Fr. Gestrin :  Balada b  vinu.                                               323
Vsa srca blagodejno   ogreva, Iz bistrih,  prijaznih  oči odseva. In pesmi pevci nove pojd, Narodu učitelji in proroki; Vodniki z blaženo mu roko Človeštva kažejo smoter visoki.  — Ko se je nagledal, preko mej Slovenskih dalje plava,  in glej ! Povsod domači,   dragi mu glasi, Nikjer nekdanjega  ni mejnika; Dežela moja, kako si velika, Prišli so ti dolgo želeni časi! Ko zopet preteče vrsta let, Moj duh se v drugo  vrne na svet. Izpremenila je zemlja lice. Vihar je potihnil,   zavladal je mir,
Prišla je zlata doba pravice.  — Vsi ena čeda iu en pastir! Ne  — brez pastirja mirno žive"! Ukrotil je človek zverinske strasti, Ki so ga imele v svoji oblasti; Končane so bratomorne vojske"! Kjer ni hlapčevanja,   ni upora, Vsem ima zemlja  dovolj prostora: Kedor se trudi,  on sad uživa, Ko se je utrudil,  mirno počiva. Družina velika so vsi narodi, Pravica vlada, ljubezen sodi: Vresničilo se mu je hrepenenje, Človeško človek živi življenje!  — Mrači se,  na ndge,  dovolj   je pokoja; Domd te čaka družinica tvoja!  —
Josip  Stritar.
Balada o vinu.
v
e zlato  vince v časi  se blišči, Hitreje kri  v  človeku plati jame, Veselja žar se v prsih  mu razvname, Oko iskri  se,  in srce" drhti.
I jaz, sin grešnih dedov,  čislam vino: Z baržunasto roko  me žitje  boža, Lijoč mi v prsi radosti  brezdanje, Ovevajoč z neznano me milino — Pušfc zbadljivih mi ne čuti koža, Ne vzburi sivcev hladno modrovanje, Ne stark brezzobih mene jezikanje, Radujem se,  da žijem, Smejoč se vsemu,  pijem,  pijem,  pijem, Če zlato vince v  časi se blišči.
Fr.  Gestrin.
21*