Cerkvono zadeve. Vojaških novincev krščansko slovo. (Dopis od Velike Nedelje.) Na rožnivensko nedeljo smo imeli pri nas prav lepo slovesnost. Poslavljali smo se namreč od vojaških novincev. Pa mi nismo zaclnšil. svoje žalosti v hrušču in tružču posvetnega vesolja, temveč smo iskali tolažbe pri ljubem Bogu in pri Kraljici sv. rožnega venca. Naše poslavljanje se ie vršilo v cerkvi. V ganljivih in navdušenih besedah nam je narisal č. g Friderik Horvat, novomašnik od Sv. Lenarta. podobo krščanskega vojaka na podlagi svetopisemskih besed: »Bojevanje je človekovo življenje na zemlji.« (,lob 7, 1.) Primerjajoč vojaSko življenje sv. rožnemu vencu, razložil ie pazljivim poslušaleem prvič časiitljivost vojaškega stanu. Nadalje je govoril o trudih in ležavah vojaškega življenja. Slednjič pa je govoril, da bi novince kakor tudi njihove sorodnike utolažil, o veselju, katero vojaški stan prinaša. Zagotovil je odhajajočim mladeni.em, da bodo uživali to veselje neskaljeno le tedaj, ako bodo vselej in povsod bodili po polu kreposti, ako bodo zvesto spolnjevali svoje dolžnosti do Boga in do bližnjega, zlasti do svojib višjih, s kratka, ako se bodo ravnali po našem lepem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja.« Nazadnje jim je priporočal, naj s seboj vzamejo te tri reči: Prvič podobo Marijino, vsaj v svojem srcu, drugič sv. rožni venec in tretjič sv. križ. Le pod varstvom Marijinim bodo ostali na potu lepega kršeanskega živlienja, le s pomočjo božjo bodo mogli stanovitni biti v vseh težavah in bridkostih. Take in enake besede, ki so poslušalce ganile do solz, zapisal si je gotovo sleheren globoko v svoje srce. Na to je bila slovesna sv. maša, po kateri so novinci z drugimi pobožnimi verniki pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Gotovo bo spomin na lo pomenljivo in lepo slavo obvaroval marsikaterega pred pretečiini nevarnostmi vojaškega življenja. Dal Bog, da se vrnejo naši mladenči po vojaški službi tako čvrsti in za vse dobro vneti, kakor so nas sedaj zapustili. Ker je bil na rožnivensko nedeljo ob enem slavni god našega milega vladarja, se je zapela po sv. maši zahvalna pesem »Te Deum«. Povodom cesarjevega godu so prišli vrli trgoviški gasilci skupno k sv. maši. Mihovski »Feuenvehri«, po domače kimovci, pa ne! SliSi se, da so poslednji zgubili svojega bivšega poglavarja. .lako verjetno je, da se bodo pri njih v kratkem uresničile besede: »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce.«