položil vence. Uprava učiteljskega združenja je pozvala prizadeto članstvo na nov občni zbor, ki bo zopet v Zagrebu zadnje dni septembra. Kako morejo ljudje brez discipline, vzgajati v disciplini druge?! — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Fraaz-Joselove« grenke vode. »Fratiz-joseSova« voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času bre?. neprijetnih pojavov. Ses< UO min. tce. pol. !n nor. idr. 8. br, 1M33, 39. V. S&. d Naš isvoi pšenice je od 1. do 20. avgusta letos znašal okoli 1300 vagonov v vrednosti 20,000.000 din. d Eden, ki nas je pred svetom nmazal. »Slovenec« je poročal, da je češkoslovaški državljan Jaroslav Brych izgubil tri kovčege z obleko s svojega avtomobila, ko se je vračal z našega Primorja v domovino. Te kovčege so izsledili sedaj orožniki v Macincu pri Čakovcu. Našel jih je neki Štefan Vuke-lič ter jih pobral. Doma je začel obleko in perilo, ki ga je našel v kovčegih, razproda-jati. Sramota! d Novi vlaki na naših železnicah. Nedavno Je bilo v glavnem ravnateljstvu državnih Spravna procesija proti brezbožnikom Kakor poročajo angleški katoliški listi, bo 16. septembra po londonskih ulicah šla tiha procesija katoliških vernikov, ki bodo s lo javno procesijo skušali zadostiti za javne žalitve božje po londonskem svetovnem kongresu brezbožnikov. Verniki bodo skupaj s svojiim dušnimi pastirji šli od cerkve svetega Jurija v Southwarku (južni del Londona) v "ivestminstrsko katedralo. Pri tej spravni procesiji ne bodo nosili nikakih cerkvenih zastav in bander. Kardinal Hm»ley je za ta namen izdal pastirski list, v katerem je omenjeno nalogo spravne procesije odločno poudaril. Ta procesija ne bo izzivajoč, marveč molčeč ugovor. Zato v procesiji tudi ne bodo nosili nikakih napisov, zastav in tablic s protestnim besedilom. Ze celih devet let londonski katoličani niso priredili take velike javne procesije. Zadnja velika javna demonstracija londonskih katoličanov je bila leta 1929, ko so obhajali stoletnico katoliške osvoboditve na Angleškem. Takrat se je tiste slavnosti v slavnostnem sprevodu udeležilo 30.000 katoliških vernikov. Sedaj upajo, da bo spravna procesija londonskih katoličanov dne 18. septembra še bolje obiskana. železnic posvetovanje za uov vozni red za 1. 1939-40. Sestanka so se udeležili poleg zastopnikov banovin tudi odposlanci raznih drugih ustanov. Ljudstvu v korist in železnici prav gotovo ne v škodo bi bik>, ako bi merodajni gospodje tozadevno iskali nasvetov tudi pri naših županstvih. d Nova letalska proga. Dne 23. avgusia dopoldne je bil otvorjen letalski promet na progi Belgrad—Fodgorica—Tirana. Prvo letalo je iz Belgrada odletelo proli Pod gorici ob 10.25 in prispelo v albansko Ti rano ob 12. Popoldne ob 4 se je letak) vrnilo v Belgrad. d Slovenci! Slovenke! pridite v narodnih nošah, fantovskih in dekliških krojih na »Slovenski dan« v Kočevje. d Za slovenske otroke iz tujine. Oni večer je z vlakom dospelo iz Nemčije čez Jesenice 38 otrok slovenskih izseljencev v Nemčiji. Ta izlet je organiziral in vodil g. Mirko Kranjc, izseljenski odposlanec naše države v Diisseldorfu. Na kolodvoru je otroke sprejel zastopnik banovine izseljenski komisar Fink. Otroci so spali v akademskem zavetišču, prehrano pa so imeli v Delavski zbornici. Drugi dan dopoldne so otroke pregledali na zdravstveni polikliniki, nato pa odpeljali z avtobusom v Kraljeviče, kjer bodo uživali pod skrbnim nadzorstvom zdravnikov in učiteljic tri tedne počitnic. Ta obisk slovenskih otrok iz Nemčije pomenja prvi poizkus, da seznanimo otroke naših izseljencev z domovino in da se naufe našega jezika. Če bo poizkus uspel, bomo prihodnje leslo pripravili večje zlete otrok izseljencev v domovino. d Cele vrsto mladoletnih izsiljevalcev so zaprli v Ljubljani. Od raznih, največ seveda od premožnih gospodov so izsiljevali velike vsote denarja z grožnjo, da jih sicer ovadijo zaradi spolne zablode z njimi Morda se je ustrašil hi d i maraikak povsem nedolžen ter Preselili sm@ sel JLEUUHU ras AHti&IV Mr. ph. Andriiardč v Novem mestu (spodnja lekarna) se je (»»»iti« v novoure-jone prostore na MuMlBK&fc«* «««*» i*« poleg manufakturne trgovine JC Barborič in Glavne trafike. Lekarna jo nrojens po najnovejših zdravstvenih predpisih ln ima /in i&logi vsti najnovojd« to ln lnoiein.sk« •dravila za Ijndl ln za živino. one«. d« ima potem mir in se resi sitnosti, i/.toeii tak znesek, namesto edino pravilnega, jji) d» zapreti, kar se je slednjič zgodilo i,m zahtevo ene take osebe. — Kako se je vse to končalo, pa še nismo slišali. Take zgodbice „re(j« rade v pozabljenje ... d Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu (Dopisna trgo»»ka šola) ▼ Ljubljani, Kongresni trg 2 vpisuje dnevno od 0—-12 in od 4—6 popoldne. Tečaj Je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu lega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno iego v središču mesla. Vodstvo in učno osobje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. d KorpuSentaim in mššieastira, pri katerih u pokazujejo sna k i resnih težav zaradi nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne »Frans-Joselove« grenke vod». Taki ljudje se morajo tudi dom« — seveda pod nadzorstvom zdravnika — sdraviti za shujšanje. Krt. I") min. soo. pot. !n nar. idr. 8-br. 14 <8S. JS. V. 43. IZ DOMAČE POLITIKE l> Prrosisova vlade. Odstopili sci ministri Vrbanič, Marič in Miletič Za novega vojnega ministra je postavljen armadnl general Mi-Ijtitin Nedič, načelnik glavnega generalnega štaba, za trgovinskega ministra je postavljen inž. Nikola Kabalin, za ministra za telesno vzgojo pa dr. Mirko Bujič, župan mesta Splita. 1» Posvetovanje Male zveze aa Bh>du je rodilo uspeh, ker Je doseglo, da je bii med Malo zvezo (Jugoslavija, Romunija, Češkoslovaška) na eni in Madžarsko ua drugi strani dosežen sporazum, v katerem Mala zve/.a Madžarom prizna vojaško enakopravnost. Madžarska se obvezuje, da držav Male zveze vojaško na bo napadala. S tem je v srediiji Evropi tako rekoč izginila napetost, ki je do sedaj vladala. V kolikor nas tiče, smemo sedaj reči, da je tudi naša severna meja napi a m Madžarski zavarovana s prijateljstvom in da okrog in okrog države nimamo več nobenega nasprotnika. Sporazum pa je prav tako važen za Češkoslovaško in Romunijo, ki se jima ni treba več bati, da bi ju mogel kdo na madžarski meji napasti, naj si bi lo bila Madžarska sama, ali kdo drugi, ki bi mu Madžarska dovolila prehod skozi svoje ozemlje. V kolikor tiče sporazuma glede narodnih manjšin, pa se bodo pogajanja še nadaljevala pod vodstvom našega ministrskega predsed- Zahteve slovenskih obrtnikov Na obrtniškem taboru v St. Vid« so voditelji najmočnejše slovenske obrtniške organizacije, Zveze slovenskih obrtnikov, podali svoje /.abteve v obsežnih resolucijah. Iz teh resolucij podajamo kratek izvleček: Slovensko obrtništvo se zaveda tesne povezanosti vseh panog narodnega gospodar-siva, katerega skupni predstavnik mora biti le Zbornica za trgovino, obrt iu industrijo v Ljubljani. Obrtniki pa zahtevajo samostojno obravnavanje raznih gospodarskih vprašanj in ker je obrtništvo številčno večje, zato zahteva, da ta vprašanja rešuje popolnoma samostojen. obrtni odsek. Obrtništvo zahteva, da se strneta Bano-vinski urad za pospeševanje obrti in »Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI< v eno samo ustanovo. Obrtništvo zahteva, da se onemogoči nezakonito obratovanje, ker število šušmarjav v Sloveniji že presega število pravih obrtnikov. Onemogoči naj se delo zasebnikov, zlasti pa tudi nekaterih javnih ustanov v Sloveniji, ki so uničile že marsikatere obrtnike. Izvedejo naj se določila obrtnega zakona za zavarovanje obrtništva za primer bolezni, nezgode, starosti in onemoglosti. Izvede naj se preureditev obrtnega nadaljevalnega šoistva. Na vseh šolah naj se nastavijo strokovne učne moči in naj država plača ali vsaj podpre obrtno nadaljevalno Šolstvo. Uvede naj se davčni pavšal za inale obrtnike, čeprav obratujejo s »troji, in sicer po množini uporabljenih kilovatnih ur. Odpravi naj se nepravična in nesorazmerna razdeli, tev davka. Prometni davek pa naj se sploh odpravi, ker mali obrtnik proizvaja izdelka iz surovine, kar pa Se ne pomeni prometa. Obrtniki ae zahtevajo zase kreditne za« ščite, pač pa naj jim omogoči ceneni dolgoročni kredit. Socialne dajatve, ki jih mora danes obrtnik plačevati, nima pa od teh nobenih koristi, naj se znižajo na zmerno višino, kar bo le v korist socialnim ustanovam, ker bo s tesa omogočeno in zajamčeno redno in točno plačevanje teh dajatev in bodo odpadli nesorazmerno visoki zaostanki. Obrtni zakon naj se čimprej spremeni v smislu obrtniških predlogov. Pri razpisih javnih in samoupravnih del naj bodo cene tako postavljene, da bodo mogli obrtniki konkurirati. Onemogoči naj se običaj, da prevzame javna dela en sam podjetnik, kf pa nato manjša dela oddaja malim obrtnikom. Vsa obrtniška dela pri javnih zgradbah naj so oddajajo naravnost. nika. Blejskega sporazuma so poleg udeleženk samih izredno vesele tudi Italija in Anglija. d 4. septembra »Slovenski dan« v Kočevju. o Razrušen je na lastno prošnjo dolžnosti bana savske banovine dr. Viktor RuZič. p »Bomo pa počakali, da bo znan«. Bel-grajski časopis »Vreme« poroča z Bleda s pravkar zaključene skupščine Male z voze tudi tale zanimivi dogodek: Oni ponedeljek zvečer, ko so zunanji ministri MZ že končali svoje delo in so samo še čakali na odgovor Madžarske, je ponovno prišel v Golf hotel madžarski poslanik in sporočil, da odgovora madžarske vlade še ne more povedati, ker je zunanji minister Kanya z regentom Horthyjem v Nemčiji, pravkar v Kielu. Na telefonski poziv pa da mu je pošta v Kielu odgovorila, da je Koloman Kanya v Kielu neznan (»unbe-kannt«) in da zato teudi ielefonično ni mogel govoriti z njim, »Vreme« pravi, da je predsednik Male zveze dr. Stojadinovič na to mirno odgovoril: »Nič za to, bomo pa počakali, da bo znan.« Po tem odgovoru pa je telefonska centrala v Kielu kmalu našla madžar- Strašna smrt priljubljenega orožnika .. ...... j_______.. »:„., ...hni «lalr it T.inhliane Pretekli iorek, 22. avgusta zvečer ob 18.51 se je zgodila blizu postaje Laze strašna nesreča, katere žrtev je postal mlad orofinik, ki je opravljal svojo službo. Janez Erjavec, orožuiški podnarednik orožniSke postaje Borovnica, je omenjeni čas Pri postaji Laze ob '.ivozaem znamenju stra-žil železniško progo, na roki pa je imel svojo pelerino. Stal je n* progi med obema tiroma. Ob 18.51 je privozil s postaje Laze tovorni vlak št. 666, ki ga je Erjavec, kakor vse kaže, zagledal in se umaknil proti drugemu tiru. Ni pa videl niti slišal, da je za njim pridrvel po drugem tiru osebni vlak iz Ljubljane. Lokomotiva tega vlaka je nesrečnega Erjavca zgrabila za pelerino, ga vrgla pod se in mu odrezala obe nogi, glavo vso razbila m ga sploh strahovito razinesarCa. Bil je seveda takoj mrtev. Osebni vlak se je ustavil šele v Litiji in tam so na lokomotivi našli orožni-kovo pelerino ter zaslutili nesrečo. Pokojni Janez Erjavec je bil star 34 let. Zapušča mlaf'0 ženo iu dva otročička, od katerih eden je star pet mesecev, drugi pa 20 mesecev. Erjavec je bil zelo vesten in priljubljen orožnik. Naj mu sveti večna luči skega zunanjega ministra in dr. StojadinoviS je stopil z njim v zvezo in v nekaj minutah j® bil sporazum dosežen. NESREČE n Dye nesreči. Ono j>opoldne je avto podrl v Ljubljana 19 letno frizerko Rado Rejče-vo, stanujoče v švabičevi ulici. Dekle je dobilo resne poškodbe na ramah iu rokah. —« Na Krekovem trgu pa je popoldne neki neznan kolesar podrl 4 letno Bredo Tršinarjevo. Mala deklica je dobila poškodbe po vsem telesu. Grdo je, da jo je neznani kolesar po nesreči naglo odkuril. Obe ponesrečenki je v bolnišnico prepeljal reševalni avto. n Ker je bila cesta slaba in splozka, se je potniški avto, last tovarne tkanin v Polzeli, s šoferjem in potnikom vred prekotalil 3 in pod cesto. Pri tej nesreči je trg. potnik zgoraj omenjene tovarne 54 letni g. Sirec Drag« Iz Celja dobil hude notranje in zunanje po-, škodbe. Zlomljena je desna ključna kost, po vsej glavi pa je ves poln ran; samo srečnemu naključju pa se ima zahvaliti, da ga niso izpod avta potegnili brez glave. Pri močnem sunku je namreč vrglo zadaj v avtu sedečega s sedeža in je z vso silo treščil v zadnje malo okence avtomobila, tako da mu je potisnilo glavo skozi strto šipo. Drobci šipe so se inu zarili v obraz in glavo. Šofer avta Lebio Fra-rijo pa je dobil le male praske po desni roki. Prvo pomoč je nudil ponesrečencema bano-vinski zdravnik v Dravogradu, ki je odredil takojšen prevoz v siovenjgraško bolnišnico, a 8e ena avtomobilska. Dne 25. avgusta sU trčila pri Radečah dva avtomobila, eden iz Hrastnika, drugi pa iz Zagreba od podjetja Mautuer. Oba avtomobila sta zelo poškodovana. V avtomobilu, ki je iz Zagreba, se je ponesrečil 6ofer; ima le majhne poškodbe. V, avtomobilu iz Hrastnika pa je bilo j>ot oseb, nedavno kupi!. Bi! je lo Klan dirkač, g j,nte-rim je hotel nastopiti na ljutomerskih konj. skih dirkah. Nesreča je povzročila tudi polurno zamudo vlaka. N« Bledu ie te dni zborovalo okrog 300 mladih katoliških inteiigentov, ki so zastopali 17 narodov. Slika kaže del udeležencev pri zborovanju. ki so vse hujše oziroma lažje ranjene. Šoler je ranjen na glavi in ima poškodovano eno rebro, najhujše poškodbe pa ima neki gospod iz Hrastnika, ki .ima na čelu vso kožo posnelo. n Zvečer je zakuril peč v spalnici 88 letni Josip Fidlar na Muti. Zaradi slabega dimnika se je v peči razvijal strupeni ogljikov plin in povzročil smrt spečemu starčku. n Tri litre močnega žganja so prinesli iz gostilne na dom gospodarja, ki je povabil sorodnike in sosede na pijačo. To čanovi pri Bosanskem Brodu. Kmalu so vsi pijani obležali. Dva kmeta sta umrla zaradi zastrupljenja z alkoholom, ostale je zdravnik komaj ohranil pri življenju. n Z visoke lestve je padel. Oni petek je popravljal Jože Srabočan električno napeljavo v tovarni Jugobruna v Krarlju. Jože je stal na visoki lestvi, ki se je zaradi spolzkih cementnih tal prevrnila, z njo vred pa tudi Srabocan. Pri padcu je dobi! poškodbe na glavi, obenem ai je zlomil nogo. n Strela ubila dva repa. V noči od one »edelje na ponedeljek je nastala naenkrat iiuda nevihta. Pozneje je začelo močno grmeti in treskati; okrog 4 zjutraj je udarila Strela v črešnjo posestnika Jožeta Gabrejna •vulgo Šurčka na Uncu. Crešnjo, ki stoji kakih 10 m proč od hleva in hiše, je strela v sredi debla razpraskaia, prešla po deblu od »emlje in okrog črešnje napravila v zemlji aiekaj rovov, kakor bi zemljo miši razrile. ■Nato je morala po zemlji ali skozi kako odprtino priti v hlev, kjer je živinče, ki sloji jpri steni v smeri proti črešnji, ©smodila na vralu ob verigi, od tu je preskočila na kravo in vola ter ju ubila, dočim je živinče ob steni ostalo živo. Gospodar je dal poklicati v bližini stanujočega mesarja, ki je vola in kravo zaklal, da so lahko porabili meso. Vžgala 111 strela nikjer. Tudi v začetku meseca avgusta je treščilo pri gostilničarju in trgovcu Gne-adi v malo hišo poleg gostilne, pa je samo streho in zid nekoliko poškodovalo. Zaradi nevihte je bil prekinjen tudi električni tok hišah. 11 Ko sta ogledovala revolver. Mladi, 16 letni Jakec Božič in 14 letni dijak Paš Iia-■doša sta v Trbovljah ogledovala revolver-forovning, ne sluteča, da je nabasan. Mal pritisk na petelinčka, revolver se sproži, krogla zadene dijaka Paša v trebuh. Krogla je .•stola tik kože na drugi strani hrbla. Seveda bil strah velik, žalost pa še večja, ker sla se fanta izredno rada imela in sta bila vedno skupaj. Paš je bil iakoj prepeljan v bolnišnico in operiran. n Lobanja ji je počila. Vlak je povozil v Trliovljah ženo progovnega delavca Keše-tovo, ko je nesla svojemu možu kosilo. Vlak je privozil za njo, ona pa se, misleč da vozi po drugem tiru, ni prav ognila. Stroj jo je zadel v glavo tako, da ji je počila lobanja. Nezavestno so pripeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla. d Pri zaprtja alt pa pri motniatt v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne • Fran*-Jose!« vode n Ena konjska. Smodišin hlapec iz Ljutomera je hotel pri Križevcih prevoziti progo ravno v trenutku, ko je vozil vlak v postajo. Mož je bil menda naglušen, da ni slišal, niti videl vlaka ter je preslišal vse svarilne piske. Prihajaoči vlak je pograbil konja in voz ter vse skupaj popolnoma zmrcvaril. Voznika je k sreči vrglo z voza, da se je samo malo pobil, drugače pa je odnesel zdravo kožo. Lastnik konja trpi občutno škodo. Konja je šele n Električni tok ga je ubil. Na dvorišču Laznikovc hiše v Slov. Bistrici, v kateri stanuje Bračičeva rodbina, so našli v kolu med svinjakom in hlevom ob steni slonečega 12-letnega Janeza Bračiča. Fantek je bil ves otrpel ter nezavesten in je očividno umiral. Takoj je bil poklican zdravnik dr. Čeme, ki pa je mogel ugotovili samo smrt. Preiskava ie pokazala, da je dečka najbrž ubil električni tok. Skozi hlev je namreč izpeljana električna napeljava, o kateri so domači mislili, da ni priključena na tok, ker se že več let nI uporabljala. Napeljava se končuje v stenski vdolbini na zunanji strani hleva z zavarovalno naprvo, od katere visita v vdolbino dve žici. Fant se je skušal povzpeli na svinjak, pa se je pri plezanju oprijel z roko za vdolbino. Pri tem je najbrž prišel v stik z napeljavo, ker pa je bil bos in so bila tla mokra, je bila zveza z zemljo zelo dobra in je tok dečka ubil. Preiskava je poleni pokazala, da je napeljava v resnici priključena na tok 220 voltov, kar je zadostovalo, da je elektrika ubila mladega fanta. d Teiko deblo je padlo med delom v gu- zdu pri Kočevju na nogo 33 letnemu gozdnemu delavcu-tesarju Josipu Lučiču in mu jo zdrobilo. n Na skeii 11 j 11 neke hiše na Bohinjski Beli so našli razpadajoče truplo obešenca Pri njem so našli delavsko knjižico Da ime: Ignacij Šircel, iojen 11. aprila 1912 na Ha-čici, občina Trebeljevo, okraj Lilija. Budi mu, Gospod, milostljiv sodnik; n Požar je uničil konolec posestnika Ho-žana Franceta v Šmartnem pri Kranju. n Huda nesreča rudniškega pašnika. Ko je 28 letni rudniški paznik Podlesnik Franc šel po rovu stare jame rudnika v Libojah pri Celju, so se nad njim odprla zavarovalna vrata hodnika. V tistem trenutku je privozil jamski voziček, ki je padel skozi vrata in M ie»no pripravlja)« na bodočo vojno. Vsak Anglež mor« ime« plinsko masko. Na »liki vidimo, kako se vadijo v uporabi plinskih mask gospodične v tclciviaki ccntiali v London«, bodo Kotile, kadar bo Ho zaie? treščil 10 metrov globoko na hodnik, kjer je oplazil Podlesnika. Voziček ga je s vso silo udarit po glavi in mu je prebil lobaDjo, da je bil Podlesnik naenkrat v mlaki krvi. Hitra zdravniška pomoč ga je rešila. n Ni vsak sa šoferja. Pred dnevi je spravil neki Nemec, ki je prišel iz bivše Avstrije, svoj tovorni avtomobil pri »Rajgelnu« v Oreh-ku pri Stražišdu. Ta avtomobil si je izposodilo 5 fantov in naredilo z njim nočni izlet, ki se je pa žalostno končal. Fantje so bili iz okolice Stražišča, avtomobil je vozil Ciril Zupan, ključavničar iz Drulovke, poleg njega je sedel Vehovec Jože iz Zg. Bitnja, ostali trije so bili zadaj. Kod so se fantje vozili, nam je zaenkrat še neznano. Bržkone so se peljali proti Ljubljani IX) novi cesti, nazaj pa so se vračali mimo Smlednika in Trboj. Ker ni bi! Zupan proveč vešč v šofiranju, je na nekem ovinku med Smlednikom in Trbojami zavil s ceste, tako da se je tovorni avto prevrnil in se nato spet zasukal pokonci. Pri tej nesreči sta dobila Zupan in Vehovec hude poškodbe na glavi, da sta obležala nezavestna na tleh, poškodovan jo bil tudi avtomobil. K sreči je znal še eden izmed lažje poškodovanih šofi-rati, zato so naložili na avto oba poškodovanca in so odpeljali v Kranj k zdravniku. Ta je ukazal prevoz poškodovancev v ljubljansko bolnišnico. n V vodo je padel. Hranilnica iz Podleh-nika pri Ptuju ima pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji svoje gorice. Na vrhu hriba so napravili cementne jame, da se nabira voda. Te dni jo močno deževalo ter so bile cisterne polne vode. Ono popoldne sta šla tam mimo v gozd : po gobe 7 letni Meško Franc iz Predava ter neki njegov tovariš. Naenkrat zasliši ta tovariš, da je nekaj padlo v vodo. Prestrašen je opazil, da Meška nikjer ni. Takoj je vedel, da je padel v vodo Meško. Poklical je ljudi, ki so.ga našli v vodi že mrtvega. n V vrtine« je zašel. Vroča nedelja je 21. avgusta privabila v Mariboru staro in mlado na dravske bregove. Na studeniški strani se je v bližini gozda kopala tudi skupina mladih fantov, med njimi 16 letni Frane Prešern, sin strojevodje iz železniške kolonije. Kant je hotel preplavati Dravo na Mari-liorski otok, pri tem pa je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil s seboj v globine. Ni ae nič major V armadi kitajskega generala Čanghkaj-ška je bilo že več časa nemško vojaško odposlanstvo štabnih oficirjev. Ti oficirji so bili vojaški učitelji Kitajcev in so tudi dajali navodila za razne pohode Kitajcev proti Japoncem. Japonska je ugovarjala v Berlinu zoper navzočnost višjih nemških častnikov v kitajskem generalnem štabu, nakar je Nemčija svoje odposlanstvo poklicala nazaj v domovino. Zanimivo je, kako misli major Linnde- svari Japonce man, dosedanji nemški vojni svetovalec maršala Čanghkajška o koncu japonsko-kitajske vojrte. Liandeman je izjavil: »Japonski pohod ua Kitajsko je popolnoma enak nesrečnemu podvigu, ki ga je Napoleon doživel v Moskvi. Ta pohod se bo končni prav tako, kakor pohod Napoleona v Rusijo. Ce ne bo prišlo do hitre japonske zmage, bo na japonskem izbruhnila revolucija. več pojavil na površju ter je utonil pred očmi svojih tovarišev. Na tem mestu je Drava zelo deroča in nevarna. Truplo fanta doslej še niso našli in ga bo Drava najbrž nekje pri Sv. Marku niže Ptuja vrgla na suho. NOVI GROBOV! a Blagor jim, kateri v Gospoda iaspe ... V Ptuju je umrl skladiščnik Alojzij Prevc. — V Ljutomeru je preminula soproga preglednika finančne kontrole v p. Amalija Glavnik roj. Božič. — V Lescah je mirno v Gospodu zaspal 77 letni Andrej Kapus, oče župnika Jožefa Kapusa v Leskovcu. -- V Zg. Loki pri Blagovici je zapustil solzno dolino 64 letni posestnik Jože Žavbi. — V Mariboru je umrl zvaničnik drž. žel. v p. Josip Czernec. V Št Vidu pri Vipavi so dejali v grob 76 letno Ivano Balarič roj. Mušič. — V Črnomlju je zapustil solzno dolino načelnik davčne uprave Dore Šetina. — V Dragomlju je umrla Cilka Grad. — V zdravilišču v Trstu je odšel v večnost trgovec in posestnik v Kozam pri Gorici Ivan p. Reya. — V Brežicah je odšel med nebeške krilatce Borut Nikolič, gimnazijec II. razr. — V Štilju v Slovenskih Goricah je preminul trgovec Dr. Swaty ml. V Jarenini je odšla v večnost 88 letna Antonija šparen roj. Lampl. —. V Šmarju so djali v grob 85 letnega Jakoba Kastelica. — Na Studencu pri Ljubljani je odšel v večno domovino posestnik Anton Svetek. — V Ormožu je umrl sin pekovskega mojstra Franc Breznik. — V Ljubljani so umrli: soproga posestnika Marija Pokovec roj. Markoli, vdova po trgovcu Ivanka Knific, višji kontrolor drž. žel. v p. Franc Gnezda, Jerica Urbič roj. Korošec, zasebnica Ana Oblak roj. Grčar, 80 letna Jerica Vodišek roj. Medved, uradnik papirnice Leopold Jazbar in upokojenec državne železnice Franc Brezar. — Daj jim, Gospod, večni mir! Kako so oborožene države Orožje postaja čimdalje bolj edino jamstvo za ohranitev miru. Zato tudi lahko razumemo tekmo med državami v oboroževanju, ki jo podajamo v naslednjem: Velika Britanija ima 47,000 preb. in lahko mobilizira 9 miljonov mož. Njena stalna vojska šteje doma 115.000 mož in v britanski posesti 90.000. Britansko ladjevje ima tonaže 1,200.000 in šteje 18 velikih ladij, 6 nosilcev letal, 59 križark, 129 torpednih ru-šileev in 18 podmornic. Britanija ima 2000 Slovenskim staršem Šolsko leto je pred durmi. Vpisavali boste te dni otroke v šolo; kjer jim bodo nudili duševno hrano. Ponujali jim bodo v šoli po-leg knjig, ki jih morajo imeti, tudi mladinske liste v naročitev. Toda to je odvisno samo od vas, kakšen mladinski list naj ima vaš otrok. Mi vam priporočamo najstarejši mladinski list » Vrtec*, ki je ves prenovljen in izpopolnjen, da ho nudil naši mladini pouka in zabave ter vuega, kap mladina potrebuje za šolo in življenje. Kol Najstarejši slov. mladinski list bo vodil mladiao v isvenšolskem času in v šoli tudi po vseh tistih lepih potih, po katerih mladina tako zelo rada hodi. Ob »Vrtcu« bodo naši otroci spoznavali lepoto božjo, lepoto slovenske zemlje, slovenske besede, slovenske pesimi, slovenske pravljice in povesti, spoznavali bodo velike slovensko može iti žene in pot«, ki bo jih hodili, da so nam pripravili sedanjo kulturo in prosveto. In mnogo teh "iož j0 duševno rastlo z »Vrtcem«. Preko slovenskega doma pa bo »Vrtec« seznanjal našo mladino tudi z lepotami jugoslovanske zemlje, naše drage domovine, s šegami,hi navadami naših bratov, s katerimi nas je slovenska kri in božja previdnost združila v skupni državi, naši Jugoslaviji. Dalje bo vodil »Vrtec« mladino po potih, ki vodijo do značajnosti in plemenitosti, da bo mladina ob vstopu na svojo življenjsko pot hodila le ona pota, ki jo bodo vodila iz srečnega sedanjega življenja, v še srečnejše večno življenje. Iz »Vrtče-vegs« delavnega načrta morejo naši katoliški starši povzeti opomin, d» naročajo svojim otrokom le »Vrtec«, ki ga tudi mi priporočamo. »Vrtec« se naroči na posamezni naslov pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, na vsaki šoli pri nčiielju-poverje-niku, ali uSteljici-poverjenici, pa tudi pri g katehetu. Za ceno 2.50 din na mesec dobi však naročnik poleg mesečnega »Vrtca« ša za božič in veliko noč lepo mladinsko knjigo. letal, izmed katerih jih je 1500 doma v Angliji- Francija ima 41 milj. prebivalstva in lahko mobilizira 8 milij. mož. Njena stalna armada šteje 415.000 mož. Francosko ladjevje ima 511.000 tonaže in šteje 6 velikih ladij, 1 nosilec letal, 68 torpednih rušilcev in 75 podmornic. Francija ima 1500 letal. Italija ima 43 milj. prebivalcev in lahko mobilizira na 8 milj mož. Stalna armada šteje 550.000 mož. Njeno ladjevje ima 429.000 tonaže in šleje 4 velike ladje, 22 križark, 114 torpednih rušilcev in 81 podmornic. Italija ima 2200 letal. Italijanska armada silno napreduje in motorizacijo izvajajo naglo. Japonska šteje 71 milj. prebivalcev in lahko mobilizira 13 milj mož. Ladjevje ima 800.000 tonaže in šteje 9 velikih ladij, 4 nosilce letal, 35 križark, 112 torpednih rušilcev in 57 podmornic. Zračno ladjevje šteje 1670 letal. Združene države imajo 128 milij. prebivalstva in lahko mobilizirajo 20 milij mož. Stalna armada šteje 320.000 mož. Ladje-je ima 1,163.000 tonaže in šteje 15 velikih ladij, 4 nosilce letal, 30 križark, 216 torpednih rušilcev in 85 podmornic. Delajo pa 4 velike ladje, 2 nosilca letal, 10 križark, 36 torpednih rušilcev in 22 podmornic. Zračno ladjevje šteje 2885 letal. Sovjetska zveza ima 170 milij. prebivalstva in lahko mobilizira 30 milj. mož. Stalna armada šteje 1,300.000 mož. Rusko ladjevje ima 250.000 tonaže in šteje 4 velike ladje, 4 križarke, 25 torpednih rušilcev iu 130 podmornic. Zračno ladjevje šteje 4500 letal. (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj) razgled mmmmmm^um9mtmmwmi»ibmniuambi-»« slovaškega narodnega voditelja A odri)* Hliake. Na levi: Slovaške akrouc« hišice so izobesile talne r«»lavc. _ Na desni: Sto tiso« ljudi je bilo na pogrebu velikega Slovaka. doma nekje na Štajerskem, Marija Grahek roj. 5chwab, Rajmund Dunda in 53 letni Janez Sctina iz Kriia pri Žužemberku. — V Cleve-landu O. je preminul Janez Vidmar iz Sp. Idri- ANGLIJA S Baldwin jih ima »na vrvici«. Bivši aiigle-jk: ministrski predsednik Baldvvin sedaj mirno živi na deželi na svojem posestvu. Mož se v svojem gradiču v Asley Hali ukvarja menda precej z vrtnarstvom, zlasti pa ljubi cvetlice. Zato je bil tudi povabljen, ko so odpirali razstavo cvetlic. Pri tej priliki je Baldwin imel krajši nagovor, ki pa je v njem med drugam povedal tudi tole: »Sedaj pregledujem svoje papirje, ki še neurejeni leže v mojih pisarnah. Ce born med temi svojimi papirji našel tudi iake, ki bi po moji umrti koga utegnili spraviti na vislice, jih bom takoj uničil. To delo pa bo dolgotrajno, ker bom za to potreboval najmanj tri mesece.« NEMČIJA s Židovski zdravniki v Nemčiji (in sedaj v nji priključeni Avstriji) ne smejo zdraviti flanov socialnih ustanov, prepovedano jim je izdajanje zdravniških spričeval kakor tudi sodelovanje pri zdravniških posvetovanjih. Oni nc- morejo biti nastavljeni na javnih in samoupravnih bolnišnicah. Zdravniška praksa in vzdrževanje lekarn sta jim sploh prepovedana. — V Frankiurtu ob Majnu je zboroval mednarodni zbor za otroško varstvo šn zdravje. Nemčija dovoljuje davčne olajšave, oziroma delna oprostila, ki se stopnjujejo po številu otrok ter izplačuje tudi denarne pomoči revnejšim družinam z večjim številom otrok; do sedaj so jo prejele že (seveda marsikatere ope-tovano) 650.000 krat. s Dve tri iz Korotana. V Št. Jakobu v Rožu je nenadoma umrl Valentin Zvvitter. Pokojnik je bil daleč naokoli znan kot izvrsten gospodar in trden Slovenec. — V Dobu pri Pliberku so zgradili nov cerkveni stolp in obesili še drugi zvon. — V Galiciji so pokopali skrbno ženo Mrličko. — Posestnika Jožefa Sc.hwarza iz Želuč je na pašniku napadla podivjana krava in ga hudo poškodovala. —• Neki trgovcc je bil kaznovan s tisoč nemških mark globe, ke.r ni prodajal brusnice po določeni ceni, to je 25 mark za sto kilogramov. — V nekem jarku pod Zapotmico so našli mrtvega Franca Bergmanna iz Šent Ruprehta pri Celovcu, ki je pred nekaj tedni na skrivnosten način izginil, — Vrbsko jezero sta preplavala po dolžini (18 kilometrov) Jurii Neunofer in Valentin Fajnik iz Vrbe. Dosegla sta čas 8 ur 8 minut in 20 sekund. — Število brezposelnih v Avstriji po uradnih številkah hitro pada in je samo meseca julija padlo za 151.026, Baje ponekod že primanjkuje strokovnih delavcev. — 14. avgusta so v Vrbi slovesno položili kamen za novo šolsko poslopje. — V Poreče je prispel na letovanje bivši španski kralj Alfonz. — V Borovljah so pokopali 40 letnega Rudolfa Jakliča, sina upokojenega šolskega ravnatelja v Borovljah. — V Glinijah so položili k večnemu počitku Dovjakovega očeta. — V Bistrici na Žili je odšla v večnost Trudnova mati. — Iz službe brez pokojnine sta bila odpuščena bivši predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Gustav Zigeuner in sodnik dr. Alojz Ka-reseh, — Po vsej državi se vrši štetje sadnih dreves. — Na Gradiščanskem bodo morali zanaipiei delati tudi vsi dolazmožni cigani. Zaenkrat bodo zaposleni v posebnih ciganskih oddelkih pri gradnji cest. Jugoslavija, posnemaj! V vsako hišo Domoljuba? DROBNE NOVICE Trideset vagonov ledu dnevno potrebuje češkoslovaška Praga. Japonski ognjenik Asama bruha dušljiv dim v stebru, ki sega 1500 metrov visoko. Boji z uporniki v Mehiki še niso končali. 75.000 din mora plačati Bata, ker je izgubil pravdo z občino Karlovcem. Angleške čete v Palestini imajo še vedno mnogo krvavega opravka z upornimi Arabci. Francoski poslanik Brugere se je na Bledu večkrat sestal s češ. zun. ministrom dr. Krofto. 10.000 km letalskega omrežja ima letos Češkoslovaška. Boji ob reki Jangce se nadaljujejo brez večje zmage. V Španiji divjajo hudi boji ob reki Ebru, vendar brez odločilnega uspeha. Tndi e mrazom je mogoče prati. Kakor je človek naredil iz ognja — svojega dostikrat tako srditega sovražnika, najboljšega pomočnika, ki mu pomaga opravljati najrazličnejša dela, za katera bi človek le težko dobil nadomestnika, tako be je človeku posrečilo ukrotiti tudi mraz in ga narediti za koristen element. Tseba ga je sevega »ukrotili in nadzirati«. Mraz Je človek začel med drugim izkoriščati tudi za to, da mu ohranja v svežem stanju najraznovrstnejša živila. Kakor Je človek skoraj za vsako stvar izumil tudi umetno nadomestilo, tako Je izumil tudi umeten mraz. In ta umeten mraz je zdaj začel uporabljati celo za — pranje. Znano je, da je surovo volno zeio težko čistiti ali prati. Nečistočo je iz nje zelo težko odstraniti celo z najboljšim milom ali drugimi, kemično sestavljenimi pripomočki. V najnovejšem času pa surovo volno enostavno izpostavijo velikemu mrazu v kakšni hladilnici, kjer je toplina tako nizka, da tudi vsa nesnaga v volni zmrzne. Takšno zmrznjeno volno je nato treba samo dobro otresti in že izpade iz nje vsa nečistoča v majhnih koščkih ledu. V istem času je mogoče na ta način očistiti štirikrat toliko volne, in sicer tako temeljito, kakor do zdaj ni bilo z nobenim drugim pripomočkom mogoče. RAZNO Na dnu reke Berczise, kjer je utonil večji del Napoleonove vojske, bežeče iz Rusije, se še danee nahajalo ostanki slavne armade. Zgodovinarji so raziskavah ttrugo reke Berezine že opetovano in spravili na fvctlocele kovčege, torni-slre, orožje, vozove in kar še spada k vojaSki opremi, lamošoji prebivalci hranijo v svojih domovih Je danes razne predmete, naplavlje-ne iz vodne struge. V zadnjem času so začeli Bere-2ino iznova preiskovati in te nadejajo novih zanimivih zgodovinskih odkritij. Po dobrih sto letih torej —-Francozi so sc umikali čez reko 26, novembra 1813 — vstaja zgodovina nesrečnega Napoleona, Konec morskega velika- na. V stranski luki new-Vorškcga pristanišča se nahaja ladijski kolos, ki je P"d 25 leti predstavljal najhitrejšo in največjo ladjo »veta. To je veleparnik Leviathan, prejšnji »Vater-land«. Pred 3 leti so ga obsodili n« smrt, prodali "a dražbi za majhen de-r.ar vso njegovo upravo, "»'»'o pa za bagatelo odstopili železninarjern. Čim »O se delavci lotili kolo-•alnega trupa • svojimi ža- li Gangbofer; Martini kiošier 92 Roman iz tačeika 12. stoletja Poslovenil Blaž Pozni« In dan za dnem, od zore do mraka sta bila oče Ebervajn in brat Zigenot neutrudno na nogah ter pomagala prebivalcem pri delu. Na vse kraje, kjer je bilo treba opravljati najtežja dela, je pošiljal Ebervajn svojega novega samostanskega brata: boljše utehe mu ni mogel nuditi nego delo, pri katerem ni utegnil razglabljati in sanjati, napor, ki utruja telo in plačuje s trdnim spanjem. Ebervajn sam je vodil delo pri gradnji novih domov, izbiral stavbišča, meril, učil, kako se vkladajo zidani temelji, trdno poslavljajo lesene stene ter deli prostor od prostora, da se more v njih udobno prebivati. Pod noč sta se vračala oba v samotorico, ki je imela zdaj že zopet streho in zvon. In kadar je brat Zigenot utrujen že legel k počitku, je pater Ebervajn še rad posedel pri svitu plamenice in prebiral sveto pismo ali pa tiho razmišljal o obeh pogrešanih bratih Ko se je v takšni uri zopet nekoč spomnil Svajkerja, je nenadoma uzrl zunaj pred odprtim oknom njegov pre-divasto bradati obraz z vodenimi očmi, bled in plah. >Svajkerk je zaklioal, skočil na noge m Iztegnil roke. Toda obraz je bil žo izginil. Ebervajn je stekel ven in glasno poklical v noč brata po imenu. V temi pred samotorico je bilo vse tiho. , ,., . Brat Zigenot, ki ga je bilo kiicanje prebudilo, je stonil iz veže. »Gospod, kaj je?« »Nič. Sanjalo se mi je.« Počasi se ,e vrnil Ebervajn v svojo celico, toda tisto noč ni mogel zaspati. Dnevi so se vrstili in končno je bilo opravljeno toliko dela, da so mogli ljudje brez strahu pričakovati zime. Gore so se že do gozdov dol odele z novim snegom in Ebervajn se je pripravljal na pot v materni samostan, da bi se na pomlad zopet vrnil, privedel s seboj nove menihe in začel graditi samo3tan. Mrzlo jutro je sinilo in na ognjišču v sainotorici je plapolal plamen. Ebervajn, ki je z Zigenotom vprav po-užil svoj zajtrk, se je pripravljal na odhod in dajal novemu bratu navodila za čas svoje odsotnosti. Tedaj so se oglasili zunaj koraki in med vrati se je prikazal človek. Bil je Zigenotov mladi planšar, ki se je vračal s svojega dolgega potovanja. »Pozdravljam vas, gospod. Pismo sem prinesel.« Ebervajn se je nasmehnil. »Hvala ti! Zvesto si opravil moje naročilo. Toda pomoči, ki mi jo prinašaš, ne potrebujem več.« Ko je Ebervajn trgal pečat in odvijal pergament, je uzrl planšar osivelega brata, ki mu je počasi stopal nasproti. Fant je od osuplosti Široko odprl oči in vztrepetal, toda Zigenot ga je prijel za roko in ga potegnil iz samotorice. Pri svitu plamenice je bral Ebervajn pismo svojega vojvodskega prijatelja. Bilo je dolgo pismo — toda njegova vsebina ena sama kratka beseda. Ebervajnove obrvi so se namršile in trpko se mu je zdrznilo okoli ust. Težko dihajoč je spustil pergament v ogenj. »Kaj bi se bilo 7-godiIo z mojo sr.motorico in mojim ubogim ljudstvom, če ne bi bile pomagale gore!« Segel je po palico in stopil v novo jutro. »Srečno pot, gospod!« je spregovoril Zigenot za slovo. »In kmalu se nam vrni, čuval ti bom hišo, kakor si mi naročil.« Ebervajn je odšel. Na kraju, kjer se je bil ob svojem prihodu ločil od Havnsperka in naletel orvič no 8* PO DOMOVINI Slovenski dan v Kočevja Ta tabor, hi bo združen s proslavo 20-letnice Jugoslavije, bo najpomembnejši izmed vseh letošnjih taborov na Slovenskem. Pokazalo se bo, da biva in živi na Kočevskem slovenski rod. 1'oiivaino vse katoliške Slovese« is Slovenke, da se udeleže te narodne prireditve. Vabimo, da pridete v narodnih nošah, r fantovskih in dekliških krojih. Želimo, da se vsa kat prosr. draštra ndeleže in to s prapori, ker t« dan bo blagoslovitev «a-stave katoliškega prosvetnega društva v Kočevju. Spored: V soboto 3. septembra zvečer zagore kresovi V nedeljo 4. septembra ob po! šestih bndnica Ob 8 sprejem na postaji in sprevod ma zborovališče. Ob « sv. maša z ljudskim petjem nn zborovališču pred ljudsko šolo. Po sv. maši blagoslovitev in razvitje prapora Prosvetnega društva v Kočevju. - Sledu zborovanje. •Popoldne ob 15 javna telovadba fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. Nastop mednarodne telovadne vrste. — Ljudska vcselica. V nedeljo v Dobrnič V nedeljo, 4. septembra t. I. se bo v Dobr-niču zbrala vešč tisočglava množica, katera bo pokazala vdanost svojemu velikemu rojaku Frideriku Baragi, čigar ime nosi noš novi dom, ki ga bo blagoslovil prevzvišeni škof ljubljanski, Ta ve-vika slovesnost bo pa združena z velikim taborom Dolenjske mladine, katerega pokrovitelj bo g. minister dr. Krek, ki se ga bo tudi osebno udeležil. Spored tabora smo že večkrat objavili. Prijave so zelo zadovoljive, dasiravno je še nekej društev, ki si svojega prihoda še niso priglasila. Ko to pišemo, naši fantje « ponosom dvigujejo mlaje in slavoloke in naša dekleta r veseljem plcto vence. Saj ne slišiš drugega kot: »Delajmo za naš tabor, ki zaključuje 85. leto našega prosvetnega dela. Zato v nedeljo, dne 4. septembra v Dobrnič — vsi iskreno vabljeni! Proslava 25 letnice v Kamnika Vrati veličastnih taborov slovenskega ljudstva ▼ letošnjem letu se pridružuje prvo nedelja v septembra še narodni tabor v Kamniku, ki bo posvečen proslavi 20 leinice obstoja naše države. Pobudo za ta tabor ie dalo katoliško dijaitva kamniškega okraja, ki hkrati praznuje 25 letnico svojega dela v svojem društvu »Bistrici«. V nrogramn proslave je tudi odkritje spominske plošče Kamničanu generalu Maistru, bremtelju naše severne meje. Tabor bo pod pokroviteljstvo«! narodnega voditelja dr. Korošca in Škota dr. Rozmana, kot govorniki pa nastopajo ban dr. Natlačen, pisatelj Ftnžgar in urednik dr. Kuhar, Vsa Gorenjske, ta dan v starodavni Kamnik! Možje in lantie na Mati Šmaren na Limbaesko goro Na Limbarski gori bo 8. sept. velik verski tabor v proslavo 100-letnice rojstva kardinala Misije. Ob 10 bo piidiga in sv maša, po sv. maši procesija okrog cerkve in nato pred cerkvijo tabor. Na taboru bo govoril g. ravnatelj Karel Capuder. Možje in fantje, ta tabor je vaš, zato naj iie bo nikogar, ki bi ta dan ostal doma. Romanje k Sv. Emi na Koroško Ker je bila letos naša rojakinja bL Ema proglašena za svetnico, je ljubljanska škofija priredila oficiel-no romanje aa njen grob v Krko na Koroško. Organizirali so ga rakovniški gg. salezijancij udeležilo pa se ga je lepo število 340 romarjev, med njimi 24 gg. duhovnikov in več bogoslovcev. Svoje vernike je vodil sam prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Romanj« je bilo 20, in 21. avgusta. Od Jesenic dalje to se romarji odpeljali v posebnem vlaku skozi prekrasni Rož v Celovec, kjer so bili deležni prisrčnega sprejema. Na postaji sta jih pozdravila jugoslovanski generalni koozul dr. N. Ivanovi? in krški pom. škof dr, Andrej Rohracher poleg večjega, števila uglednih komikih Slovencev, S teamvnji so ce odpeljali ikoni Celovec k Vrbskemu jezeru in odtod s parniki k znani božjepotni cerkvi Gospe na Otoku. Popoldne pa so odrinili dalje proti severu in že v temi dospeli v prekrasno krško stolnico na grob sv. Eme. Sprejem v Krki. veličastna lurška procesija t n žganimi baklami, ogromna cerksr in nje obširna knoU s slo stebri in grobom vv. Emt — rte to je napravil! na naše romarje neizbrisen vti«. V nedeljo zjutraj so prisostvovali najprej »v. maši prevzv. g. škofa dr, Gre-gorija Rožraana v kripti pri oltarju sv. Eme in zateu poslušali njegove vzpodbudne besed«. Drugo »v, mašo pa je daroval zanje prevzv. g. pom. škof celovški Andrej Rohracher, ki se je v ta namen za njim pripeljal v Krko. Na povratku eo naši popotniki obiskali še pre. znamenito zibelko slovenstva — Gospo Sveto z Jrobota sv. Modesta in knežji kamen na Gosposvetskem polju. Po vsej poti so bili deležni izredne ljubeznivosti in velike pozornosti. A tudi sami so vzbujali naj ve {ji zanimanje, zlasti zaradi ubranega petja, ki so ga ko roški Slovenci mnogokje poslušali s solzami v očeh. Zato ie hil njihov sklep soglasen, da čez leto dni po-novno poromajo na grob naše velike rojakinje sv. Eme. iz faznih krnjev Lesce. V torek 23. avgusta smo imeli v Le-scah veličasten pogreb. Pet gospodov je spremljalo k večnemu počitku daleč okoli znanega ko-vača Andreja Kapusa. Bil je mož poštenjak ia vedno v katoliških vrstah. Kot eden najboljših kovačev v vsej okolici je dolgo časa slovel. L. 1910 je razstavil svoja dela celo na svetovni rokodelski razstavi v Parizu in prejel prvo nagrado. Več-krat je pokazal svoj aiati medaljon, k: ga je pre-jel na tej razstavi. Dopoinil je 77 let. Marsikdo je s solzami v očeh spremljal svojega dobrotnika k zadnjemu počrtku. Kot resen katoliški oče je bil najbolj vesel pred desetimi leti ob novi maši sva-jega sina. V petek, dva dni pred smrtjo, je bi! š« zdrav z vso svojo družino na božji poti na Brezjah in tako dobro pripravljen za večnost. Res je, da za lepim življenjem pride tudi lepa smrt. Počivaj v miru! Moinje. Leto« se v naši fari izredno pogosto oglaša bela žena. V torek 22. avguste smo na farnem pokopališču v Mošnjah položili novo njeno žrtev k večnemu počitku. Posestniku Pangercu Silvestru ;z Sp. Otoka je komaj po enem letu srečnega zakona nenadoma umrla mlada žen« in skrbna gospodinja Ana. Vsem težko prizadetim naše iskreno sozalje, dobri Jurčevi Ani pa bodi Bog bogat plačnik! Šmihel pri Novem mestu. Prejšnji teden j« smrt nepričakovano iztrgala blago gospodinjo Ano ZigenoU, se je ustavil in počival. Ne dolgo in krenil' je 'dalje po poti, ki je razodevala povsod sledove povodnji, 'deroče tod mimo v ravne predele. Tudi potres je bil v stisnjeni gozdni dolini zapustil svoja znamenja. Z Untersberka se je bila odtrgala skalna stena in je spremenila strugo Ahe. Na pobočju je zijal globok usad, iz katerega je peneče vrel potok vode. Ebervajn se ni spominjal, da bi bil pri svojem prihodu videl ta potok; privreti je moral na dan ob potresu. Ker ga je žejalo, se je sklonil in zajel s peščico vode; bila je grenka, da se ni dala piti. Osupel je pogledal Ebervajn v potok in opazil, da sta ob izviru oba roba temne razpoke ovešena z belimi skorjami. Od razburjenja prevzet, si je utrl pot v žleb. Ondi je od blesteče snovi, podobne krhko zmrzlemu snegu, odluščil skorjico, jo zmlel med prsti in pokusil. Bila je čista sol. Vesela rdečica je zalila Eber-vajnov obraz. Bogat zaklad je ležal odprt pred njim. Kar je bil našel, je pomenilo blagoslov in bogastvo za njegovo ljubljeno deželico. Z vlažnimi očmi se je ozrl nazaj v daljavo, kjer je kipel zasneženi dvojni vrh raz-krušenega velikana v zrak. >Ve ste mi vzele, ve gore, ve sle mi dale!« Urno je nadaljeval svoje potovanje. Radost mu je lajšala korak in Sclijo^Si načrti so mu krajšali pot. Opoldne je prispel v Salcburg. Ko je bil prekoračil vhod skozi mestna vrata jn se bližal škofijskemv dvorcu, je zagledal nekega brata svojega reda, s plešasto glavo, bledo nagubani obraz sršasto porastel s strniščem sivka-ete brade. Bela redoma obleka mu je mahedravo visela "f* shujšaneiri telesu. Brat je fruden in potrt sedel na Odprtih kamnitih stopnicah škofijske palače, podoben (jkrevajočetmt človeku, ki je bil prestal hudo bolezen, ia ae grel na soncu. Zdaj je šinil kvišku, zakrilil z ro- kama, stekel prihajajočemu nasproti in se ihteč zgrudil pred njim na kolena. »Brat Vampol« Vos vesel je potegnil Ebervajn svojega izgubljenega kuharja na noge. »Gospod! Ah, dobri gospodi Odpusti mi, ker sem zapustil samotorico in bojazljivo utekel. Groza me je bila popadla, groza! Toda poglej me! Doletela me je zato kazen. Šest tednov sem ležal na smrt bolan od groze in strahu. Šest tednov, gospod! In ob hudo pičli hrani!« Beseda se mu je utrgala in Ebervajn se je moral nasmehniti. Pri enem izmed visokih obokanih oken je stal gospod Havnsperk. Ko je spoznal gosta, so se mu obrvi namršile in urno se jo umaknil v sobo. Brž nato je pri-hitel ven roj strežajev, ki so spoštljivo pozdravili pro-šta in ga spremili v dvorec. Z odprtimi rokami in prisrčno je sprejel Skof svojega ,knežjega brata' in ga odvedel k vprav pripravljeni mizi, okoli katere je bila že zbrana vsa sijajna škofova dnižba kanonikov in vitezov. Vase zatopljen je sede! Ebervajn v svojem preprostem, obnošenem habitu pri mizi in le malo poslušal, kaj je govorila družba okoli njega. Tedaj so rezko za-brr.ele strune in preglasile šumni pogovor. Škofov norec je bil potegnil po svojem godalu. Skof se je ozrl kvišku in vpraSal: »Ali bi nam rad zapel?« »Da, svetla učenost, rad bi zapel. Toda bojim se, da bi si s svojo pesmijo ne nakopal tvoje jeze.« »Kar brez skrbi bodi!«' se je tolažeče nasmehnil škof. >Kaj boino torej slišali?« Norec se'je zahifeetaL ipesem tako novo, kakor je obleka tvojega gosla staral Pesem o kraljevskem orlu, gami, so začele romati iz iadje podgane, do-Vlej so jih našteli že 5 tisoč in se vedno uhajajo nove stotine požrešnih glodalcev v svobodo. »Tušns nedelja*. Mladi madžarski glasbenik Javor je bi! zaljubljen v lepo plesalko Silrtjo, kt je vsak večer pela in plesala v nekem budimpeštanskem baru. Nekoč je dekle nenadoma izginilo, nesrečni glasbenik je v svoji tugi zložil njej na čast pesem »Tužna nedelja«. Ta pesem je povzročila v Evropi več sto samomorov, plesalke pa le ni priklicala. Ko je Javor spoznal strahotne posledice svoje pesmi, ie začel hoditi po vseh barih in trgati note svoje pesmi. Končno je zložil pesem »Vesela nedelja«, ki veselo in poskočno razodeva njegovo vero v življenje. Javor prireja po mestih tudi predavanja in — kakor pravi — zdravi čustvenost doraščajoče mladine. Moi, Id je videl precej sveta, ie Preknuirec Stanislav kondor. Mož se je nedavno na svojem potovanju ustavil v Belgradu in razkazoval veliko mapo Zbornih slik najndlič-nejših svetovnih politikov in državnikov. Doslej je prepotoval 32 držav kri- Burgar iz ugledne šmlhelske družine. Njen pogreb je pričal, kako zelo 80 jo spoštovali vsi, ne samo domačini, marveč tudi tujci, reveži in brezposelni; egj jc bila njena hiša stalno njihovo prenočišče in ijaiočiSče. Svoji družini je bila najboljSa mati in vzgojiteljica, ki je tudi ^a svoje dorasle otroke Se wino verno skrbela e tem, da jih je pošiljala v katoliška društva in jim naročala dobro časopisje. j(er je tudi »Domoljub« stalno prihajal v njeno hišo, naj ji veljajo te vrstice v blag spomini — SuSa je napravila po naših krajih ogromno škodo, tako da nekateri pravijo, da je bilo lansko leto skoraj boljše, čeprav jim je vse toča pobila. Za Sivino bo letos posebno trda. — Ta teden začnemo t rednim društvenim delom po vseh odsekih, da se pripravimo na prireditve v dvorani. Vabljeni tuili novinci! Blagovica. V petek, 20. avgusta smo pokopali 64-letnega posestnika Jožeta Zavbija iz Zg. Lok, brala gosp. svetnika in župnika v Ambrusu. Kaj je pokojni mož pomenil za javno življenje našega kraja, dokazuje najlepše njegova smrt. Že v bolnišnici so se čudili, kako da tega moža vse obiskuje in se zanj zanima. Nadvse veličasten pa je bil njegov pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudi in veličasten duhovniški zbor z gosp. dekanom Štrekljem in vseuč. prof. dr. Snojem na čelu. Pokojni jo dolgo časa vodil tukajšnjo hranilnico, kar v polpreteklem času krize ni bilo hvaležno in prijetno delo. Hil je občinski in šolski odbornik, v prejšnjih letih tudi predsednik Prosvetnega društva. Posebno dragocene pa so njegove zasluge za cerkev in versko življenje v župniji. Ce je bilo treba pobirati po župniji prispevke ?.a nove zvonove, za novo semenišče itd. je bil on tisti, ki jc tako delo dobro in z veseljem opravil. Najlepše nam to njegovo delo pojasnita nagrobna govora njegovih župnikov. Sedanji župnik, g. dekan štrekelj je med drugim reke!: >... poslavljam se od Vas tudi jaz, ki sem izgubil najboljšega sodelavca«; njegov bivši župnik g. Hariman pa je dejal: sl8 let sva skupaj delala in trpela, bil si mi jasna i« poštena, kanm ».-WnVSem*T0(,nikom prijateljem izrekiX re?° 80žal'e' n cmu pa naj dobri Bog poplača ne le za osebna dobra dela, temveč tudi za vse javno delovanje v naši občini. Prejšaji me-if p°^"ali 80 lct staro Bizelovo mater m x ?g Yic®,; avR"s,a Pa 75-letnega Janez« Močnika iz Zg. Lok. N. p. v m.l Podzemelj. Prejšnjo X rifcj" ' ^'H soboto smo pokopali m^.rnksiaMmmmmm Ugledno mater Petrič Ano iz Gradaca. Imela je lep pogreb. — Tretji red in ženska Marijina družba sta jo spremila z zastavo. — Veliko škode je pri nas napravila suša. Pet in sedemdeset dni je trajala. Take suše ne pomnijo ljudje. Krme imamo samo do Božiča, ajde nismo mogli nič vsejati, koruza je majhna, komaj živa. Travniki so laki kot lesena tla. Prejšnji teden žele je nekaj namočilo, da je začela sedaj trava zeleneti. — Gasilskih veselic pa ne zmanjka. Tako smo v Cerkviščih blagoslovili motorko in v Gribljah velik Gasilski dom. blagoslovitev je bila dan pred veselico. — Skupina romarjev je šla letos na Trsat in v Crikvenico, druga skupina pa v Šentjernejski Liird. Slovenj Gradec. V sredo, 24. avgusta je neznan tat odnesel iz male zgodovinske cerkvice Sv. Duha lesen kip, ki predstavlja Zve-Jičarja v grobu ležečega. Kip je iz 16. stoletja in predstavlja zaradi lepe izdelave in častitljive starosti večjo vrednost. Ukraden je bil tudi umetniško dovršen angelček na krstnem kamnu. Sumimo pregorečega ljubitelja umetnin. Svarimo pred nakupom! Rob na Dolenjskem. Dne t8. avgusta se je zgodila pri nas nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Dvanajstletni Ivaft Strle z Osredka je pomagal jKiganjati konja pri gepiju, ko so domači mlatili. Konju se je utrgala vprežna vrv in drog ga je tako nesrečno udaril po trebuhu, dn je revež nezavesten obležal Prepeljali so ga v bolnišnico, pc ni bilo zanj nobene pomoči. Na prevozu doraov je fantek umiri. Pokoj njegovi duši! Litija. Na ljudski šoli v Litiji je začetek šole v petek, dne 2. sept. Vpisovanje učencev v obrtno šolo bo v neJeljo, dne 4. sept. od 9—12 dopoldne. Vpisovanje v meščansko šolo v Litiji bo v četrtek, dne i, sept, za one učence, ki se bodo vpisali v 1. razred. Za ostale tri razrede pa 2. in 8. sept. od 8—12 v pisarni na Stavbah. Popravni izpiti pa bodo 31. avgusta oh 8. Velesovo. Cerkvene orgle, katere je napravil pred 97 leti Peter Roje, so bile v preteklem tednu temeljito očiščene in uglašene. Vse to se je izvršilo kot priprava na cerkven koncert, ki bo tu v nedeljo, 4. septembra popoldne ob treh. Ljubezen do lepe cerkvene pesmi bo marsikoga privedla v cerkev, kjer bo za majhno vstopnino mogel poslušati ubrano petje osmih zborov. V sredo, 7. septembra proti večeru bo sprejem g. škofa dr. G. Rozmana. Na. Mali šmaren bo tu cerkveuo opravilo ob 6 in ob 10 in obakrat darovanje za cerkev. Vmes bo ob pol 7 in ob 8 sv. maša.' Zjutraj in celo dopoldne prilika za sv. spoved. Popoldne ob pol treh bo pridiga, nato p*a slovesna procesija z Marijinim kipom. K procesiji so posebej povabljene Marijine družbe, da se je udeleže z zastavami. Fantovski odseki in dekliški krožki v krojih ter narodne noše iz sosednih in okoliških župnij. Trebnje. Tudi po trebanjski fari so se pričeli zadnje čase oglašati tatovi koles. Tako je bilo pred nedavnim v Starem trgu ukradeno moško kolo, pred dvema tednoma je pri gostilničarju Bukovcu zmanjkalo skoraj novo moško kolo, pred nekaj dnevi je pa tat ponoči odpeljal novo žensko kolo iz Vine gorice. To v opozorilo ostalim kolesarjem. Čatež pod Zapiazom. V noči od 25. r,a 26. avg. so tatovi vlomili v dveh hišah. Največji plen so odnesli M. Kotarju iz Dolenje vasi, kjer so najiravili škode za več tisoč dinarjev. Pri g. Kotarju je to že tretji primer vloma, toda doslej š« ni biio mogoče tatov izslediti. Drugi vlom je bil pri Brandstetarju v Čatežu, kjer so odnesli samo nekaj zlatnine, ker jih je neki mimoidoči fant pregnal. Teden prej so pa pri Mačku v Gor. vasi podnevi ednesli skoraj vso obleko. Nujno je 'potrebno, da bi enkrat te tičke spravili za mrežo. — Letina ne bo slaba, edino sadje in živinska krma se niso dobro obnesli. Srednja vae v Bohinju. Vsem onim, ki spo1-mladi niso mogli na Sv. Goro, sporočam, da bo oblasti dovolile še eno romanje, ki bo v soboto, iem «vela, povsod obiska! vodilne može ter jih posnel na sliki. Njegova nenavadna »obrt« mu omojiočuje skromno življenje. Sedaj se menda poda na vzhod med Kitajce in Janonce. Pasja nadlc — Leta 1834 je bilo v < Yorku toliko nadležn, cestnih psov, da je mesto "eva-lo po 50 c. za vsakega ubitega. Pri raznih boleznih, ki so v zvezi s srbečico, je dobro, če uporabljamo puščanje krvi in pa injekcije z lastno krvjo. Zdravljenje z malarijo se smatra dane« že prav posebno kot najbol/Sa proli-laklična terapija proti ta-bes in paralizi. Neko ameriško sodišče jc odklonilo tožbo za ločitev zakona, ki jo je nekdo vloiil zato, ker je šele nekaj mesecev po poroki opazil, da ima njegova žena ""letno zobovje. — To pride pač do tega, ker ženske pred poroko svojim izvoljencem nikdar ne pokažejo zob. V menežariji. Čuvaj mlademu obiskovalcu: »Kaj pravite? Sest let da naj bi bila ta opica stara! No, vi s« pa dobro razumete na to »tvar. Opica bi bila lahko i« vaSa mati, mladi mož,« ki je piui prenizko pod nebom, o lisjakih, ki jih je minilo veselje za zalezovanje in o belih gavranih —« udaril jc v strune in zapel, »ki so v daljnem lesu gradili svoje gnezdo — bojim se, brat, da so gradili trdno!« Pri mizi so v zadregi umolknili. Ebervajn je pa dvignil oči in si potegnil z roko čez čelo, kakor bi bil vstal v njem neki zabrisan spomin. Skof je jezno pogledal norca in gospod Havnsperk je robato zablical čez mizo: »Izgubi se, norec! Slišali bi radi kaj boljšega nego norčevske pesmi.« In proti Ebervajnu obrnjen je dejal: »Prinašate nam pač dosti novic, gospod prost? Od vašega brata in nekaj hlapcev, ki so bili pribežali v Salcburg, smo izvedeli, kako hudo sta v Berhtesgadenu puslošila potres in voda.« In Ebervajn je začel pripovedovati. Njegov glas, sprva plah in negotov, je oživel, oči zasijale in lica so se rožno nadahnila. Zdelo se je, da doživlja znova, kar je opisovala njegova beseda: vso stisko, ki jo je bil videl in sam okusil, vso tolažbo, ki jo je bil dajal in prejemal. Včasi je za kratek hip umolknil, da bi zatopljen vase poobčutil, česar ni maral izdajati tujim ušesom in kar je bi'1 samo njegova last. Radostno razvnet je pripovedoval o dnevih neutrudnega dela, o prebujajočem se življenju po grozolali smrti. In vsega je prevzela trdna nada o boljših časih, ki čakajo njegovo ljudstvo, odkar je bil našel davi v svoji deželici bogate solne vrelce. Prošlost je ginila v pozabo, lepši dnevi so se kazali na obzorju. 35 Bilo je o kresu naslednjega leta, ko se je v pripeki vročega dneva pomikal dolg sprevod ljudi obloženih tovornih živali, voz, konj in govedi skozi gozdno globel ob Ahi po poti proti Berhtestrad«m» Prošt Ebervajn se je vračal v svojo deželo, namenjen, da začne zidati samostan. Trije patri so ga spremljali in štirje brati, med njimi brat Vampo, ki so se mu gube na obrazu že zopet začele lepo gladiti. Doslej je bil na vsem dolgem potovanju najboljše volje, toda čim bolj so se bližali ,grdim krajem', tem nemirneje so zrle njegove drobne oči. Zato je pa jasno in veselo žarel Ebervajnov obraz. Neprestano je hodil ob dolgem sprevodu gor in dol ter razgledoval ljudi, živali in tovore. Do sto rokodelcev in hlapcev je hodilo z njim; njihova naloga pa ni bila edino to, da bi postavili samostan in zidano cerkev. Ebervajn je gladil težke konje in jih že videl stopati pred plugom in orati zapeščenjeno zemljo. In kako bodo strmeli gospodarji, ko bodo uzrli to goved! Bila je trdno, postavno pleme, ki bo v malo letih izboljšala kržljavo odrejo gadenske živine. Izmed tovornih živali jih je nosilo nekaj vreče z zrnjem za prvo ozimino in laneno seme za jari posev v prihodnji pomladi. Dva voza sta bila naložena z vsakojško hišno opravo, da bi se iz nje kmetje naučili, kako si morejo svoje izbe in čumnate bolj prijazno opremiti; na nekem drugem vozu zopet je ležalo rokodelsko orodje, kakršnega so uporabljali rezbarji v Partnaligavu in okoli Vertofelza; zakaj umetnosti, rezljati razno podobarsko okrasje in lično domačo opravo, je kanil učiti Ebervajn doraščajoče lante, da bi imeli v dnevih dolge zime donosno delo. Cim dalje so, zdaj že blizu Gadena, hodili, tem ne-strpneje je uhajal Ebervajn naprej; v srcu mu je gorelo nepočakano hrepenenje, da bi že zagledal težko preizkušeno dolino, tiho samotorico in njenega samotnega čuvarja. Prehitel je hlapce, ki so s sekirami utirali pot za živali in vozove, in sc spešil navzgor ob šumeči Ahi« 2Sl a r »»ieija "Ji j«** ie? J v lakom L. odbija i J r »rt it rfreh ia iz 4!nt* sfc trefc. £'e»j»iU tfc Bi laži ia T rji Pnjin poželi* at uiiti DuiiC.ra.it. kaplan, vi, r Sis sit Pr >»-i s.ora <.'v*»ttat.: ib>« 1® pr.'««!;. ači-un® :■» |»r iaaUrria» saie ta (JjkLilu priimek; ka^ čas rojstva. »»a. le'- tl se-jtr«; tasio>*. PrjiofariL, tuvrv.t J* ; dve ki p» tt. ne boata prevel stari j ia ?w> PsakL itofc»j» ae jahta jK^rijo 1 pr. »*»j>Ss *ewe s VTt-h* st K05■»•■vp it » i »j: Ta« :a v Bafciajjte Bsstrv-. Stertrifit: m TtacK 1 »etoija. [■■r^MfJrf M 3» Gan. vai.,Tn:w t ims te«» t« ie- pa roarjc wia«a,U' j* cjt ?**• jrv>« w i>» 15. vrp>. Palica pr. Vatajl gwri *.aSa i.ajtz.u. * toii» , predx*£t.j» »ejr?.io pcc-Ksiifti 7ut*jte> ab> dr3*rra t>!ap»W"rjr ntwt iraan-ti« • br.icauw> ta f has »e t«iaprnrm»4 tHr-ri*-f*io pr. b-irptir.. Zi 5w.~icr. ju. w Ksa t?6: "r," • jasisov* r L;c>!j«e. G r-t-uf smr- irit, j dettsmz Pr. ktpfer f i«B.i.T<'i. j d sfl«!rt k»*.ft» cdanf ta ler 5 rsorafeeriiiK; i.rsKSstvc i G >ttsa s» ob ssjrrr-idi; in.3i< pnaOravijsil 5« j «lr«-ao».-Bf::. prodora je peadravi) .b »e zahvali j ta t«M«4i>i> Earte '.odi f D»lrur. Tri dt-kiir? m dekUnoirai« pe>rai o ■iWra. S teaj j? bil ofkH-lai dti ioaiaa. Siediia je labav* i arfčaUrvem. luSdofr \ srJtV, 24. avfjj^n. <* attt Ura ob-kea.a Wp hibnsasl9K>o i ara Dtvf« rjM&f oe bona itevaH. uiti verna i* ikra/nuna gotpoiu ioptska ta •e b. E»f aosi (a aihrMi:'. »« asa ago let! > min »g. Dur 11 »vjitrtt n b9t> t Anfcr-o™ pre-mvtutt M siTOrarro in-asa pod okriima t,-. r. .rTfi~,r laar^j^ Pr^futsn te bilo ns pcm)y~'tA* d* 50 žime 13 med njo ceVi prav brp* fua živio.,re>cr»vi TU okra.rrjeBE kmeinsleinr xTtxrv so r.ik*riae-> Ae-bu»3 padparo ra prmt:te uit 'i^kracu zaHvak.. — Le- ' tu bo ietoi trertcu- — V aedrlrj 28. avjuiia. ia Mo K u« e4rok deku)>>tki mladttuk- t»bjr M»ri|i-aia trtaev pri Sv. P.ok« v tuiaaberltu. iiurtaai pri Sfovaaferatas. Jiuna i* mor U vzorna ia dobra Pl«»aik«v» n Idejna pri Sloveni- fraoct; K«tak ruiio trn a^iudacu pokbcai Večni k sebi (jDimt. V « 7 o a 1 k fl V o a &fwrWi» pr: Slovanj^radcu. Niae M aoaiihri pvenei loocn na tetn grob«, te je zasmili »fc prvitabiiriit k d^nrj (om B a r! e Frao-aaat. 4roa nti;ei» t poL « ktHu Trpela in TTTsii1 ir aaa ir«an hokaoi — riko krvSen pogreb « jr-iia' r men. j*-iiroril'»noeti. Kot .-lobra krKaadca xu n nau. » nia tmi i IH reda sv. Fraocak« a. tr m 2»:in«si n«Rtr n oic »er*ka dotž- uac. Dtnkur u ie i fcnŽJh. ie bila «ok pri fvs. ma. V-iv«u tč iijli BiEra tu aaie aabožar iaut — Na i Kust. t«iiu tei' SM > r.iii>mx, sna Sit »vjjaata. a»e ipcemsl t jMthtiht fr. «-WM?|a I » ' t a Hatoa. V ri ofSi mašit nna » Tti "nosi. \ rutm. * w rad priporedoTat tHiir ar nrra»a!«s>it 7is»u uk «e fes pmicaaa aii t». 4e »ii« • >'*".it.-E: zajitr . (vaSto iatrnianca Ko ia jw»-■■■Be pnsecrt-r. » a.tir-.- «aa« bS »•onr »riiBsel. 'ieSt-a; m tisaSf kraiinarii tw Nc®4* a *< wšn»b uStniši trai: atKsi K-jpi nt ki? Krjtat*j» *er na? ln^rariS ua rap»Ot r na ."•.TefEi-r fobrr šcip Bof Oh^jmiS-. fa bwo:> » t-ia«« (juaunc PcAir ef&-r- Ser.* mtsšk tej priiiki tudi velika prireditev aa-epa Pr»tetne?a dru?na Ob !0 t«» si soji« r Ijodslim petjeis. p« bih Ma»o-tiotiicv ao\f šole- Ob tej prilik; povon prosvetni nad?.TBik Franc Erja'«*-. Slede pozdravi ra^topnikov ra?aih oreacirarij. Po zt>»-roisnju bo '-<•) sprevod do \egfffgt d;>«r3 in na?aj. Po opoldanskem okrt^Kilu pete liianjje. aatb pa Hcdsko r»e1je ob e-vHNi, petja ia srečolora. Od postaje jevnirs inatc prijeten «preh.>d do na« Kolesarji m- !al,ko pripeljejo do Dolskega ali do Ses^žeti V« kat orpaoizarije in ajiV.OTe prijatelje r }<«e- Ki«i vabimo, ds aa» ta B»r fi*i' Taaaiielj. Prosvetno druMvo t ToinS":jii priredi dne 11. »ej>ie?nbra procv^tni Ubo: p^d pekro-Titeljsiron) g !E:ti;i'r> "dr. Kreka. Vabljeai! Draij»«.e. V D^-jeijo Iinfna MaT-jineaa !r;o». 1! s^pU homo pole® romarskega sho-la. ki vsako leto privabi mnogo iutivcev sv. Lnrije v DraiiO-fce. obhajali tudi še SO-ietairo Prrisv. društva. Spored proilave. ki naj čimbolj utrdi naio rrladino v «T«iiot»i do katoliških noror. bo naslednji: v *o-boto ob 8 zvečer bo zsu:tai»'0 stioptinio preda- vanje, petje ow-4«iiei4a ibora m Ftni^,rjeVii . >.Nova zapoved:. — S" «Mr'lelj4. olj (I »preje,,; * »tov, ob (K>i 10 »v. u»a«a, aiaU. prosvetni i»b(,r ^ cerkvi, na katerem govori več govornikov. _ pji' ob 2 litanij«, nalo v Protr. dotuu akademija t ij.rri >Nova napovedPo is£ri prosta zabavs „ voiji. VV, dan »odelme g'^dba iz .v-tc. Prosvctu« društva iz »oseščin« v a bitno, da s* iidel«-ie pro»lave. če mogoče v krojih ic naroduiii nui»li Pridite, da l>o ta dan lepo » Draigošab' Poibreaja l'ro*ve;ito rfruiits). prir«^, v aiite. ijo. dne 4. septembra, ob pol K. »večer ns Tntio/u duhovno igro /^ebersik«. Pred «;ro amii^litu« vaje. Ce !*> vreme siabo, m igra prHoU na itne 8. septembra in i* vrši U dan »b sl*i>eu. vremenu j v dvorani. Ker m (**:«!» iRt* u a pr«n1eii. apl^no priljubljene, vabimo kar oajlepfe- vae otoiifane. Zagerje. Prosvetno društvo u C* ntien: V- a i.jjri-zari v »rdeljo. dne 4. i*p»«»jribra. ob pozida« v Zagorju pred rerkrijo PetaaSfero farno igr« 5m>ulova zslat. sodeluje ork-«j<-r pr-.isv-'^, droštva iz Zagorja. — Vabimo* &«»taaje>>ea »* Krki. V± prazfiil; Msr.jiitgj roj»tv» zveier ob T prire-di Pistveta« driiit.o » fituts.a.^vin c vabimo in pre»imo. pridite, ae bo tat, ia! r,- '-L»lt ise denat .ia Niraa. Pravijo, da m*.-» intoMei o-iati in ae vemo. kaj ae Ce r«, t«®te iaea« »i-ieli » aoboto tvečer ob T ali f>a v neiel/a. li «t> S f«»p. v Prosv. oobu. ko Vami £>c»ja oa«; tif-isi igralfi igrati draa«t> rco»:»te>rt_ PrtiSiie «■», — ne bo Vam ial. Trekela« pri W*kra»a^c. t ai 7><-l»e!neni j» obbaiata «t»e 71. avgnata i,te* delovanja Nabavila B je :..»m. irntfka .i «tr«iar?en rje MMte Trboje. Dao L.a-ih l»-p h prtesveiaih o.-rssi je ic lil N.War se }»-!»-• ■!-t-i n*i»ga p^kfivitfljs -tr Miha K-»l» Prvič je prt««l »ed na* ia i- ijta *e: .aa » s-i liti 'i g» »sebT)'* -f ni p .-r.ilt. p» re jr t--a /ifli). da je bj! 4 ■msl-.z it prijatelj ?o sprejemu g pviiroi telja je krt-r,>* prc;i prosrerarro« duniu. kje; je V D' Fr. Trdac Of, Triglav tnof dom»». dva n:etra od tace £"(>£ lična TrigiaT-At kapric.« N'«* zar iaivo zecedsvino bul je K ivpt-.* tak*4e oi».ra!i >U»t:egel wa> nel» dn-bo-not.it. amnak tnd. nincic.m turistom, aa seai micrnv iis iiredsrir; zravt« bi«; i ud, jualo. pa liroo i_tv ta>ri se lahko znacuje. Prostora itrn.ici t njej neakiik :r t..akib t>et ljucfd-ug; stoje lahko roe>d maj* zna*; pred reatmi. Nas vratni; je r nsarniOTiet. j.S^SK napis: A v« Maria. gratia Tnd, r»«ira; je napis: Aeidifirarit Jat. Aijal Jta: adn-vsrstibu? benefartoribas. !«•;! mg Pezta-»c — jiostarH .Hk A!jzL /ojiaik. e pireiorjo do-hrtCDttnv. Tjgrašil PezRsno Zvon nad vbodom, ;e-iak deset factar. kapi! pri Samrjisi v Liub-Ijaaj is ga k »j peljal v fet. V.i k Belca, da mu je nared.; leiezea jtren; Kad njina je strelovod. ?f»f!.aj !>t> jr: dMvrotniki. večinoma aetn ?r etrofte tb zidavo plačal Tudi cerkveno obleko m ;i5KK).e oskrbel Lep F.ain; plašč je podarila baioaisa Lazunni. prednica utin.ijeiiih sester v Bt^anjah. drugi plašč „« ravnateljica dekliškega lireja ns Duifjn zaradi pnporofila ?osp. Msstaiiaijii. Kapela je posvežesa IvtSič Mater; božji- Bo-biOjke ii Velega {.olja so pozneje mil« prosOe, naj bo kar ela potr^na Mariji Sneiuiri. kar ima lep pow»n. i» bilo pr«|Kizao Kip Marije so besjiajake paabnce lepo okrasiie s planinkaai Kadar je ieiia* mi ;D pozn, turisti ne morejo najti K.-edarie«, takrat začne oskrbnik Arb zvoniti 1 mi)99) nad V:aT>*)o: !ak^ sa orientirajo lurititi. ki Si-odaj v temi tavajo.« & Tako je Marija !odi riajbo!;ša gorska tx*i4« Po končam «r. darifTi. ki »9 »e j« udelei:'; t odi vai r koči zbrani izletniki, smo poiskali f-ro-t-lor aa pečjo. Posebna čustva s-e p9rajaj» v du? Vse naok'og mrtvo ska'otje, craJč. pesek sneg in !*d; veter poje stojo pesem venomer, stene pokajo, zdi »e. da r.d«; pa zdaj poletimo s kočo vred na dno prepada. In v koči? Okrog pogrnjenih miz turisti, pijejo raj. si naidrailjijo i okn-riim Ijutotrerčanom. kosijo kakor v Ljubljani, pišejo razglednice in zabavajo kot stari znane5, oas: aKti še nikdar v življenj« niso videli Tb gori ni don-.a aovraSra. se rtrarskarakiTh prepirov, tn gor kraljuje bratska Ijnbav, zato nas tako rado vleče » ... nazaj. nazaj v plati tiski raje Naši zraac: iz 3t Vida M če ravno vračali z vrha Triglava, ko s.nn rni zatmšfalj kočo i ieljo. da se skoraj snidemo. Le pokaran ir 'liček je oatat t koči ic si sivo kajvo Triglava ogledava! nt »it n -i 't boei do vrba r;iič>1 Steza je r-ostajab redno Sc-!.: iinaa. > -rji smo kaknr po stjeh: a t, ri-«rik "Sa na;b:i!; varr.">i mes':h je jvV tivarpratia 7 fcel^zn rr V i ia i debelo vrvjo ft in-t lt>erj tr>9 se o •»«> oprijemal; klinor in i it in jtren. *'.ten» pr-k >ii!' noje ca kaauite stopnice, v fcro -kslo »s»kiae. Polagoma je pa taii - rer 7-:-s^imrec» Greg:teia zapusti! sirah n stopa' saio samotaresstn*.' t*-i rav se je marsikje r«dioir:i ka-nee is i v-1 ka»-*kim hruščeir: zdrcal t globoki prepad Po enotirni hoj >e bddahaeato. V skalo :oJ glavnim grehe« ara je vz-jana nanmati . j - -'-i-ft - •:. : V ••■ . t. '.'»ientia-j \ .-!. t J ki je bii na Tr.giivu ,;r,e 25 a-gib.'.« I"*'« !•*"«• Sklad nad skladom =se rzi-gnje. g 'iih vrhov kamen rid. Večni mojster nk^ria)" Prid' tMtr se les učit »Toda. kako je Vodnik na vrh {.ležal, ku ni bilo ne markacije, ne železnih khaov ia ne jjB tčne ograje?« f >To je liid- meni agaoka.< w odreže H rer in ko! brhka rm «kof: na i;Dge. "H Se nekaj njelm ia diwegli smo jroj rili — M vrh Triglava. .V Kakor v nekdanje spomine umaknjen sni'-a star; vel kan »red: svojih sosedov-podUiEnik-iv Od teožtiosti je vedno imel tudi skrb za lepoto hiše božje in njene okolice. V letih svojega pastiro-vanja je povečal cerkev, naredil novo pokopališče, poskrbel za nove zvonove, električno razsvetljavo, nov pevski kor itd. lUOgli Vedno je bil tudi pripravljen pomagati pri gospodarskih organizacijah. Kadar se je šlo za napredek vasi ali fare, je bil on prvi zraven, pa ne kot številka, ampak kot eden prvih delavcev. Zelo se je veseli! nove šole, mnogo se je trudil zanjo, vendar je Bog lako odločil, da v njej ne bo več učil. Imel je zelo razvit gospodarski čut in zato so ga gospodarji pri svojih organizacijah vedno hoteli imeti in mu zaupali najvažnejše posle. Koliko dobrega je storil pri širjenju katoliškega tiskal Po njegovi zaslugi ima v reteški župniji vsaka družina najmanj en katoliški list. Najbolj pa so razširjeni Domoljub, Bogoljub in Mohorjeva družba. S pomočjo dobrega tiska je mogel doseči pri svojih faranih tako lepe uspehe na prosvetnem in cerkvenem polju. Vedno je imel odprle roke za reveže. Koliko je razda! domačim in tujim revežem, to ve samo Bog. Če je bilo pa treba podpreti kake, dobrodelno ustanovo, on gotovo ni izostal. Bil jp tudi velik prijatelj misijonov in je v ta namen mnogo molil in valiko daroval. Naj omenimo še njegovo gostoljubnost in posirežljivost. Uradnik ur sploh ni imel. K. njemu si lahko prišel zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, vedr.o si bil prijazno sprejet. Živel je na kmečki fari, zato se je popolnoma uživel v kmečke razmere. Bii je res mož dela in molitve, resnicoljuben in odkrit v govorenju, plemenit v dejanju. Zmoto je vedno in povsod pobijal, ljubil pa one, ki so se motili Poleg vsega tega pa je bil kremeuitega značaja in ni odstopil od svojih načel niii za las tudi v najtežjih trenutkih. Tak je bil reteški g. župnik. Plačnik naj mu bo Bog, ker mu farani vsega tega nikdar ns morejo povrniti. Molili pa bodo zanj, ker so mu hvaležni za vse, kar je dobrega storil med njimi Bog naj gori v prijaznem Naklem blagoslovi njegove jesenske dni, da se bodo pomnožili v števila let in da bodo zdravi iu srečni. Perilo je dražje kot milo! Ne varčujfe pri milo - v škodo perila! Vzemite Scfmhtovo terpeptinovo milo, l» pesnikovem delu in življenju. V vsako hišo »Domoljuba«! TRPEŽNO polvol-neno razue barvo F VOLNENO v Mleni, alvi, modri iu rjavi barvi BOUS12 pol volneno za Športne obleke KAMOABN razne burve, modno vzorča«! r TRPEŽNO drobno vzorčasio, priljubljene barv« KAMGARN trne in modre barve, vzoriiast, RADiO LJUBLJANA Vsak dami 12 Plošče, J2.4? Vreme, poročila, 13 Čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila spored iu obvestila. četrtek, 1. septembra: 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma; — 13.20 Koncert Radijskega orkestra. — 10.30 Nacionalna ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20 PloSče. -- 20.10 Sloven-Sjina za Slovence. — 20.30 PloSče. — 21.10 Koncert komorne glasbe. — 22.15 Radijski orkester. — Petek, 2. septembra: 13.20 Koncert liadijskega orkestra. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20.10 Obvezno ljudsko zavarovanje. — 20-30 Prenos iz Zagreba. — Sobota, 3, septembra: 18 Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19-30 Nacionalna ura. — 19.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki. — 20.30 Pisan »ečer. — 22.15 Rad. orkester. — Nedilja, 4. septembra: 8 Koncert tamburaškega septeia. — 9 Napovedi, poročila. — 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 8.40 Verski govor. — 10 Radijski orkester. — 11 Otroška ura. — 11.30 Koncert lahke glasbe. — 17 Kmetijska ura. 17.30 Slovenske narodne pesmi. -- 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Samospevi. 20.30 Prenos iz velesejniske restavracije. — 21.30 Plošče. — 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, B. septembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Zanimivosii. — 20 Plošče — 20.10 Poročilo o beneški razstavi. — 20.30 Proslava rojstnega dne kralja Petra II. — 22.15 Radijski orkester. — Torek, B. septembra: 10 Prenos službe božje. — 13.20 Radijski orkester. 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Plošče. — 20.10 Preureditev našega narodno-obrambnega dela. — 20.30 Koncert. — 22.15 Prenos iz velesejniske restavracije. — Sreda, 7. septembra: 13.20 Koncert salonskega kvarteta. — 18 PloSče. — 18.40 Mladinska ura. — 19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Plošče. — 20 Pisan večer. — 22.15 Prenos iz velesejniske restavracije. StarSem aajtopleje priporočano znano enoletno trgovsko učiliSče, državno priznani »Chri-elolov učni zavod«, Ljujbljaaa, Domobranska IS. Ko aovriijcj učenci-nke to enoletno ftoio, imajo možnost nastopiti najrazličnejše pisarniške službe an tudi otvoriti evoje trgovsko podjetje ob zado-»titvi zakonskih predpisov. Zavod j« potrjen od ministrstva trgovine ia industrije. Sprejemajo _e učenci gimnazij, meščanskih šol in tudi višjih razredov narodnih Jot. To je najbolj praktična iola za pisarniške poklice, največji in najmodernejši zavod te vrete v Sloveniji. Pišite po brezplačne slikane prospekte. Vpisovanje do 12. septembra. ljubljanski mirnim I.—12. septembra 1938 veliko nagradno žrebanje Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzenistva Krasna tfarlta (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motorno kolo »Bob Phaenomen« (Vole, Ljubljana) □ tedlo aparat 4 + 1 cevni »Super Ingelen« (Tehnik-Banjai, Ljubljana) n Šivalni stroj, modern, povezljiv (Vok, Ljubljana) O 30 prvovrstnih diHttkih m molkih koles: (»Tribuna« F. Batjel, »Condor*; S. Rebolj in drug, »Resta«; Splošna trgovska družba, »Turnier« in »Elite«; H. Suttner, »Axo«; Ign. Vok »Panaz«) Darila so razstavljena na velesejion. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan obiska poljuben med 1. in 12. sept. Komisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5. uri popoldne na velesejmu. _ »Domoljub« stane 38 din za celo leto, za inozemstvo 60 din. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rnfe in reklamacije pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavnjo po posebnem ccniku. 7" Telefon uredništva in oprave: 40-04. - Izdajatelj: dr. Gregorij Pečjak. - Urednik: Jože K ošiček. - Za Jugoslovansko tiskaraui Karel če& Šmarje. Za dolgo nI bilo take živahnosti v Šmarju. Vse dela, hiti, ven se pripravlja. Mladina, zbrana v caiih organizacijah, pripravlja za 4. september tabor, kje.- hoče skupno in enotno izpovedati evoje zahteve, izpovedati vdanost domu, cer- kvi in državi. Spored tabora: Ob pol 9 sprejem gostov in »prevod; ob 10 sv. maSa; ob poi 11 kmečko zborovanje; ob 2 večernice; ob 3 telovadni nastop. Po nastopu prosta zabava in srečolov. Prijatelji, v nedeljo vsi v Šmarjel ni Samo N i v e a vsebuje Enccnt, krepčilno sredstvo ta kožo. Nobeno drago sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staaičje ia zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Nivea okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom. CELO JLETO MOST (šira> lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokovo Brez kakih aparatov! »rez iigube časa! Ure« strokovnega znanj«! s pomočjo NIPAKOMBINA A/II. Odlična iznajdba današnje znanosti I Bnostavnot Pocenil Higijensko! Odobrilo Ministrstvo poljedelstva. RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Pojasnila in cenik podi je bretplačno: Dunajski sejem U. do 17. septembra 1938 Tehniški sejem do 18. septembra Znatne vozne olajšave. Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Nemčijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in nemških železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 5C"—> se dobe pri Wiener Messe A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Zvasa sa sujski promet * Sloveniji (i'nt«ifc> Gajeva ulica (Nebotičnik) Zresa za tujski promet t Sloveniji tfetnik), podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora, in njene podružnice. RriAnarllnlkl 1 bakrenim »U leklentm * 191 £Wgf«ll aiucrai ognju pocinkanim kodom. 7(litini kntlf VBe!> »lutemov m velikosti, ter ras-llSUIiH l»WMJ aovrsins druge koti« »a pralntce. kuhanje krm« 1.1, d. bakren? in ielerae. — ..Slunol" anarate »roti vlomu, kateri »IgnaKtlraJo s strelom. — Zajamteno prvovrstne blago in na!■» Sprnjeaiamo ponravUai SSaMevaJte prospoate! 7« Zato ne kupujte od tistih, ki Vam po Vaših domovih in vaseh vsiljujejo razno blago. Ako hočete biti po nizki ceni dobro oblečeni in obuti, pridite v staro-ziano trgovino z mešanim blagom Ivan & firosek • Trebnje Jabolka obrana, sortirana, za izvoz, kupuje v večjih količinah Gospodarska zveza, Ljubljana Kdor hoče naju a o d n e j o prodat i dolarje* lire, franke in sploh tuji denar, naj se obrne na Prometno Stanko » Mabljani poleg škofije. — Banka je ves čas krize izplačevala vloga neomejeno v vsaki višini Vnehjir Hafner Jože, uradnik iz latinice St. 1, obžnluio 11 MIHU. iu preklicuje kot neresnične žaljive besede, ki ti li Jo razunSal o Hntinik Karlu, kaplanu iz Stare Loke, in se mu zahvaljujo, da Je odstopil od zasebne Skofla Loka, dne 22. avKusta 1838. V vsako hišo »Domoljuba«! Metli oglasnik Vsaka droont vrstica ali nje prostor vc!|a za eukiat Din 5. Naročniki »Domotfuba« plačam samo poloi co, ako kupuieio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoie pridelke ali ličeio poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za mala oglas« se plačuje uaprej. poštene kmetske družine sprejme s vso oskrbo Alojzij Moljk, Gorenja vas 12, Gor. Logatec. Zadruga »Čebelarska družina« 1707, Ljubljana je dobila vprašanje za izvoz večje količine hojevega medu. Pismene, pov-zorfene ponudbe z navedbo cene in količine na »Čebelarsko družino« v roke Kovač Jakob — Ljubljana. Tržaška cesta 44a. UsTetocT^I^ čebelarstvo io sadjarstvo, sprejmem. Prednost imajo starejši samci. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Čebelar« št. 13.8S3. Vrtnarji! Rezano žico ra vence in šopke dobite v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. Bal »ca najnovejši te-nmsso tošnji modeli » največji izberi že od Din 550-— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana. Tyrševa cesta 86, (nasproti Gospodarske zveze). Fanti! za k živini sprej-■ »HIB mem. Franc Su-šteršič, Bolnice, št. Vid nad Ljubljano. Mlinar iičt službe ali vzame mliu v najem za takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 13.1K7. Šivalni strni K* poceni naprodaj. Jožica 97 pri cerkvi. Kssirodaj! Partija prvovrstnih šivalnih strojev-z 20 letno garancijo vsled kon-kurznega nakupa po izredno "nizkih cenah (tudi na obroke) samo pri Promet Ljubljana (nasproti K rižanske car k ve). Moiki in Ms dosežejo z malim denarjem lep zaslužek, ako pristopijo kot družabniki. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Zaslužek« St. 12.745. ržeue ro- SALUS d. d., Lubfjana, Aleksandrova cesta 10. I Irsialt acmsinika takoj sprejmem. Delo je stalno. Ludvik Slak, krojač, Dobrnič pri Trebnjem^ litširaia „P(aff" Čevljarski levoročen ic ženski, ki štika 900din naprodaj. Gradaška 8. Fosistvo na predaj v Dupljah pri Tržiču, tik državne ceste in kolodvora, primerno za vsako obrt. Poizve se pri Lukanc Matevž, koiar, Tržič. MM sstocaMosiiE 7. našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborilo, obstojno in zdravo domačo pijačo. Gena t steklenici za 150 litrov Din 20"--, po pošti Din 85'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. • Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica t. (000 Din mesečno. Pišite: »Aoos«, Maribor. obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. Najnižje ponudbe na upravo Domoljuba pod »Med« št. 12.977. StsnjSi hlapec, vež letnim: spričevali, ki je zmožen popravljati domače orodie, išče službo. Naslov v upravi lista pod št. 13190. Kovanega mojstra iščemo, starej?o osebo neoženjenega ali vdovca, treznega in pošte-nega, za dobro pla{<, in dosmrtno. Mora hiti vešč v podkovanju konj in po možnosti se razumeti tudi v mašine-riji. Nastop takoi. Oglasili se je pri »Upravi samostana Nazaret v Banja Luki. Knhiln P^gavske niHiiiu pa8met i jrs_ betoni prodam. Šmarje štev. 4 pri Ljubljani. Krnelo dtiile n2n0dlet staro, priduo, pošteno, vajeno na polju, molže in pospravljanja dobi službo takoj. Dimnik Jakob, gostilna, Dev. Mar. v Polju 7. ki se tudi sapia rada peča z živino in zna dobro kubali. se sprejme v boljšo hišo. Po nudbe pod »Varčna in pridna« štev. 13.210. Mallt Polhova, jszbeče ve in vse druge vrste kupim. Kupim tudi svinjske ščetine, konjsko žimo, goveje repnve in arovco. — Z d r a v i č, trgovec r. usnjent, Ljubljana, Stari trg. nasproti kavarne Zalnznik. V VSAKO KATOLIŠKO RISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! LJUDSKA POSOJILNICA I LJUBLJANI registr. zadruga z neom. zavezo UMUHM, HlkMIfeva €CSli §, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do $'/»