Vsebina. Kalendarij in imenik svetnikov .... 3—32 Ob smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja........... 33 Poštne pristojbine in kolkovanje .... 34—35 Knjige za leto 1935 ..................35—36 Nj. Vel. Peter II., naš mladi kralj .... 37 Kolednik ............38—40 Potepuhi ...........40—46 Kaj je s svetovno krizo?...... . 46—50 Meni luč, tebi ključ!........50—51 Nova doba v katoliških misijonih . . . 52—53 Izseljenci ............54—65 Beseda o športu..........65—67 Iz mojih dni ........... 67 f Dr. Janko Brejc........68—69 Korotan............69— 70 f P. Hugolin Sattner.......70— 71 Hvalimo slavne može!.......72— 77 Razvoj tehnike v najnovejši dobi . . . 77— 80 f Služabniki oltarja in svojega naroda . 80— 83 Gospodarski pregled .......84— 86 Grobovi velike ljubezni......87— 89 Razgled po svetu .........89— 96 Smrt je pokosila tudi može............96—100 Profesor Anton Bezenšek............100 Sveti Florijan, varuj nas ognja! .... 101 Seznamek župnij, krajev, poverjenikov in udov Družbe sv. Mohorja .... 101—114 501etnica Tiskarne sv. Cirila.....115—116 Sejmi.............117—122 Naznanilo* Vsak družbenik dobi letos za redno članarino (20 dinarjev) petero knjig. Redno izdanje: Knjige za doplačilo: 1. Koledar za leto 1935. 1. Slovenski pregovori. 2. Slovenske Večernice, 87. zv. 2. Hlačkova sestrica. 3. Graničarji. 3. Pastir z belo ptico. 4. Zgodovina slovenskega naroda. 4. Življenje svetnikov, 10. zv. 5. Anton Martin Slomšek. Opozorilo! Vsak član naj prejme knjige tam, kjer se je vpisal, čeprav je med letom bivališče spremenil. — Stroške (za poštnino, voznino, omot itd.) povrnejo člani poverjenikom. — Vpisovalne pole naj se s članarino vred pošljejo do 5, marca 1935 Družbi sv. Mohorja v Celju. — Prosimo: Gg. poverjeniki naj pri oddaji knjig že vpisujejo člane za bodoče leto. Nabrano udnino naj pošiljajo sproti. — Dosmrtniki se oglasite že jeseni pri poverjeniku, kjer želite dobiti knjige za bodoče leto. Letnina za leto 1935 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 500 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Dosmrtniki z izplačano do-smrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (št. 3332—3340) 3 Din. Posamezni letni udje, ki se neposredno pismeno naročajo na knjige pri Družbi sv. Mohorja v Celju, plačajo 29 Din, in sicer udnine 20 Din ter za poštnino in odpravnino 9 Din, Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino 15 Din, Udje v inozemstvu plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 Din, Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino še 10 Din, Za ude v Ameriki velja letnina dolar 1*25, Američani naj nakazujejo to vsoto po pošti ali po katerikoli banki vsak zase ali po več skupaj Družbi sv. Mohorja v Celju. Za knjige za doplačilo in za vezavo veljajo iste cene kot so označene zgoraj. Kdor pošlje zase naročnino, se mu dostavijo knjige na njegov naslov (prosimo točnih naslovov!); če se jih naroči več skupaj, naj se določi ime in naslov onega člana, ki se mu pošljejo knjige za vse skupaj. • Odbor Družbe sv. Mohorja: Dr, Franc Cukala, dr. Franc Kotnik, dr, Lambert Ehrlich, Josip Zeichen, Anton Cestnik, F. S, Finžgar, dr, Rudolf Bliiml, msgr, Valentin Podgorc, Družbene knjige je uredil dr. Jože Pogačnik, Ljubljana, Kolezijska 1. BS81 (t o • J 19 3 5 KOLEDAR DRUŽBE SV MOHORJA Z RISBAMI OPREMIL S. PENGOV IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU • NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU R. Z. ZO. Z. (FRAN MILAVEC. CELJE) II 1825/V PAPEŽ PIJ XI rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu z imenom AHIL RATTI; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen dne 6. februarja 1922, kronan 12. februarja 1922. NAŠA KRALJEVSKA RODOVINA ALEKSANDER L kralj Jugoslavije, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju; regent od 24. junija 1914; kralj od 17. avgusta 1921. MARIJA kraljica, roj. kot romunska kraljična 9. januarja 1899, poročena 8. junija 1922. PETER prestolonaslednik, rojen 6. septembra 1923 v Beogradu. T O M I S L AV kraljevič, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu. ANDREJ kraljevič, rojen 28. junija 1929 na Bledu. VLADIKE SLOVENCEM DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ škof ljubljanski v p., roj. v Begunjah 29. maja 1850, posvečen 12. septembra 1897 za škofa v Sarajevu, od 22. maja 1898 do 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani, nato naslovni nadškof garelski, bivajoč v Gornjem gradu. DR. GREGORIJ ROŽMAN škof ljubljanski, rojen 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku, posvečen za škofa koadjutorja dne 14. julija 1929, od 1. avgusta 1930 škof v Ljubljani. DR. IVAN TOMAŽIČ škof lavantinski, rojen 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, posvečen za škofa koadjutorja 1. avg. 1928, od 1. avg. 1933 škof v Mariboru. DR. ADAM HEFTER knez in škof krški, rojen 6. decembra 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa 7. januarja v Salzburgu, ustoličen v Celovcu 12. februarja 1915. DR. ANDREJ ROHRACHER naslovni škof Isbe, rojen 31. maja 1892 v Lienzu na Tirolskem, posvečen za škofa koadjutorja celovškega 15. oktobra 1933. DR. ALOJZIJ F O G A R škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici. ■■■■ NAVADNO LETO 19 3 5 ima 365 dni (med temi je 64 nedelj in praznikov po starem Štetju) ter se začne s torkom in neha s torkom. ZAČETEK LETA- 1935 MRKI SONCA IN LUNE Cerkveno leto se začne 1. avd. nedeljo 1. decembra. Letos bo mrknilo sonce petkrat in luna dva- Občno in državno leto se začne dne 1, januarja, krat. Pri nas bo delno viden le prvi mrk lune, p R E M E K L J I V I PRAZNIKI . ^ne 5. januarja bo delni sončni mrk: traja 8 . T _ . „ „, .. . minut m bo viden z dela Južnega Ledenega morja. J"Usp°tV0 2-'an"a[)a- Sv.Tro,.ca l6. junija. Dne 19.januarja bo lni mrk lune. začetek Seaemaeseinica i /. tebr, av. Kesnje l elo m. junija. obl6_ uri 4 minute, konec ob 17. uri 31 minut, M^ihJ'i»T/Cn ■] Srce Jezusovo 20. junija. Viden bo seve adno od Severne Amerike, v v i-ff T Angelska nedelja 1. sept. Tihem in Indij<;nfŠa ^Padnega dela žefa 12. maja. Misijonska ned. 20. okt. , P,ne 3. februarja bo delni soncn. mrk: začetek Križevo 27., 28., 29. maja. Kristus Kralj 27. oktobra. °b, 15\url 3° minut konec ob 19. ur. 1 minuta. Vnebohod 30. maja. Zahvalna nedelja 3. nov. Vlden bo,v Severni Ameriki, izvzemsi njenega se- Binkošti 9. junija. Prva adv. nedelja 1. dec. G^nkndtT V '' Ame"kl m V ,UZm Od božiča do pepelnice je 71 dni = 10 tednov 1 dan. Dne 30. junija bo delni sončni mrk: začetek ob Nedelj v predpustu je 8, po binkoštih 24. 19. uri 34 minutl konec ob 22. uri 25 minut. Viden Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, bo v severozapadni in severni Evropi, v severni oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, Aziji, na Grenlandiji in v Severnem Ledenem morju, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev., sv, Štefan Dne 16. julija bo popolni mrk lune: začetek niso več cerkveno zapovedani prazniki. ob 5. uri 9 minut, konec ob 6. uri 50 minut. Viden pOSTI IN ZDRŽKlbona jugozapadu Evrope, v Afriki, izvzemši seve- rovzhodnih delov Atlantskega oceana, v Severni 1. Pomladne (postne) kvatre 13., 15., 16. marca. in Južni Ameriki in v vzhodnih delih Tihega oceana. 2. Poletne (binkoštne) kvatre: 12., 14., 15. junija. Dne 30. julija bo delni sončni mrk: začetek ob 3. Jesenske kvatre 18 20., 21 septembra 9. uri 2 minuti, konec ob 11. uri 30 minut. Viden 4. Zimske (adventne) kvatre 18., 20., 21. decembra. bo na Južnem Ledenem morju. 1. Dnevi zgolj zdržka (ne smemo uživati meso, Dne 25. decembra bo obročasti sončni mrk: za-pa se smemo večkrat najesti do sitega)" imajo *. četek ob 16. uri 42 minut, konec ob 21. uri 17 minut. 2. Dnevi zgolj posta (smemo uživati meso, Viden bo v južnem delu Južne Amerike, na jugu pa se smemo le enkrat do sitega najesti), imajo f. Tihega in Atlantskega oceana, na Novi Zelandiji in 3. Dnevi strogega posta (ne smemo uživati Južnem Ledenem morju meso in se smemo le enkrat do sitega najesti) imajo ff. VREMENSKI PREROK Kazen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. Vsi učenjaki trdijo, da se jim doslej še ni po- ASTRONOMICNI LETNI ČASI ""-j!? dognati, kako bi bilo mogoče vreme vsaj približno določiti vnaprej. Stoletna opazovanja Pomlad se začne dne 21, marca ob 14. uri 18 minut. niso mogla iznajti vsaj nekoliko zanesljivega pre- Poletje se začne dne 22. junija ob 9. uri 38 minut, roka. Kar je v koledarju napovedanega o vre- Jesen se začne dne 24. septembra ob 0-39 minut. menu, to je nekaj približnega domnevanja za vsako Zima se začne dne 22. decembra ob 19. uri 37 minut. leto, v katerem je letni vladar Merkur. Ta Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. ie lelos- Primerjajte, kdaj bo ta prerok uganil, kdaj Dolgost dneva velja za celjski vzporednik. ne- ~ Letos ne prinašamo spet Herschlovega vre- menskega ključa (saj ga imate v vseh prejšnjih ko- GODOVINSKO ŠTEVILO ledarjih). Zato pa opozarjamo na staro rimsko in Zlato število ... 17 Rimska številka . . 3 naše pravilo, ki pa res presnetljivo pre- Epakta.....25 Nedeljska črka . . F rokuje vreme. Kako? Rimljani so rekli: I. in II. dan Sončni krog ... 12 Letni vladar je Merkur. P° mla.iu ne pomenita nič. III. in IV. dan malo, kar pa peti dan pravi, za vso luno vreme postavi. Naši NEBESNA ZNAMENJA star; pa so trdili: Stota ura odloči! Torej: izra- Pomlad: Jesen: čunaj točno stoto uro po mlaju in poglej vreme: 1M oven .... T tehtnica . . JL vetrove (ali burja, ali zapad ali jug), jasno in suho, Wf bik.....« -<0)1 o 1 P * Ignacij (Ognjeslav) Antioh. ^ 2 S Svečnica. Darovanje Gospod. ^ 3 N 4. PO RAZGLAS. GOSPOD.© Blaž, škof, muč.; Oskar, škof. 4 P Andrej Kors,, škof; Janez Brit- jfi, 5 T Agata, dev., muč.; Albuin, šk. JK 6 S Amand, škof; Doroteja, d., m. 3E 7 Č Romuald, op.; Julijana, vdova, rf 8 P Janez Matajski; Juvencij, šk. tf 9 S Apolonija, d., m.; Ciril Aleks. m4f 10 N 5. PO RAZGLAS. GOSPOD. 1 HI Sholastika, d.; Sotera, d., muč. 11 P Lurška Mati božja. Adolf, šk. t* 12 T Obletnica kronanja Pija XI. t* 13 S Katarina Ričijska, dev.; Gre- ^ gorij II., papež; Benigen, muč. 14 Č Valentin (Zdravko), mučenec. Hig 3. ob 17-27, lepo. J) 10. ob 10-25, mrzlo. © 18. ob 12-17, sneg, deževno. (J 26. ob 11-14, mrzlo, veter. Sonce stopi v znamenje rib dne 19. ob 3-16. Dolgost dneva od 9 ur 28 minut do 10 ur 48 minut. Dan zraste za 1 uro 20 minut. 4. po razglaš. Gosp.: Jezus med viharjem v ladjici spi (Mt 8, 23-27). Tudi v največjem viharju življenja smo v božjih rokah. — 5. po razgl. Gosp.: Prilika o pšenici in ljuljki (Mt 13, 24-30). Edino živo krščanstvo prekvasi človeško družbo. — 1. predp.: O delavcih v vinogradu (Mt 20, 1-16). Bog, ki nas je ustvaril brez nas, nas ne bo zveličal brez nas. — 2. predp.: Prilika o sejavcu in semenu (Lk 8, 4-15). Božja beseda obrodi v preprostih, ne v prevzetnih srcih. JAZ SEM LUČ SVETAj KDOR HODI ZA MENOJ, NE HODI V TEMI, AMPAK IMA LUČ ŽIVLJENJA. HRVATSKO: VELJAČA. SRBSKO: EFPyAP. ČEŠKO: UNOR. BOLG.: EBPyAPM. POLJSKO: LUTY. RUSKO: OEBPAJIb. (Ct V o v o // 15 P "Favstin, muč.; Jordan, spozn. Hfl^ 16 S Julijana, m.; Onezim, škof, m. ftt 17 N 1. PREDPOSTNA NEDELJA« ff* Frančišek Kle; Gregorij X., p. 18 P Simeon, škof, m,; Flavijan. ^ 19 T Konrad, puščavnik; Julijan, m. ^ 20 S Sadot, škof, in tovariši, muč. % 21 Č Feliks (Srečko), šk.; Irena, d. rt 22 P * Sv. Petra stol v Antiohiji. rt Marjeta Kortonska, spokorn. 23 S Peter Dam,, c. uč.; Romana, d. rt 24 N 2. PREDPOSTNA NEDELJA, c* Matija (Bogdan), ap.; Sergij, m. 25 P Valburga, dev.; Feliks III., p. 26 T Matilda; Viktor (Zmagosl.). € J* 27 S Gabriel od Ž.M.b.; Baldomir. Jf 28 Č Roman, op.; Antonija Florent. Valentin Vodnik, r. 3. aprila 1758 v Zgornji Šiški, slov. pesnik, »Ilirija oživljena«! (f 8. jan. 1819 v Ljubljani). — France Prešeren, pesnik (t 8. febr. 1849 v Kranju). — Fr. S, Finžgar, r. 9. febr. 1871 na Breznici, pripovednik, dramatik. — Dr. Jož. Gruden, r. 14. febr. 1869 v Ljubljani. »Zgodovina slovenskega naroda« (t 1. nov. 1922 v Ljubljani). — Matija Valjavec, r. 17. febr. 1831 na Srednji Beli, pesnik in jezikoslovec (t 15. marca 1897). Ob svečnici mraz in sneg, kmalu bo zelen dol in breg. — Če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo še kmalu konec zime, — Ako sneg dlje ko sedemnajst tednov leži, slaba letina sledi. — Če ob koncu meseca veter razsaja, dobra letina prihaja. Postni čas — mesečna misel: ODRECI SI VSAJ ENO ZABAVO IN TROSEK ZANJO DAJ REVEŽEM. SUŠEC-MAREC 1 P * Albin, škof; Antonina, muč. 2 S Simplicij, papež; Neža (Janja). 3 N 3. PREDPOSTNA NEDELJA. Kunigunda, cesarica; Marin, m. 4 P Kazimir, spozn.; Lucij, papež. SS 5 T Pust. Janez Jožef od Kr., sp. ® 6 S ff Pepelnica. Perpetua in Fel. H 7 Č f Tomaž Akvinski, c. učenik. ff 8 P ff Janez od Boga, sp.; Julijan. f^ 9 S f Frančiška Rim.; GregorijNis. iff 10 N i. POSTNA NEDELJA. 40 mučencev; Makarij, škof. 11 P f Sofronij, škof; Krištof Milan, t* 12 T f Gregorij Vel., p.; Bernard. J> 13 S ff Kvatre. Teodora, m.; Krist. 14 Č f Matilda, kraljica; Pavlina. Hfg 15 P ff Kvatre. Klemen; Ludovika. (P) 5. ob 3-40, sneg in vihar. f) 12. ob 1-30, spremenlj. ff) 20. ob 6-31, deževno, (g" 27. ob 21-51, sneg in dež. Sonce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 2-43. Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Dolgost dneva od 10 ur 52 minut do 12 ur 31 minut. Dan zraste za 1 uro 39 minut. 3. predpostna: Jezus ozdravi slepca (Lk 18, 31-43). Vera odpre duši oči, da ume skrivnosti svete vere. — 1. postna: Jezus trikrat skušan (Mt 4, 1-11). Skušnjav ne zmagaš razen z božjim orožjem. — 2, postna: Jezus se na gori izpremeni (Mt 17, 1-9). Ne v hrupu sveta, v samoti se nam razodeva Bog. — 3, postna: Jezus izžene hudiča (Lk 11, 14-28). Kdor ni s Kristusom, je zoper njega. — 4. postna: Jezus nasiti pet tisoč mož (Jan 6, 1-15). Brez božjega blagoslova je prazno naše delo. AKO BOŠ ISKAL GOSPODA, SVOJEGA BOGA, GA BOŠ NAŠEL, čE GA BOŠ LE ISKAL IZ VSEGA SRCA IN Z VSO BRIDKOSTJO SVOJE DUŠE. HRVATSKO: OŽUJAK. SRBSKO: MAPAT. ČEŠKO: BREZEN. BOLG.: MAPTb. POLJSKO: MARZEC. RUSKO: MAPTfe. 16 S ff Kvatre. Hilarij in Tacijan. j^f 17 N 2. POSTNA NEDELJA. Jedert, devica; Patrik, škof. 18 P f Ciril Jer,,c.uč.; Salvator,sp. i7 19 T JOŽEF, ŽENIN D. MARIJE. 2 20 S f Aleksandra, m.; Janez P. ® vh 21 Č f Benedikt, opat; Serapion, šk. rt 22 P ff Lea; Katarina Genovska, d. rh 23 S f Jožef Oriol; Pelagija, muč, 24 N 3. POSTNA NEDELJA. Gabr. c§r 25 P Oznanjenje Marije Device/ Jf 26 T f Emanuel, muč.; Maksima.m. J^ 27 S f Janez Dam,,c, uč.; Rupert. S" ftjg 28 Č f Janez Kapistran; Sikst, pap. 29 P ff Cirilf muč,; Bertold, spozn. jjjf 30 S f Janez Klimak; Kvirin, muč. jfc 31 N 4., SREDPOSTNA NED. Benj. O. Ang. Hribar, r. 3. marca 1843 v Zg. Tuhinju, cerkveni skladatelj (f 5. aprila 1907 v Ljubljani). — Josip Jurčič, r. 4. marca 1844 na Muljavi na Dolenjskem, najplodovi-tejši pripovednik (t 3. maja 1881 v Ljubljani). — Jos. Murn-Aleksandrov, r. 4. marca 1879 v Ljubljani, pesnik (f 18. januarja 1901). •— Josip Stritar, roj. 6. marca 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, pesnik, pisatelj, kritik (t 25. novembra 1923 v Rogaški Slatini). Sv. Jedert lepa, dobro letino obeta. — Če sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve se-žene. — Če sušeč grmi, lakota beži. — Če v sušcu more kmet orati, bo v malem travnu moral počivati. — Kar sušca zeleni, se rado posuši. Materinski dan — mesečna misel: POBRE MATERE SO SVETI OGNJI, KI GORIJO ZA DRUGE. O k O SyoI 27' M-T RAVEN-APRIL 1 P f Hugo, škof; Venancij, šk., m. 2 T f Frančišek Pavi.; Leopold G. JJg 3 S f Rihard, šk.; Hionija, d., m. ® 4 Č f Izidor Se v., Benedikt Niger. tf 5 P ff Vincencij (Vinko) F.; Irena. jmP 6 S f Sikst I.f papež; Krescencija. f^ 7 N 5.POSTNA, TIHA NEDELJA, t* Herman Jožef, sp.; Hegezip, 8 P f Albert, škof; Julija Biliart. t* 9 T f Marija Kleof.; Tomaž T., m. 10 S f Mehtilda,dev.;Ecehiel,pr. 1 HR6 11 Č f Leon Vel., papež, cerkv. uc. Hffi^ 12 P ff Marija 7 žalosti. Julij I., p. fflt 13 S f Hermenegild, muč.; Ida, d. ^ 14 N 6., CVETNA NEDELJA. f> Justin, m.; Valerijanin tovariši. 15 P f Helena, kraljica; Teodor, m. % (RK 3. ob 13-11, dež ir, sneg. D 10. ob 18-42, deževno. (§) 18. ob 22-10, lepo. ig" 26. ob 5-21, deževno, hladno. Sonce stopi v znamenje bika dne 20. ob 14-19. Dolgost dneva od 12 ur 34 minut do 14 ur 3 minute. Dan zraste za 1 uro 29 minut. 5. postna (tiha): Judje hočejo Jezusa kamenjati (Jan 8, 46-59). Pot resnice vodi skozi točo psovk in laži. — 6. postna (cvetna); Jezus jezdi v Jeruzalem (Mt 21, 1-9). Od slave do križa je samo en korak. — Velikonočna: Jezus vstane od mrtvih (Mk 16, 1-7), Do vstajenja vodi bogovdano trpljenje. — 1. povelikonočna (bela): Jezus se prikaže ob zaprtih durih (Jan 20, 19-31). Kes je velesila, iz katere kali prenovljenje človeštva. NE BODI ZA POROKA ČEZ SVOJE MOČI; ČE SI PA SPREJEL POROŠTVO, MISLI NA VRAČILO. HRVATSKO: TRAVANJ. SRBSKO: AriPHJI. ČEŠKO: DUBEN. BOLG.: AnPHJTb. POLJSKO: KW1EC1EN. RUSKO: Anp-fcJIb. X 28 N 29 P 30 T f Benedikt Jožef Lab., spozn. f Rudolf, muč.; Anicet, papež, f Vel. četrtek, Antia; Apol. © ff Vel.petek. Leon IX., papež, ff Vel. sobota. Neža Mont., d. VELIKA NOČ. VSTAJ. GOSP. Anzelm, c. uč.; Simeon, škof. Velikon. ponedeljek.* Soter, p. Vojteh (Adalbert); Egidij As. Jurij, muč.; Fidelis Sigm., muč. Marko, evangelist; Ermin, m. *M.B. dobrega sveta. Klet. € Žita, dev.; Peter K.; b. Hozana. 1. POVEL., BELA NEDELJA. Pavel od Križa; Lukezij. Peter, mučenec; Robert, opat. Katarina Sien., d.; Jožef Ben. ff ¥ Pavlina Pajkova, r. 9. aprila 1854, pisateljica (t 1. julija 1901 v Ljubljani). — Jurij Japelj, r. 11. apr. 1744 v Kamniku, cerkv. pesnik in pisatelj, »Sveto pismo« (f 11. nov. 1807 v Celovcu). — Rihard Jakopič, roj. 12. aprila 1869 v Ljubljani, najodličnejši sodobni slikar. — Anton Janša, r. 20. maja 1734, čebelar, slikar (f 13. septembra 1773). — Jan. V. Valvasor, r. 28. maja 1641 v Ljubljani, zgodo- vinar (f 19. septembra 1693). O svetem Juriju visoko žito, leto plodovito. — Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša* soparna. — Dež v aprilu je res božji dar iz nebes; če pa ie preveč dežja, kmet nad slabo letino godrnja. — Če je mali traven preveč gorak, se veliki traven obrne naopak. Sv. Peter Kanizij — mesečna misel: KATEKIZEM JE KNJIGA ŽIVLJENJA ZA VSAKOGAR. Jl VEL-TRAVHN - MAJ a 1 S Filip in Jakob mL, apostola, ^ 2 Č Atanazij, c. uč.; Sekund, m; @ ^ 3 P * Najdenje sv. križa. Aleksand, ^ 4 S Florijan (Cvetko), m.; Monika. ^ 5 N 2. POVELIKONOČNA NED. t* Pij V., papež; Irenej, škof. 6 P Janez Ev. pred L. vr.; Judita. »§3 7 T Stanislav, škof, m.; Dujam, šk. 8 S Varstvo sv. Jožefa. Prik. Mih. WI3 9 Č Gregorij Nacianški, cerkv, uč. 10 P * Antonin, šk.; Janez de Av. $ 11 S Frančišek Hier.; Mamert, škof. $ 12 N 3. POVELIKONOČNA NED. ¥ Pankracij in tovariši, mučenci. 13 P Servacij, škof; Peter Regalat. % 14 T Bonifacij, m.; Pashal L, papež. xh 15 S Izidor, kmet, spoznav,; Zofija, rt @ 2. ob 22-36, lepo. 1 10. ob 12-54, dež. © 18. ob 10-57, veliko dežja, (f 25. ob 10-44, veliko dežja. Sonce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 13-56. Dolgost dneva od 14 ur 7 minut do 15 ur 17 minut. Dan zraste za 1 uro 10 minut. 2. povelikonočna: Jezus dobri pastir (Jan 10, 11-16). Javno delo bi bilo uspešnejše, da je več dobrih pastirjev in manj najemnikov. — 3. povelikonočna; Jezus napoveduje svoj odhod (Jan 16, 16-22.). Čim bolj krščansko živiš, tem več boš prestal, a za zmago in veselje. -— 4. pov,: Jezus obeta učencem svetega Duha (Jan 16, 5-14). Ni vse, kar se človeku zdi hudo, vedno res tako. — 5. pov.: Jezus uči o moči molitve (Jan 16, 23-30).. Kdor ne moli, zaupa zgolj sebi; kdor moli, zaupa Bogu. RAHEL ODGOVOR TOLAŽI JEZO, TRDA BESEDA VNEMA SRD. HRVATSKO: SV1BANJ. SRBSKO: MAJ. ČEŠKO: KVETEN. BOLGARSKO: MAH. POLJSKO: MAJ. RUSKO: MAft. 16 Č Janez Nep., muč.; Ubald, škof. c|£ 17 P * Bruno, škof; Pashal Bajlonski. c#r 18 S Erik, kralj; Aleksandra, d. ® 19 N 4. POVELIKONOČNA NED. X Peter Celestin; Pudencijana, d. 20 P Bernardin Sienski, sp.; Plavtila J* 21 T Feliks Kant.; Andrej Bobola. 22 S Emil (Milan); Margarita Kas. ft£ 23 Č Janez Krstnik de Rossi, spozn. 24 P f Marija D., pomočnica kristj. A, 25 S Gregorij VII., p. ; Urban I., p. jB 26 N 5., KRIŽEVA NEDELJA. Filip. 3K 27 P ^ Beda Č., c. uč.; Janez I.f p. ff Avguštin, škof; Viljem, op. tf Marija Magdalena Pazzi, d. ^i 30 Č KRIST. VNEBOHOD. Ivana O. imU 31 P * Angela, dev.; Kancijan, muč. 28 T | 29 S £ Ivan Cankar, roj. 10. maja 1876 na Vrhniki, najznamenitejši pisatelj in borivec za narodne in človeške pravice (t 11. decembra 1918 v Ljubljani). — Anton Medved, r. 19. maja 1869 v Kamniku, pesnik, dramatik (f 12. marca 1910 na Turjaku na Dolenjskem). — Anton B. Jeglič, roj. 29. maja 1850, nadškof, slovenski preporoditelj. — Janez Trdina, r. 29. maja 1830, pisatelj (f 14. julija 1905 v Novem mestu). Če ta mesec je dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. — Ta mesec cedi najobilnejše, druga polovica njegova najbolj zdrave rose. — Mokri trojaki, tolst božič. —-O sv, Urbanu žito ni še dobljeno ne izgubljeno. — Če veliki traven večerno roso napaja, bo dosti vina in obilna klaja. Š m arnice — mesečna mise 1: MAJNIK JE VISOKA PESEM MARIJI VERNOVDANIH SRC. 8, R02NIK-JUNIJ sr 1 S Fortunat, spozna v.; Kuno. © W 2 N 6. POVELIKONOČNA NED. t* Marcelin; Peter, m.; Erazem. 3 P Klotilda, kraljica; Pavla, d., m. Hiš 4 T Frančišek Kar.; Kvirin, šk., m. Hiš 5 S Bonifacij, škof; Valerija, muč. 6 Č Norbert, škof; Bertrand, škof. fii 7 P * Robert, opat; Baptista V„ d. 8 S Medard, škof; Pacifik; Viljem. 9 N BINKOŠTI. PRIHOD SV. D. t f> Primož in Felicijan, mučenca. 10 P Bink. poned.* Margareta, kr. rt 11 T Barnaba, apostol; Marcijal, m. rt 12 S f Kvatre. JanezF.; LeonIII.,p. rt 13 Č Anton Padov., sp.; Akvilina. 14 P ff Kvatre. Bazilij,c.uč.;Elizej. cfE 15 S f Kvatre. Vid, muč.; Germana. Jf 1. ob 8-52, sprem. D 9. ob 6-49, sprem. © 16. ob 21-20, lepo. f 23. ob 15"21, spr. @ 30. ob 20-25, lepo. Sonce stopi v znamenje raka dne 21. ob 22-12. Začetek poletja. Dolgost dneva od 15 ur 18 minut do 15 ur 35 minut. Dan zraste do 21. za 17 minut in se do 30. zopet skrči za 2 minuti. 6. povelik.! O pričevanju sv. Duha (Jan 15,26-27; 16,1-4). Mnogi napadajo vero, ker je ne poznajo. — Binkoštna: Jezus govori o sv. Duhu in o ljubezni (Jan 14, 23-31). Usoda Cerkve je vedno enaka. — 1. pobink.: Jezusu je dana vsa oblast (Mt 28, 18-20). Zaverovanost vase vodi v krivično sodbo o bližnjem. — 2. pob.: Prilika o veliki večerji (Lk 14, 16-24). Prevelike časne brige so poguba duši. — 3. pob.: Prilika o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju (Lk 15, 1-10). Misel božja o grešniku je redko po sodbi ljudi. V MIRU SI LAHKO Z MNOGIMI LJUDMI, SVETOVAVEC PA TI BODI MED TISOČI EDEN. 13 15 ■si HRVATSKO: L1PANJ. SRBSKO: jyNHJE. ČEŠKO: ČERVEN. BOLGARSKO: IOHM. POLJSKO: CZERWIEC. RUSKO: IIOHb. o) <0//X o>- -. POLJSKO:;S1ERPIEN. RUSKO: ABrYCTb. 19 20 21 22 23 24 P T S Č P S 25 N 26 P 27 28 29 30 31 T S Č P S "Rok, sp.; Joahim, oče M. D Hiacint, spozn.; Julijana, dev. fff 10. POBINK. NEDELJA. t* Helena (Jelena), ces.; Agapit. Ludovik Tol., šk.; Janez Eud. ff Bernard, opat; Samuel, prer. ff Ivana Franč. Šantalska, vd, € ^ Timotej, muč,; Hipolit, škof. *Srce Marijino. Filip Ben., sp. Jernej, apostol; Ptolomej, šk. 11. POBINK. NEDELJA. Lud. Cefirin, papež; Bernard Of., sp. ffl Jožef Kal., spozn.; Antuza, m. ^ Avguštin, c. uč.; Hermes, muč. Obgl. Janeza Krstn. Sabina. ® % *Roza Limanska, d.; Pamahij. ff Rajmund (Rajko), sp.; Pavlin, th Jernej Kopitar, r. 21. avgusta 1780 v Repnjah na Gorenjskem, jezikoslovec (f 11. avgusta 1844 na Dunaju). — Ivan Tavčar, r. 28. avg. 1850 v Poljanah na Gorenjskem, pisatelj in politik, izdal »Slovenski Pravnik« (t 19. febr. 1923 v Ljubljani). — Miha Kastelic, r. 1. septembra 1796, pesnik, ustanovitelj in urednik »Kranjske Čebelice« (f 22. oktobra 1868). Sv. Lovrenc pa sv, Jernej lep, še dolgo v jeseni bo topel svet. — O velikem Šmarnu lepo, dosti grozdja bo. — Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vinca piti. — Hladne rose sadje in žita zorijo, pa tudi večkrat očrvavijo. Krstnikova smrt — mesečna misel: ŽIVA VERA SE NE BOJI NITI OBLASTNIKOV. TRPI DO KRVI IN ZMAGE! KIMAVEC- S EPTEMB E R P T S Č P S 8 N 9 10 11 12 13 14 P T S Č P S 15 N 12., ANGELSKA NEDELJA, rt Egidij (Tilen), opat; Verena, d. Štefan, kralj; Maksima, muč. rt Evfemija, Doroteja in tov., d. cfK Rozalija, devica; Ida, grofinja. Lavrencij Just., škof; Gentilij. Jf * Caharija, prerok; Peregrin. 1» Jf Marko in tovariši, mučenci. SJE 13. POBINK. NEDELJA. 8* Rojstvo Marije Dev." Adrijan. Peter Klaver, spozn.; Serafina. fcJE Nikolaj Tol., sp.; Pulherija, c. A. Prot in Hiacint, m.; Milan, šk. Ime Marija. Macedonij, škof. © * Frančišek K., sp.; Notburga. SE Poviš. sv. križa. Ciprijan, škof. trt 14. POBINK. Marija 7 žalosti r* 1 6. ob 3-26, mrzlo in dež. © 12. ob 21-18, lepo, hladno. @ 19. ob 15-23, sprem. # 27. ob 18-29, lepo. Sonce stopi v znamenje tehtnice 23. ob 13-01. Zač. jeseni. Dan in noč enako dolga. Dolgost dneva od 13 ur 14 min. do 11 ur 41 minut. Dan se skrči za 1 uro 27 minut. 12. pob.: Prilika o usmiljenem Samarijanu (Lk 10, 23-37). Čim več je notranjega krščanstva, tem več je samarijan-ske ljubezni. — 13. pob.: Jezus ozdravi deset gobavih (Lk 17, 11-19). Mnogo prosimo, malo se zahvaljujemo. — 14. pob.: O božji previdnosti (Mt 6, 24-33). Krščanstvo zahteva zase vsega človeka. — 15, pobink.: Jezus obudi mladeniča. (Lk 7, 11-16). Materinstvu gre spoštljivo usmiljenje. — 16. pob.: Jezus ozdravi vodeničnega m govori o ponižnosti (Lk 14, 1-11). Kdor hoče biti povsod prvi, je sam sebi in drugim v napotje. RAZUMNEGA HLAPCA LJUBI KOT SEBE, NE KRATI Mil cv/M»r»r»c wr MI6AAI r, A V TTROSTVTI HRVATSKO: RUJAN. SRBSKO: CEI1TEMBAP ČEŠKO: ZAR1. B.: CEflTEMBPM^. POLJ.: WRZESIEN. RUSKO.: CF.HTHBPK 16 17 18 19 20 21 P T S Č P S 22 N 23 24 25 26 27 28 P T S Č P S 29 N 30 P Kornelij, papež; Ljudmila, vd. Lambert, škof; Hildegarda, d. f Kvatre. Jožef K.; Zofija in t. Januarij, šk., in tovariši, muč. € f f Kvatre. Evstahij in tovariši, f Kvatre. Matej, apost.; Jona. 15. POBINK. NEDELJA. Tomaž Vil., šk.; Mavricij in t. Linus, papež; Tekla, dev., m. Marija Dev., rešiteljica ujetn. Kamil in tovariši, m.; Kleofa. Ciprijan in Justina, m.; Vigilij. *Kozma in Damijan, muč. © Venčeslav, kr.; Lioba (Ljuba). 16. POBINK. NEDELJA. Mihael, nadangel; Evtihij, m. Hieronim (Jerko); Zofija, vd. imd ti M ■ «m* f« * * rt rt rt CM Fran Erjavec, roj. 4. sept. 1834 v Ljubljani, prirodopisec, pripovednik (t 12. jan. 1887 v Gorici). — Janko Kersnik, r. 4. sept. 1852 na Brdu, pripovednik (f 28. jul. 1897). — Anton Mahnič, roj. 14. sept. 1850, začetnik slovenskega katoliškega gibanja (f 24. decembra 1920 v Zagrebu). — Fran Levstik, r. 28. sept. 1831 v Retjah, jezikoslovec in pripovednik (t 16. novembra 1887 v Ljubljani). Sv. Tilen deževen, ves mesec bo pust in reven. — Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. — Na svetega Matevža vreme ugodno, tako bo ostalo štiri tedne prihodno. — Če ptice selivke pred sv. Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. Angeli varuhi — mesečna misel: GORJE SVETU ZARADI POHUJŠANJA! STARŠI, VARUHI NEDOLŽNIH, S ČIM ZASTRUPLJA sjvft wri VAfim oTnnK ? VINOTOK-OKTOBER 13 N 14 P 15 T Remigij, šk.; Janez DukL, sp. Cf? Angeli varuhi. Leodegar, škof. Terezika Deteta Jezusa; Fel. J^ * Frančišek Seraf., sp.; Edvin. J^ Placid in tov., m.; Flavijana. 5 17. POB., ROŽNIVENSKA N. Brunon, spozn.; M. Frančiška. Marija, kraljica sv. rožn. venca. Birgita, vd,; Starček Simeon, Dionizij in tovariši, mučenci. JE Posv. cerkva; Franč. Borgia. SJg * Materinstvo M. b.; Nikazij. ff Maksimilijan, škof; Serafin. @ 18., ŽEGNANSKA NEDELJA. ~ Edvard (Slavoljub); Koloman. Kalist, papež, m.; Just, škof. p^i Terezija, devica; Avrelija, dev. ftf 1 5. ob 14-40, spremenljivo. (g) 12. ob 5-39, dež. ff 19. ob 6-36, dež in sneg. # 27. ob 11-15, mrzel veter. Sonce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 21-48. Dolgost dneva od 11 ur 37 minut do 10 ur 1 minuto. Dan se skrči za 1 uro 36 minut. 17. pobink.; O največji zapovedi, Mesija sin Davidov (Mt 22, 34-46). Strast zlorablja tudi najsvetejše stvari. — 18. pobink.: Jezus ozdravi mrtvoudnega (Mt 9, 1-8). Vera v pomoč božjo dela čudovite stvari, — 19. pob.: Prilika o kraljevi ženitnini (Mt 22, 1-14), Kdor zameta klic božji, mu ni pomoči. — 20. pob,: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika (Jan 4, 46-53). Vera zahteva ponižno srce, zato napuh ne veruje. KJER PIJANOST KRALJUJE, NI NOBENE SKRIVNOSTI; TAM PRAVICE POZABIJO IN PRAVDE UBOGIH PREVRŽEJO. HRVATSKO: LISTOPAD. SRBSKO: OKTOBAP. ČEŠKO: RIJEN. B.: OKTOMBPMft. POLJ.: PAŽDZIERNIK. RUSKO: OKTHBPb. 16 S Gal, opat; Gerard M.; Florent. flf 17 Č Margareta M. Alak.; Hedviga. »m 18 P "Luka, evangel.; Julijan, pušč. Hf; 19 S Peter Alk., sp.; Etbin, opat. G Hi£ 20 N 19., MISIJONSKA NEDELJA. H Janez Kan,, sp.; Felicijan, m. 21 P Uršula in tovarišice, mučenice. ^Jt 22 T Kordula, m.; Fides (Vera), m. f 23 S Klotilda, m.; Jožefina, dev., m. 24 Č Rafael, nadangel; Krištof, m, f 25 P *KrizantinDarija; Krispin, m. rt 26 S Evarist, p.; Bonaventura Pot. 27 N 20.POB.; KRISTUS KRALJ# 28 P Simeon in Juda, ap.; Cirila, d. 29 T Narcis, šk.; Ida, d.; Donat, sp. q£ 30 S Alfonz Rodrig., sp.; Angelus. Jf 31 C ff Volbenk, škof; Krištof, m. Jf Luka Svetec, r. 8. okt. 1826 v Podgorju, pisatelj in politik (t 21. jan. 1921 v Litiji). — Simon Gregorčič, r. 15. okt. 1844 na Vršnem pri Kobaridu, goriški slavček (t 24. nov. 1906 v Gorici). — Luka Jeran, r. 16. okt. 1818 v Javor-jah, cerkveni pisatelj, »Zgodnja Danica« (f 27. apr. 1896 v Ljubljani). — Simon Jenko, r. 27. okt. 1835, pesnik, »Naprej, zastava Slave« (f 18. okt. 1869). — Anton Fun-tek, r. 30. okt. 1862, pesnik in kritik (f 21. okt. 1932). Sveti Lukež, repo pukež. — Sveti Gal, deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh. — Konec vinotoka dež, rodovitno leto. — Prej ko v kozoprsku listje odpade, rodo-vitnejše bo prihodnje leto. — če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. Rožni venec — mesečna misel: KJER SO ZBRANI V GOSPODU, JE MED NJIMI TUDI ON. LI5TOPA) -NOVBVB E R 1 P PRAZN. VSEH SVETNIKOV. & 2 S Spomin vernih duš. Just, muč. ftjg 3 N 21, ZAHVALNA NEDELJA. A, Viktorin, škof; Venefrida, dev. 4 P Karel Bor.; Vital; Modesta. * 5 T Caharija in Elizabeta; Emerik. JJg 6 S Lenart (Lenko), op.; Helena, d. 3S 7 Č Janez Gabriel Perb., mučenec. ff 8 P * Bogomir; Klavdij in tovariši, ff 9 S Teodor (Božidar), mučenec. trti 10 N 22. POBINK. NEDELJA. @ i4 Andrej Avelin, sp.; Trifon, m. 11 P Martin (Davorin), šk.; Menas. 12 T Martin, papež; Avrelij, škof. ff 13 S Stanislav Kostka, sp.; Didak. W 14 Č Jozafat Kunč., šk.; Veneranda. >fS 15 P * Jedert, d.; Leopold (Levko). A S |» 4. ob 0-12, deževno in mrzlo. ® 10. ob 15-42, lepo. (f 18. ob 1-36, spremeni)., mrzlo, (gjjl 26. ob 3-36, sneg. Sonce stopi v znamenje strelca dne 22. ob 18-54. Dolgost dneva od 9 ur 59 minut do 8 ur 46 minut. Dan se • skrči za 1 uro 13 minut. 21. pob.: Prilika o neusmiljenem hlapcu (Mt 18, 23-35). Usmiljenja je vredno samo usmiljeno srce. — 22. pob.: O davku cesarju (Mt 22, 15-21). Glej na stvar, ne na ljudi! — 23. pobink.: Jezus obudi Jajrovo hčer (Mt 9, 18-26). Le napuh zametuje, česar ne ume. — 24. pob.: O razdejanju Jeruzalema in poslednji sodbi (Mt 24, 15-35). Tudi grehe narodov doseže božja pravica. TRI REČI PRETRESEJO ZEMLJO: HLAPEC, čE SE VLADARSTVA POLASTI, BEDAK, čE SE NAJE. IN ZOPRNA ŽENSKA, čE JO KDO VZAME V ZAKON HRV.: STUDENI. SRBSKO: HOBEMBAP. ČEŠKO: LISTOPAD. BOLG.:HOEMBPHft. POLJSKO: LISTOPAD. RUSKO: HOflBPb. 24 N Otmar, opat; Neža Asiška, kr, 23. POBINK. NEDELJA. Gregorij Čudod., šk,; Šaloma. Odon, opat; Roman, mučen. % Elizabeta, kr.; Poncijan,papež. Feliks Valoaški sp.; Edmund. f? Darovanje Mar. D. Kolumban. rt * Cecilija, d., m,; Filemon, m. Klemen (Milivoj), p.; Felicita. cf£ 24. POBINK. NEDELJA. c* Janez od Križa; Hrizogon, m. Katarina, d., m.; Mozes, muč, c Silvester, opat; Leonard P, ® Jf Virgilij, škof; Bernardin Foški. jf Gregorij III., papež; Jakob M. jjg *Saturnin, muč.; Gelazij, pap. ftjj Andrej (Hrabroslav), apostol. Tomaž Hren, r. 13. nov. 1560 v Ljubljani, škof, reformator (f 10. febr. 1630). — Janez Bleiweis, r. 19. nov. 1808, politik, »Novice« (f 29.novembra 1881).—Fran Miklošič, r. 20. nov. 1813, jezikoslovec (t 7. marca 1891). — Anton M. Slomšek, r. 26. nov. 1800, škof in pisatelj (t 24. sept. 1862). — Jan. Ev, Krek, r. 27. nov. 1865, politik, socialni organizator, pisatelj (f 8. okt. 1917), Deževni vsi sveti, pozimi hudi zameti. — Če sv. Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. — Če sveti Martin še listje obdrži, huda zima sledi. — Macesen se vselej na kopno obleti, prej zapadli sneg ne obleži, — Sneg, ki na sv. Andreja zapade, sto dni leži in žita mori. Klic duš v vicah — mesečna misel: USMILITE SE, USMILITE, VSAJ VI, PRIJATELJI MOJI! VSA DOBRA DELA DARUJ TA MESEC DUŠAM V VICAH. GRUDEN-DE CEjVBE R 1 N 1. ADV., IZSELJENSKA NED. Zedinjenje. Edmund; Natalija. 2 P Bibijana, d., m.; Pavlina, muč. jfl, 3 T Frančišek Ksaverij, spozn. JJK 4 S Barbara, dev., m.; Peter Hriz. SE 5 Č Saba, opat; Krispin, mučenec. ff 6 P * Miklavž (Nikolaj); Leoncija. r* 7 S Ambrozij, škof; Urban, škof. jH? 8 N 2. ADV.; BREZM. SPOČ. M. D. H! 9 P Peter Fourier, škof; Delfina, t* 10 T Lavret. Mati božja. Melhiad. ® W 11 S Damaz, papež; Hugolin, pusc. Hiš 12 Č Aleksander, m.; Dionizija, m. Hiš 13 P * Lucija, d., m.; Otilija, devica. ^ 14 S Konrad Of.; Spiridion, opat. ^ 15 N 3. ADVENTNA NEDELJA. Kristina, dekla; Valerijan, šk. 3. ob 8-28. deževno in sneg. ® 10. ob 4-10, sneg. 17. ob 22-57, lepo. f> 25. ob 18-49, dež in sneg. Sonce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 7-58. Začetek zime. Dolgost dneva od 8 ur 45 minut do 8 ur 24 minut. Najkrajši dan, najdaljša noč. Dan se skrči do 22. za 20 minut in zraste zopet do 31. za 3 minute. 1. adventna: O poslednji sodbi (Lk 21, 25-33). Kdor noče Kristusa-Odrešenika, bo moral sprejeti Kristusa-Sodnika. — 2. adventna: Janez Krstnik pošlje svoja učenca do Jezusa (Mt 11, 2-10). Resničnost krščanstva izpričujejo dejanja. — 3. adventna: Janez Krstnik pričuje o Kristusu (Jan 1, 19-28). Značaju je resnica nad vse. — 4. adv.s Janez Krstnik poklican v službo predhodnika (Lk 3, 1-6), Vsako poboljšanje je iz pokore. — Nedelja po božiču; Simeon in Ana (Lk 2, 33-40). Kristus je znamenje.. NE GOVORI, KAJ JE VZROK, DA SO BILI PREJŠNJI ČASI BOLJŠI. TAKO VPRAŠANJE JE NEUMNO. HRV.: PROSINAC. SRBSKO: flEKEMBAP. ČEŠKO: PROSINEC. B.: flEKEMBPHft. POLJSKO: GRUDZIEN. RUSKO: flEKABPb. JIH X 22 N 23 24 25 26 27 28 29 N 30 P 31 T P T S Č P S Evzebij, škof; Albina, dev., m. $ Lazar, škof; Vivina, devica. € f Kvatre. Gracijan, šk.; Teot. rt Urban V., papež; Favsta, vd. rt ff Kvatre. Evgenij in Makarij. rt f Kvatre. Tomaž, ap.; Severin. 4. ADVENTNA NEDELJA. katerih je videti človek kot pritlikavec. Na taki »plavajoči palači« se nahaja okrog 2200 potnikov in 1000 mož posadke. Za njihovo preskrbo in za dovoz kuriva, ki je potrebno za vožnjo iz Evrope v Ameriko, so potrebni celi vlaki. Samo nafte za eno potovanje potrebuje tak velikan okrog 310 vagonov. Parnemu stroju in parni turbini sta začela v novejši dobi tekmovati bencinski in Dieselov stroj. Pri bencinskem stroju zgorevajo bencinski hlapi, ki ženejo s tem stroj. Ti stroji se dajo graditi silno lahko. Na vsako konjsko silo, ki jo da tak stroj, odpade teža samo pol kilograma, tako da ima n. pr. stroj s težo 400 kg zmožnost dela 800 konjskih sil. Brez teh strojev bi bilo moderno letalstvo nemogoče. Dieselov stroj je težji od bencinskega, porablja pa zato manj goriva, ki je poleg tega cenejše od bencina. Zato ga veliko uporabljajo za pogon manjših elektrarn in na ladjah, v najnovejši dobi pa tudi za pogon tovornih avtomobilov in celo v velikih letalih, kjer se je dobro obnesel. Vsi doslej navedeni stroji uporabljajo kot pogonsko snov razna kuriva, predvsem premog in nafto. Toda današnja poraba teh snovi je tako velika, da ne zadoščajo doslej poznani zakladi premoga niti za 100 let, vrelci nafte pa bodo še veliko hitreje izčrpani. Zato so začele paziti skoraj vse države na to, da bi se porabljalo kurivo samo tam, kjer je neobhodno potrebno. Kjer je le mogoče, naj uporabljajo naši stroji kot pogonsko silo vodno moč, ka- j tero moramo takoj izrabiti, ker se ne da ko- • pičiti, vsaj v veliki meri ne. Običajno imamo sicer na razpolago vodno silo na takih krajih, j ki so oddaljeni od velikih mest in tovarn, toda moderna elektrotehnika omogoča prevajanje delovne sile na velike razdalje brez prevelikih stroškov. Zato so po svetovni vojski gradili električne centrale v veliki meri. Ena od najnovejših central je ruski »Dnjeprostroj«, v katerem se nahaja 9 velikanskih turbin. Vsaka od njih daje 102.000 konjskih sil in žene svoj stroj, ki proizvaja električno delovno silo. Te turbine, ki so trenotno največje na svetu, pa bo posekala električna vodna centrala ob reki Colorado, kjer bo dajala vsaka turbina 115.000 konjskih sil. Tu so zgradili 222 metrov visok j jez, tako da bo nastalo ob njem velikansko umetno jezero, proti kateremu so vsa naša je- i zera le majhna igračka. Prednost takega umet- j nega jezera je v tem, da se lahko nabere v njem velikanska množina vode v času, ko ne potrebujejo odjemavci elektrarne veliko toka. Ko na- j raste poraba električnega toka tako visoko, da bi ne zadoščala več stalno dotekajoča vodna mno- žina v reki, začne elektrarna odvzemati vodo iz umetnega jezera. Taka elektrarna ima lahko večje število odjemav-cev in zahteva od njih za tok ugodnejše cene, ker jim nudi električno delovno silo v poljubnem času. Zanimive so razlike med • raznimi vodnimi turbinami. V švedski elektrani Vargon imamo n. pr. turbino, ki porabi v vsaki sekundi skoraj 400 kubičnih metrov vode, v eni sekundi teče torej skoz-; njo vodna množina, ki bi stala v 10 m dolgem in prav i toliko širokem koritu skoraj 4 m visoko. V neki švicarski elektrarni pa imamo na drugi strani vodno turbino , ki porablja malenkostne vodne množine, toda njena voda priteka iz višine 1650 metrov, torej ne dosti manj, kot je višinska razlika med h vrhom Triglava in dolino okrog njega. Prenos blaga in potnikov se vedno bolj izpopolnjuje. Pri železnicah povečujejo na eni strani udobnost in hitrost brzovlakov, na drugi strani pa skušajo tudi povečati promet na kratkih progah z uvedbo motornih vagonov, pri katerih je prostor za pogonski stroj na istem vagonu kot ,so sedeži. Seveda ne pride tu v poštev težki parni stroj, temveč predvsem lahki in varčujoči Dieselov motor. Ker vozijo brzovlaki v vseh naprednejših državah Evrope s hitrostjo 120 do 130 km na uro, je zgubila oddaljenost skoraj ves pomen. Še bolj pa je na- Brzoparnik »Bremen«. Eden najmodernejših parnikov, ki vozi iz Evrope v Ameriko samo štiri in pol do pet dni. Dolg je 286 m, njegovi stroji imajo okoli 60.000 konjskih sil. Nosi lahko tovor za 950 vagonov. Strahote moderne tehnike. Tanki — z jeklenim oklepom obdana motorna vozila — ki vozijo preko vseh ovir in mečejo strupene pline proti sovražniku. predoval v hitrosti letalski promet. Medtem ko so imela pred nekaj leti letala hitrost 180 do 200 km na uro, letijo nova potniška letala s hitrostjo 300 do 350 km na uro. Najhitrejši vlak iz Ljubljane do Belgrada vozi n. pr. kakih 10 ur, moderno hitro letalo bi preletelo to progo v poldrugi uri; iz Ljubljane v Berlin bi prišli v 3 urah, z brzovlakom pa v 20 urah. Poleg napredka v hitrosti pa stremi tehnika predvsem za povečanjem varnosti. Pred nedavnim časom je bilo n. pr. letanje v megli silno nevarno, dandanes ni pri tem nobene nevarnosti več, ker kažejo pilotu natančni instrumenti položaj letala. Edino pristajanje na zamegljenem letališču je še združeno s težavami, če je megla izredno gosta, toda tudi te težave bo tehnika kmalu premagala. Tudi promet na morju se izpopolnjuje, predvsem v udobnosti in varnosti. Hitrost in velikost parnikov pa je dosegla že pred vojsko take vrednosti, da jih le tuintam prekosijo novejši parniki. Tako je že prej omenjeni brzoparnik »Bremen« šele 1. 1929 prekosil hitrostni re-rekord za vožnjo iz Evrope v Ameriko, ki so ga postavili Angleži že pred svetovno vojsko s parnikom »Maure- 80 tania«. Da bi povečali hitrost poštnega prometa med Evropo in Južno Ameriko, so vzpostavili Nemci lansko leto letalski promet med obema celinama. Ker pa ne more vzeti nobeno letalo s seboj poleg pošte še dovolj bencina za tako dolgo pot, so poslali na sredo poti med obema celinama posebni parnik »Westfalen«, ki ima na krovu zalogo bencina. Veliko nemško dvomotorno letalo »Dornier - Wal« odleti iz Južne Amerike k parniku, ki ga vzame na krov. Tu letalo pregledajo in napolnijo z bencinom, nakar nadaljuje letalo svojo pot v Afriko. Tu odda vodno letalo pošto hitrejšemu suhozemskemu letalu, ki nese pošto po dveh vmesnih pristankih v Sevilli na Španskem in Marseillu na Francoskem naravnost v Berlin. Pošta potrebuje na ta način iz Južne Amerike do Berlina samo 4 dni, s parnikom pa bi potrebovala kakih 14 dni. Elektrotehnika je postala edino sredstvo za hitro prenašanje novic. Ves svet je prepre-žen s telegrafskimi in telefonskimi vodi. Tudi morje ni moglo tega preprečiti. V novejši dobi nimamo sicer tu velikih novosti, toda tudi tu tehnika stalno spopolnjuje vse naprave, da delujejo hitreje, ceneje in bolj zanesljivo nego prej. Kako se je razvila brezžična telegrafija in posebno še telefonija po svetovni vojski, je splošno znano. Medtem ko je morala prej iz-žarjati oddajna postaja velike množine energije v prostor, ker so imele vse sprejemne postaje samo priprave za sprejemanje teh znakov, I ima dandanes že vsaka boljša sprejemna postaja priprave, ki te, iz velikanskih daljav prihajajoče slabotne znake skoraj poljubno ojačijo in na ta način šele omogočijo njihov sprejem. Tudi te aparate seveda stalno izpopolnjujejo in skušajo predvsem čimbolj odstraniti razne motnje, ki izvirajo deloma od drugih močnih postaj, deloma pa od tujih vplivov. Brezžična telefonija je postala zelo važna prosvetna naprava, nič manj pa ni važna za zvezo med parniki in letali s suho zemljo. Kakor vidimo, stremi tehnika povsod k ustvarjanju novih, koristnih reči. Toda ena njena panoga ustvarja tudi najrazličnejša uničevalna sredstva. Tudi vojna tehnika se posebno v zadnjih dveh ali treh letih hitro razvija. Velikanske tovarne izdelujejo noč in dan nove, izpopolnjene topove, strojne puške, mine in podobno orožje. Tudi tovarne letal bi morale že zdavnaj propasti, če bi izdelovale samo prometna in športna letala. Večinoma imajo vse tovarne velika naročila za izdelovanje vojnih letal, ene izdelujejo velikanska letala za prenos bomb, druge zopet grade hitra oklopna letala za opazovanje, tretje pa proizvajajo majhna letala za borbo. V posebnih oddelkih tovarn za orožje študirajo kemiki nove vrste smrtonosnih plinov in nova, še hujša streliva, najboljši vojaški strokovnjaki pa proučujejo nove načine bojevanja in izdelujejo napadalne in obrambne načrte proti sosedom. Čisto gotovo je to najbolj temna stran tehnike. f Služabniki oltarja in svojega naroda. VIDOVIC JANEZ. Dne 10. decembra 1933 je v Celovcu v »Krški hiši« zatisnil oči za ta svet skoro dva in devetdesetletni starosta koroške duhovščine, stolni sholastik, kanonik Janez Vidovic. Koroški Slovenci so z njim zgubili odličnega moža, z njim vred pa tudi nekaj svoje narodne posesti. Blagi pokojnik je bil sin podkrnoške proštijske župnije — uro daleč pod Celovcem se dviga iz doline stara graščinska cerkev Podkrnos. Za vasjo se dviga Osoj-niško gorovje tako visoko, da cerkvi za tri zimske mesece zagrinja sonce, zato je neki prošt na žup-nišče dal napis: »Sonce te tukaj ne bo smodilo podnevi in ne luna ponoči.« Vidovčeva postava pa ni bila podkrnoška. Bil je izrazite postave Radišanov: suh, visok, z velikim, navzdol obešenim nosom, širokimi usti, težko spodnjo ustnico in zelo visokim čelom. To je razumni, skromni, delovni, nekoliko svojevoljni človek. V letih, ko je Vidovic študiral, še ni bilo v Celovcu nobenega semenišča. Fantje so se tedaj gnetli v tesnih izbah dijaških mater-gospodinj. Po dva in dva v eni postelji, eden pa pod njo v predalu. Južine so si izprosili v mestnih družinah in tako je bilo mogoče, da je marsikateri študentek dobro shajal s tremi goldinarčki v mesecu. Dijaki so imeli svoj pevski zbor, ki ga je vodil poznejši operni pevec Košat. Član društva je bil tudi Vidovic. Petje je bilo izborno, in mestna policija je menda proti mladim pevcem nastopala zelo obzirno, kadar je bilo treba napraviti mir pred gostilno »Pri zlatem jelenu«. Leta 1869 je bil Vidovic posvečen v mašnika. Po nesrečni vojski s Prusijo je v Avstriji zavladal divji liberalizem. Cerkveno nadziranje ljudske šole so odpravili, prav tako cenzuro časnikov, v državi je zavladal nemški tok politike. Katoliška stranka je bila zoper brezverski naval v Avstriji prešibka, posebno še na Koroškem, kjer je ljudsko življenje manj kakor drugod preši-njala vera. Katoliška stranka ni imela nobenega poslanca, ni imela nobenega časnika, dokler ni nastopil Andrej Einspieler, ki je na Koroškem vzbudil katoliško stranko, skupno za Slovence in Nemce, ter pričel s katoliškim časnikom. Nastala je mo- gočna katoliška kmečka stranka, ki je prirejala po deželi zborovanja in tabore, Mladi Vidovic je bil vselej v prvi vrsti narodnih bojevnikov, ker je imel to za svojo dolžnost: vsakdo je že tedaj vedel, da Slovenec, ko mu zavežeš usta s tujerodno šolo, ne moli več. — Vidovic je pastiroval po raznih krajih: v Podkrnosu, Kotmari vesi, Šmarj,eti, na Dho-lici, v Trbižu in Rablju, na Kokovem in leta 1882 je postal župnik na Vratih, kjer je ostal 7 let, Vidov-čev duh veje tod še zdaj. Zadnji nemški župnik je odšel iz tega kraja, češ: »Tisoč mojih ljudi se hoče o veliki noči slovenski spovedati, jaz jih pa ne razumem.« Potem se je Vidovic preselil na Ra-diše za dobo trinajst let. Sem, na Radiše, moč liberalizma ni segla, zato je bilo pastirovanje za duhovnika zelo lepo delo. Vidovic srečnih dni na Radišah ni mogel pozabiti. Bil je tudi izboren gospodar. Ljudstvo svojega župnika ne ceni samo po pridigah, marveč prav tako po uspehih gospodarstva. Leta 1901 je škof Kahn poklical Vidovca v Celovec za kanonika in ravnatelja škofijske pisarne. Priporočal ga je njegov značaj: miren je bil; glasne nejevolje, glasnega smeha nisi na njem videl nikdar. Dostojanstveno, plemenito in nekako ponosno je bilo njegovo vedenje. V družbi tudi med sobrati nikoli ni pozabil, da je duhovnik. Škof Kahn je Vidovca dvignil tudi radi njegovega do skrajnosti natančnega poslovanja. Škof je prav tedaj uresničeval svoje velike načrte. Zgradil je Marijanišče, ustanovil po vzorcu Mohorjeve družbe za Nemce Družbo sv. Jožefa, ustanovil veliko moderno tiskarno, ustanovil katoliški dnevnik. Za vse to so potrebovali denarja. Ni dvoma, da je župnik Vidovic posegel globoko v žepe. Kot ravnatelj se je Vidovic vsem Slovencem in Nemcem kar prikupil s svojo prijaznostjo. Na prijateljskih sestankih se je škofu in vsem priljubil, ko je pripovedoval lovske doživljaje z radiškimi zajci in srnami. Že priletni ravnatelj je uvideval, da je treba paziti na telesne moči. Zato je, ko je odbila peta uradna ura, kaj rad položil talar v stran, vzel potno palico v roke in jo krenil v bližnji Št. Jakob k prijatelju župniku. Bivši kmečki župnik Vidovic tudi v mestu ni hotel biti brez vernikov. Ko je bilo treba za domobranski bataljon prevzeti nedeljske pridige, se je Vidovic takoj zglasil in je leta in leta pridigoval, ne da bi po katerikoli plači povpraševal. Nekaj časa je Vidovic še iz Celovca vizitiral tinjsko dekanijo. Ko je prišel v Celovec, ga je Mohorjeva družba poklicala v svoj odbor, po smrti Lamberta Ein-spielerja so ga izvolili za predsednika družbe. Ko je zasedel krški škofijski prestol sedanji knezoškof dr. Hefter, je poklical v svoj urad mlaišo moč in Vidovic se je preselil v korarsko hišo. Tukaj je bil Vidovic Slovencem bolj dostopen kakor v škofijski pisarni. Slovenski dijaki so si iskali pri niem pomoči, slovenski bogoslovci so mu često bili dragi gost e. Kdorkoli je prišel iz Jugoslavije, je obiskal Vidovca kot nekakega zastopnika koroških Slovencev. Leta 1926 je Vidovic obhajal šestdesetlet-nico svojega mašništva. Da se izogne vsakteremu slavljenju, se je spravil v Bohinj. Gostje so pa tudi tam izvedeli za tajnost starega gospoda in so mu priredili prisrčno slavnost. Gr. Gregorij Rožman, sedanji ljubljanski škof, mu je prišel čestitat. Prišedši domov, se je čutil prehlajenega. Ko je hotel pri Sv. Duhu maševati, je prevrnil kelih z Najsvetejšim. Vidovic Janez. Odslej ni več mogel pred oltar. Tudi brevirja ni več zmogel, četudi je bral prav do zadnjega brez naočnikov. Prihajal pa je vsak dan v korarsko kapelico in je tam sprejemal z veliko gorečnostjo sveto obhajilo. Ko ni več mogel iz postelje, se je držal svetega rožnega venca, ki mu ga je šele smrt, 10. decembra 1933, izvila iz koščenih rok. Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov, zlasti Slovencev, in vse celovške oblasti. MUSI JOŽE, župnik v Vitanju, je umrl 21. maja 1933 v celjski bolnišnici v 65, letu starosti. Kot kaplan je služboval v Starem trgu in pri Sv. Martinu na Paki. Leta 1914 je prišel za župnika v Vitanje in tam ostal do smrti. Bil je zgleden in goreč duhovnik, ljubezniv in priljubljen med duhovščino in ljudstvom. ŠMID MILOŠ, župnik zlatomašnik, je umrl dne 8, junija 1933 v Solčavi, kjer je župnikoval nad 40 let. Bil je vedno neustrašen narodnjak. Zaradi svoje narodne zavednosti je moral kot dijak zapustiti celjsko gimnazijo in se preseliti v Varaždin. Odklanjal je dosledno vse nemške uradne dopise, tudi škofijski seznam duhovnikov, dokler je bil ta nemški. Bil je človek izredne telesne moči, vsakdo si ga je zapomnil, kogar so v pozdrav stisnile njegove močne klešče. Zato je služboval tudi na samih težkih službah. Tudi župnija Solčava je bila tedaj ena najtežjih župnij. Ni bilo še ceste, vse trgovsko blago je bilo treba nositi na glavi v ta konec Savinjske doline, V veliki meri je njegova zasluga, da so zgradili leta 1894 cesto. Župniji je oskrbel nove krasne zvonove. Koledar 1935. 6 Petelinšek Martin. Korošec Franc S. Medved Martin. Stazinski Nikolaj. PETELINŠEK MARTIN, duhovni svetnik, ka-tehet na deški meščanski šoli v Mariboru, rojen v Ločah v konjiški dolini 19. marca 1879, je umrl v Mariboru 2. februarja 1934. Njegov oče, preprosti tesar, ga je s pritrgovanjem študiral, baš zato je znal biti pokojni v vsem svojem delu tako vesten, točen in delaven. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Mariboru. Služboval je na Vranskem, v Gornjem gradu, za stolnega kaplana v Mariboru, potem pa postal katehet. Bil je ljubezniv značaj, silno družaben in izvrsten in priljubljen cerkveni govornik. KOROŠEC FRANC S., nadžupnik pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, rojen 27. januarja 1861 pri Svetem Marku niže Ptuja, umrl 2. junija 1934, je po gimnazijski maturi vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 18. junija 1885 posvečen za mašnika. Kaplan je bil pri Sv. Rupertu nad Laškim, pri Sv. Vidu pri Planini, odkoder je prišel v Cirkovce, nato 1894 za prefekta v mariborsko dijaško semenišče, kjer je prevzel tudi uredništvo »Slovenskega Gospodarja«, ki ga je spretno urejeval. Leta 1898 je bil 1. maja slovesno umeščen kot nadžupnik pri Sv. Križu, kjer je kmalu dvignil duhovno življenje, • osnoval organizacijo za organizacijo, dokler ni leta 1913 z Društvenim domom postavil ognjišče prosvetnega dela v župniji. Škof Strossmayer je vnetega kulturnega delavca imenoval leta 1902 za svojega konzistorial-nega svetovavca. Pred dvema letoma je postal dekan rogaške dekanije, lani 29. avgusta pa ga je knezoškof dr. Tomažič imenoval za častnega kanonika lavantinskega kaptlja. PIBER IVAN, župnik in duh. svetnik v Šenčurju pri Kranju, rojen 12. aprila 1866 na Bledu, umrl 10, junija 1934 v Leonišču v Ljubljani. Leta 1889 je pel novo mašo, nato služboval kot kaplan na Dolenjskem v Št. Jerneju, kot župnik v Brusnicah, na Bohinjski Bistrici, v Gorjah pri Bledu, od 1. 1920 pa v Šenčurju pri Kranju. Ko je bil v Gorjah, je bil izvoljen za dež. poslanca v radovljiškem okraju. Bil je vnet sodelavec dr. Kreka, dr. Šušteršiča in dr. Evg. Lampeta. Veljal je za izbornega govornika in neutrudnega poslanca, ki je od shoda do shoda prebujal politično zavest našega gorenjskega kmeta. Posebno veliko je dosegel za zboljšanje planinskih pašnikov in planšarstva, za vodovod na Bledu in v okolici. Ko se je pojavil v vrstah nekdanje SLS razdor, je stopil na stran dr. Šušteršiča in dr. Lampeta ter še dolgo po njuni smrti ostal v njunih smereh. Kot duhovnik je bil zgleden in je zvesto opravljal svoje dušno pastirske dolžnosti, bil do MEDVED MARTIN, bivši dekan v Braslovčah se je rodil 30. oktobra 1864 v Cirkovcah in umrl 25. oktobra 1933 v Laporju, kjer je užival svoj pokoj. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Mariboru. Kaiplanov.al je v Žalcu, Laškem, Teharjih in Slovenski Bistrici. Bil je povsod priljubljen. Mladini je bil učitelj, voditelj in tovariš. Deloval je tudi narodno, po njegovi zaslugi so dobili Tehar-čani prvega slovenskega župana. V Laporju je kot župnik olepšal in podaljšal farno cerkev, prenovil podružnico v Kočnem, ustanovil posojilnico in prosvetno društvo. Po vojski pa je leta 1921 prišel kot dekan v Braslovče. Ob začetku svetovne vojske so ga v Laporju izpred oltarja na podružnici aretirali in odpeljali v zapore v Slovensko Bistrico, nato v Maribor in Gradec. Trpljenje mu je uničilo živce in zato je kmalu omagal. Bil je vzor duhovnika. STAZINSKI NIKOLAJ, duhovnik, rojen 7. decembra 1861 v Metliki, je umrl 9. januarja 1934 v Konigsbrunnu v Avstriji. Posvečen kot član mino-ritskega reda 25. julija 1888, je leta 1900 postal svetni duhovnik ljubljanske škofije, služil na Čatežu pod Zaplazom, v Stari Loki in na Planini pri Vipavi, v Trbojah začasno upokojen, nato župnik v Črnučah, potem v Smledniku. Med svetovno vojsko spet začasno upokojen, je bival na Primskovem pri Kranju. Po stalni upokojitvi je več let poučeval dijake v stiškem samostanu latinščino in grščino, ki jo je izvrstno obvladoval. Odtod je odšel v Št. Lambert na Štajerskem, na Moravsko, v Gradec, naposled na Dunaj v minoritski samostan, kjer je pomagal v dušnem pastirstvu. Zanimiv družabnik, dober govornik. Mož dobrega srca, a silno nemirne, nestalne, razburljive narave, ki ga je gnala iz kraja v kraj. Pravi večni popotnik, ki ga je doletela smrt prav v času, ko ga je zopet vleklo v domovino. Musi Jožef. Šmid Miloš, Piber Ivan. Potočnik p. Pavel. skrajnosti gostoljuben in ustrežljiv vsakomur, ki se je zatekel k njemu po pomoč. S Pibrom je legel v grob eden najbolj izrazitih delavcev iz predvojne dobe katoliškega preporoda. Saj je stal v prvih vrstah od I. katoliškega shoda tja do leta 1919. POTOČNIK P. PAVEL, duhovni svetnik v Mariboru, rojen 18. novembra 1880 pri Sv. Urbanu pri Ptuju, umrl 19. junija 1934. Pokojnik je študiral na gimnaziji v Ptuju z odličnim uspehom, stopil 1901 v frančiškanski red in tu nadaljeval svoje študije. Bogoslovje je obiskoval deloma v Kamniku, zadnja dva letnika v Ljubljani ter bil 1905 posvečen v mašnika. Leta 1907 je prišel za učitelja na frančiškansko ljudsko šolo v Novem mestu, leta 1921 je prišel v Maribor za kurata v kaznilnici in jetniš-nici. Kmalu je bil imenovan za stalnega kateheta na krčevinski ljudski šoli, kjer je vzorno opravljal svojo službo. Že v Novem mestu se je skazal za izvrstnega mladinskega organizatorja. S posebnim veseljem je vodil dijaško Marijino kongregacijo in druge izvencerkvene organizacije. Tudi v Mariboru se je takoj oklenil mladine. Zbral je okrog sebe zapuščene mladeniče iz obrtniških in delavskih vrst in jim bil skrben oče in voditelj, tako da si je pridobil ime »mariborskega don Boska«. Da bi dal mladini veselja in zabave, je pred desetimi leti ustanovil v Mariboru »Katoliško mladino« in ji oskrbel godbo na pihala. Tudi izven Maribora se je poznala organizatorna roka p. Pavla. V Krčev,ini, v Lajters-bergu (Košakih) in v Meljskem predmestju je ustanovil prosvetno društvo. Ko je bila v njegovi župniji prosvetna organizacija na višku, je ustanovil zvezo prosvetnih organizacij za vso župnijo. Neštetokrat je sam predaval na sestankih, sestavljal programe, dajal snov za govore, šel z mladino na izlete, na romanja, branil društva pred napadi, skratka bil kulturni delavec, kakršnega si ljudstvo le more želeti. Izvencerkveno delo je izpopolnjeval z organizacijami strogo verskega značaja. Može in fante je zbiral v Apostolstvu mož in mladeničev, pri katoliški akciji je bil soustanovitelj. Za matere je lani ustanovil Marijino družbo Bil je sloveč cerkveni govornik. Užival je zato veliko spoštovanje. ZOBEC P. SALVATOR, frančiškan, rojen dne 17, septembra 1870 v Vižmarjih nad Ljubljano, je umrl 27. junija 1934 v Ljubljani za operacijo na želodcu. Znan je bil po vsej domovini kot voditelj in organizator tretjega reda sv. Frančiška. Dvajsetleten je vstopil na Trsatu v frančiškanski red, bogoslovje je študiral na Kostanjevici pri Gorici in nato služboval: v Samoboru, na Sveti gori pri Go- Zobec p. Salvator. Watzl Franc. rici, v Pazinu, v Nazarju, na Brezjah in v Ljubljani. Na Sveti gori, v Nazarju in na Brezjah je bil tudi gvardijan, v Ljubljani pa je opravljal tudi druge važne službe. Povsod je vodil tretji red, kateremu je posvečal največ svojih moči. Vpeljal je zanj duhovne vaje, ki jih je vedno imel sam, tudi po osemkrat v enem samem postu, skrbel je v njem za pristni Frančiškov duh, Izdal je za tretji red tudi dve knjigi: »Red za ljudi, živeče med svetom« (1922) in »Življenja pot« (1925). Od leta 1920 do 1928 je bil tudi urednik »Cvetja«. Zidava cerkve v Spodnji Šiški je v veliki večini njegovo delo, z darovi tretjerednikov je preskrbel mnogo sredstev za zidavo. Tudi Dom sv, Frančiška v Šiški za stanovanje tretjerednic je njegovo delo. Hvaležnost udov se je pokazala zlasti ob njegovi šestdesetletnici leta 1930, ko so mu poklonili lep kelih in križ. WATZL FRANC, profesor verouka na gimnaziji v Kranju, rojen 21. januarja 1876 v Ljubljani, je umrl za kapjo na kolodvoru v Splitu, ko je potoval v Dalmacijo iskat zdravja. Bil je mož izredne točnosti, reda in vestnosti. Kot novomeški vikar in gimnazijski veroučitelj je posegal v katoliško gibanje na Dolenjskem in bil neutruden delavec pri Dolenjskih Novicah. Leta 1907 je prišel za profesorja verouka v Kočevje, tam med vojsko vodil skrb za prehrano, po prevratu pa kot vodja gimnazije zavod poslovenil. Leta 1922 je prišel v živahni Kranj, vzgajal z vso vestnostjo in skrbjo, vodil kot tajnik Kmečko zvezo, bil izredno delaven občinski odbornik, nekaj časa ravnatelj Mestne hranilnice, snoval med prvimi Delavski dom, pomagal pri Tiskovnem društvu, mnogo let zastonj urejeval Odmev iz Afrike in Zamorčka in duhovno vodil zavod Ma-rijanišča z gospodinjsko šolo. Od dela zmučen je zadnja leta bolehal, pa kljub temu vedno vršil svojo dolžnost, zato je njegova nenavadna smrt vse njegove prijatelje pretresla. KUŠER JERNEJ, bogoslovec salezijanec, je umrl 12. marca 1934 v 28. letu. S 13 leti je šel k salezijancem, se šolal v Veržeju in v Ljubljani, končno v Zagrebu. Nagla bolezen ga je po treh tednih položila na smrtno postelj ter preprečila, da bi se rojstna vas Ljubnica in župnija Vitanje veselili njegove nove maše. Gospodarski pregled. Anton Oblak, Angleški strokovnjaki so ugotovili, da je v državnih in privatnih bankah sveta 2-5 milijard angleških funtov čistega zlata, to je do 54 milijard zlatih dinarjev. Na vsakega človeka na svetu bi prišlo čez 25 zlatih dinarjev. Še je bogastvo na svetu, le pri nas je revščina doma I Čedalje bolj se kaže, da si reveži ne morejo napraviti niti potrebne obleke in obutve. Otroci hodijo bosi in gologlavi, ne zaradi zdravilne moči sonca in zemlje, ampak zaradi hude suše v žepih. Včasih je imela kreda veliko veljavo, danes nima več kredita. Namesto kave žgo ječmen; sladkor poznajo komaj po imenu. Še dobri gospodarji morajo biti zadovoljni s ponošeno obleko. Le poglejte, kakšno razmerje je v cenah! Letos spomladi so prodajali 4 jajca za 1 Din, torej 1 kg jajec se dobi za 4 Din do 5 Din, a 1 kg sladkorja stane 16 Din, čeprav je kot hrana neprimerno manj vreden. V mnogih hišah so šli letos s kurami spat, ker petroleja niso mogli kupiti. Dokler je bila železnica poceni, si je marsikdo upal s svojimi pridelki in izdelki v Ljubljano in še naprej. Danes ni več vredno, toliko dajati za vožnjo. Pridelki ostanejo doma, denarja pa ni od nikoder. Seveda je tudi za železnico slabše, ker ima prazne vozove. Velika reva je nesla pehar jajec v prodajalno, dobila je za vse nekaj soli, malo petroleja in žveplenk. Take so naše razmere, Tolaži nas pa pogled v druge kraje. 1. Poljska. Ta dežela je danes dobra žitnica Evrope. Svet je padel v ceni za tretjino, toda vendar imajo žita in živine veliko čez lastno potrebo. Na kmetih je pa taka revščina, da pozimi v vasi, ki šteje 79 hiš, ni bilo zvečer ob 7 več kot 15 oken razsvetljenih. Tam kuhajo krompir v slani vodi, kakor pri nas v mnogih hišah. Sol pridelajo doma v Galiciji. Zdaj je tam ponekod tako pomanjkanje, da si ne morejo kupiti soli. Reveži hodijo po to slano krompirjevo vodo k premožnejšim in v tej vodi kuhajo krompir, dokler je voda vsaj še malo slana. Hiše so kakor podrtije, otroci pa naglo umirajo, ker nimajo ne zadostne hrane in tudi ne obleke. 2. Rusija. Tam je še veliko hujše. Skoro vsem kmetom so zemljo in živino vzeli, zdaj morajo na lastni zemlji delati v državnih kolhozih kot najemniki. Lani so se domenili, da bodo kmetje oddali polovico pridelkov, polovico jim ostane za družino in prosto prodajo. Ko je bila pšenica spravljena, so prišli komisarji in so prav vse vzeli. Kdo bo potem delal? V najrodovit-nejših krajih razsaja lakota. Delavcem samim se ne godi bolje. Našteli so 18 milijonov delavcev, ko šteje država 160 milijonov ljudi. Do 15 milijonov jih je na kmetih. Dober delavec zasluži na uro 35 ko-pejk. Ker sme ves mesec le 168 ur delati, bi zaslužil na mesec 60 rubljev, to je 70 Din. Dobro tretjino mora plačati za boljševiške sklade. Kako naj z ostankom živi? Kmetska delavka dela ves dan, na mesec zasluži 50 rub-' ljev; 20 jih gre v blagajne, 30 jih ostane. Ravno toliko, 30 rubljev, pa mora dati za stanovanje in hrano. Kje pa je vse drugo? Ko je bila stiska za denar hujša, so nižjim delavcem odtrgali 40 % plače, ravnateljem, komisarjem in najvišjim osebam pa niso nič vzeli. Ti žive v krasnih hišah kakor kralji. Najvišji so skoro sami judje. Na trgu se ne dobi dosti naprodaj. Blago ima grozne cene: en liter mleka 6 rubljev, 1 jajce 1-5 rublja, 1 hleb kruha 12 do 15 rubljev, 1 kg masla 70, 1 kg riža 20, 1 kg sladkorja 35 rubljev. Državne nakaznice dobijo le delavci, duhovniki in kmetje nikdar. Življenje v tem peklu je strašno. Tako je povsod, kjer ne veljajo več božje zapovedi. 3. Socialisti v Avstriji. Čudili smo se, kako so pometli s socialisti na Dunaju in po vsej Avstriji. Ti socialisti so se polastili dunajske občine ter imeli mnogo najboljših mest in občin v svoji oblasti. Svojo oblast so zlorabili, da so posestnike, obrtnike in zavode pritiskali z davki. Računali so davke, kakor se jim je ljubilo. Obrtniki so propadali, lastniki so hiše prodajali, kupovala jih je večinoma dunajska občina. Zidali so za pristaše nove hiše in postavili cele trdnjave. Davčna moč ljudstva je opešala, denarja ni bilo več, da bi živež kupili. Leta 1933 je padlo število na Dunaju zaklanih prašičev za 70.000 glav. Lastni pristaši so uvideli, da tako ne morejo več naprej. Delavec je stradal, voditelji, zopet večji del judje, so pa milijone nalagali v Švici, Pri ljudstvu ni bilo več korenin, vsako izžemanje ljudstva mora končati ali državo ali izkoriščevavce. Ker so se na Dunaju prašiči zelo dobro prodali, navadna cena je bila 13 do 14 Din žive teže, in so se krmila poceni dobila, so podjetniki po mestih in deželi napravili velika pitališča. Prašičev je bilo toliko, da še domačih peršutarjev niso mogli Holandsko. Za revnega človeka pa tam res skrbijo. Letos so vpeljali po vsej državi dan, ko so smeli v vsaki kuhinji skuhati le eno jed. Naj tudi bogatini enkrat skusijo, kako reveži žive! Za revne novoporočence d& država brezobrestno posojilo, da si napravijo pohištvo. Zato morajo pa bogati samci plačati visoke davke. 5. Spremenjene valute. Ko je bila na Angleškem brezposelnost najhujša, saj je bilo do 4 milijone delavcev Železomašnik, 941etni monsignor Tomo Zupan, je bil pridigar na novi, zlati in dne 22. julija 1934 tudi na biserni maši kanonika dr, Ivana Svetine (desni gospod) na Breznici. Niti vsakih sto let se kaj takega ne zgodi. porabiti. Vlada je prepovedala pitališča, ki niso bila zvezana s kmetijo, veleposestnikom je pa število omejila. Tako hočejo tam lastne kmete varovati pred umetno nadprodukcijo. 4. Nemčija in Francija. Na Francoskem so dolgo let vladali najbolj zagrizeni framasoni, ki so izrabili ves vpliv zase. Tam se je vršil škandal za škandalom. Zopet so bili najbolj prizadeti socialisti. V tej šoli so se učili mnogi drugi državniki. Leta 1933 so imeli Francozi tako dobro žetev, da še sami ne vedo, kam s pšenico. V Nemčiji imamo pa posebne razmere. Tam plačajo za 1 stot pšenice do 400 Din, ker doma pridelano rž prodajajo po 90 Din na brez posla, so finančniki oslabili vrednost angleškega denarja. Kakor grozna vest se je razširil glas: funt, najboljša valuta sveta, je padel in še pada. A zato so prebrisani Angleži lahko prodajali svoje blago v tuje države, saj je bilo zaradi padca valute za polovico cenejše. Vrednost denarja doma je ostala ista, na tujem pa je bil funt polovico manj vreden. Za Angleži so šli v to novo šolo Japonci. Poslabšali so lastno valuto. Doma so delavce ravno tako plačevali, toda prodajali so lahko ceneje. To je bila pa za Angleže nevarna konkurenca. Angleški delavec, ki živi dobro kakor pravi gospod, ne bo nikdar tako poceni delal kakor reveži na Japonskem in Kitajskem, katere pa bogatini brez usmiljenja izkoriščajo. Vedno več je bilo tega japonskega blaga, ki so ga prodajali pod polovično ceno. Angleži so imeli še drugo rano. Vedno so ljubili prosto trgovino. Na morju so imeli prosto pot na vse kraje sveta. Ker so bili vedno spretni trgovci, so mislili, da jim ne bo nobeden kos. Indija, najbogatejša dežela sveta, ki ima danes že več ljudi kot Kitajska, jim je bila vedno odprta, Japonci pa so planili vanjo s svojimi izdelki in izpodrinili angleško blago. Ne bo druge rešitve, nazadnje bodo Angleži morali vpeljati carino, seveda če bodo Indijci to pustili. Za vsemi temi je prišla še Amerika. Novi predsednik je videl, da ni rešitve brez slabše valute. Dolar je padel. Brezposelnost se je res za polovico zmanjšala, toda ni upanja, da bi se s tem mogel rešiti farmer — ameriški kmet. Kmetska posestva so tam nad polovico zadolžena, farmerji so navajeni na razkošno življenje, za bušelj pšenice, 37 kg, dobe komaj 20 Din. Težko bo torej priti iz krize. Vse te spremenjene valute so najbolj prizadele nemško' trgovino. Dobri nemški izdelki niso mogli zdržati konkurence s tujimi, ki so bili veliko cenejši. 6. Italija. Italija se je gospodarsko krepko razvila. Vlada je posušila velikanska močvirja, iz katerih je napravila krasna polja, in v nekaj letih sezidala na novo pridobljenem svetu cela mesta in vasi. Lani so pridelali do 55 milijonov stotov pšenice; to je bila najboljša žetev, kar jih je bilo kdaj v Italiji. Živina ima visoko ceno. To je jasno, če pomislimo, da moramo za vola v teži do 800 kg plačati samo laške carine čez 3000 Din. 7. Palestina. Srečna dežela, kjer je še v sedanjih razmerah vedno več denarja, vedno več ljudi in vsestranski napredek, je Sveta dežela — Palestina. Judje so sklenili, da bodo tam osnovali za svoj narod pod angleškim vodstvom obljubljeno deželo. Izraelovi sinovi vsega sveta so zložili denar in pokupili na sto tisoče dunamov (dunam = 1000 m2) zemlje. To so razdelili med judovske naseljence. Zgodilo se je skoro čudo. Judje so se lotili poljedelstva, zlasti sadjarstva in zelenjadarstva. Tam v Palestini je bolj vroče kakor v Italiji. In vendar so ti tujci, ki so prišli iz mrzlih krajev Poljske in Litve, vzdržali vročino, saj so bili v vroče ljubljeni domovini svojih očetov. Niso sadili oljke in obračali polja kakor nekdaj Izraelci, ki so prišli iz Egipta. Vse najmodernejše pripomočke so porabili. Sadili so posebno pomaranče, banane in drugo južno sadje. Že leta 1932 so prodali 4 5 milijona zabojev pomaranč. Italija ima le 3'5 milijona zabojev na leto! Konkurenca je tako huda, da je italijanska vlada prepovedala vsako vožnjo pomaranč iz Palestine po svojih ladjah. Judje so po vsem svetu med sabo v zvezi, pri nas pa še Gorenjec ne ve, kaj bi lahko imel Dolenjec. Umetnost narodnega gospodarstva je vedno v dobri izrabi danih razmer. Tudi pri nas je kriza huda. Pomanjkanje denarja je vedno bolj občutno. mmm je naše največje zdravilišče in letovišče, katerega slava sega daleč preko mej naše države. Tu dela narava s svetovno znanimi vrelci ♦ TEMPEL ♦ STYRIA ♦ DONAT ♦ prave čudeže pri zdravljenju bolezni želodca, črevesja, žolčnega mehurja (kamni), jeter, protina, sladkorne bolezni, srca, bolezni krvnega obtoka ter oslabelih živcev. Na stotine in stotine jih ROGAŠKA SLATINA vsako leto ozdravi. — V času od 1. maja do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra velja popolna 20 dnevna oskrba 1 samo Din 1000— oziroma Din 1200'—. Možnost zdravljenja tudi v zimskem času. Grobovi, velike ljubezni. Flis Ljudmila. Marine Mara. »Življenje z Jezusom«, »Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah« in »Daruj se Bogu«. Živela je v Bogu za mladino in slovensko domovino. FLIS LJUDMILA, posestnica v Brežicah ob Savi, rojena v Sisku na Hrvatskem, umrla 11. sep-vembra 1933 v Brežicah, stara 64 let. Hči železni-čarske družine, blagih in vernih staršev. Zelo skromna, v plemenitosti neizčrpna, neumorna žena. Bila je zelo izobražena, pa iskreno pobožna in Jenko Marija. Pucelj Neža. žena in skrbna mati. Z neumorno skrbjo je vodila posestvo 25 let in bila znana posebno kot dobrot-nica revežev. PUCELJ NEŽA, rojena DROBNIČ, posestnica v Gorenji vasi pri Ribnici, se je rodila 10. januarja 1856 v Goriči vasi pri Ribnici, Vse življenje zdravo jo je nazadnje prikoval za pol tretje leto na posteljo hud revmatizem, ki ga je prenašala z zgledno potrpežljivostjo. Umrla je, potem ko jo je dostikrat M. PIJ A, rojena REGALI MIRA, uršulinka, rojena 5. decembra 1885 v Ljubljani, je umrla 21. avgusta 1933 v Ljubljani, Kot učiteljica je delovala s 1 svojimi izrednimi talenti ,in s svojim svetim življenjem v Celovcu, po vojski v Mekinjah, nato v Monsu v Belgiji. Poleg svojih dolžnosti je izvrševala apostolat dobrega tiska, saj je s svojimi družinskimi sredstvi ustanovila duhovno zbirko »Nebeške rože«, za katero je sama prevedla iz francoščine tri knjige: vzorna žena in najboljša opora možu v njegovi trgovini. Po moževi smrti je sama vodila vso trgovino in tudi gostilno in še lepo oskrbovano posestvo v Št, Pavlu pri Preboldu. Bila je odločna in vsestransko podjetna, ni se strašila nobenih potov in trudov. Angina, združena z pljučnico, ji je po osemdnevnem trpljenju vzela življenje. JENKO MARIJA, posestnica v Lipici pri Škofji Loki, je umrla 12. decembra 1933. Bila je vzorna povsod priljubljena. Nesebično je delovala pri vsakem verskem delu. Katoliško akcijo je izvrševala, ko še imena ni vedela zanjo. Za društvo sv. Jožefa za umirajoče je v kratki dobi nabrala nad tisoč članov. Vneto je delovala za Družbo za širjenje vere in posebno še se trudila za dobro berivo. Kljub svojim skromnim močem je reveže izredno podpirala, rada je zlasti prevzemala v rejo in vzgojo otroke sirote. MARINC MARA, žena lesnega trgovca v Celju, rojena v Podsredi, je umrla 23. novembra 1933 v Celju, Komaj dvajsetletna se je poročila. Bila je pokrepčalo v bolezni Telo Gospodovo, 29. decembra 1933 na Ježici pri sinu župniku. BENKOVIČ MARIJA, žena poštarja v Dobrov-niku v Slovenski Krajini, stara šele 34 let, je umrla dne 8. januarja 1934. V mladih letih je bila navdušena cerkvena pevka. Po pristne, lepe slovenske pesmi, posebno cerkvene, je hodila na oddaljeno Štajersko, vkljub vsem zaprekam, ki so takrat še bile. Bila je zgledna krščanska žena, skrbna gospodinja in dobra mati. Zaradi njenega mirnega, odkritosrčnega in veselega značaja so jo vsi ljubili. Njena edina želja, da si zgradita z možem skromen Knific Terezija. Murnik Ana. lastni dom, se je uresničila. Potem pa je zavratna bolezen pričela svoje delo, po tri in pol letni bolezni, med katero je bila trikrat operirana v Ormožu, je v najlepših letih morala umreti, ŠURK FRANČIŠKA, posestnica v Trnovem v Ljubljani, rojena 5. novembra 1865 v Želimljah, je umrla 28. januarja 1934 v starosti 69 let. Bila je skrbna gospodinja in mati 9 otrok, ki jih je vzgojila v dobrem krščanskem duhu, ter vkljub težkim časom zapustila posestvo v najlepšem redu. SKERBIŠ ZOFIJA, tovarniška delavka od Sv. Magdalene v Mariboru, je umrla 29. januarja 1934, stara 34 let. Po štirih težkih operacijah na glavi je šla iz srede svojih znank in dragih po večno plačilo. Bila je med najbolj požrtvovalnimi širitelji Mohorjevih knjig, vneta cerkvena pevka, vzorna članica Marijine družbe, skrbna za kras magdalenske cerkve. S čudovito potrpežljivostjo in vdanostjo je prenašala težko bolezen, ki jo je dolga leta spremljala. Vzor mladenke, ki dela in trpi. BEZJAK ANA, posestnica v Placarovcih v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja, je umrla v 32. letu 11. februarja 1934. Pokojnica je bila vedno veselega srca, poštena in odkritosrčna žena svojemu možu, draga in ljuba mati svojim otrokom, vzorna gospodinja na svojem posestvu ter pridna, dobra, mirna in priljubljena soseda svojim sovaščanom. Vzgojena je bila v pravem krščanskem duhu. Velika dobrot-nica revežev. Zapustila je majhne otroke. KNIFIC TEREZIJA, mati profesorja dr. Knifica v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, je umrla 17. februarja 1934 v Smledniku v 81. letu. Pristna slovenska mati, živeča le za dom in cerkev, nad 50 let članica tretjega reda sv. Frančiška in Marijine družbe, odkar je bila ustanovljena. Regali m. Pija. Vencelj Metka. MURNIK ANA, posestnica in gostilničarka na Brezjah pri Mariji Pomagaj, je umrla 4. marca 1934 v 63. letu svoje starosti. Rodila se je v sorski fari. Ko je bila še otrok, jim je doma hiša pogorela in vzela jo je k sebi teta v Mošnje. Nad štirideset let je pridno gospodinjila v znani romarski gostilni pri Murniku na Brezjah, katero je po moževi smrti tudi več let vodila. Dobra in skrbna mati svojih otrok je bila tudi velika dobrotnica revežev. VENCELJ METKA, šivilja v Št. Vidu pri Stični, je umrla 6. aprila 1934, stara 31 let. Revno, delavno, zelo priljubljeno dekle, članica Marijine družbe in tretjerednica, izvrstna cerkvena pevka nad 15 let, ljubiteljica ljudskega petja, ki je znala nad 800 pesmi. Najboljša igravka na odru »Katoliškega doma«, požrtvovalna nabiravka naročnikov dobrega časopisja, v župnijski in društveni knjižnici marljiva knjižničarka. Skromna in ponižna kulturna delavka v naši slovenski vasi! STANONIK FRANČIŠKA, posestnica na Trati v Poljanski dolini, je umrla 8. aprila 1934. Skrbno je vodila svoje posestvo, zlasti po moževi smrti; njena prva skrb pa je bila dobra vzgoja svojih otrok. Bila je teta slovenskega misijonarja v Sveti deželi, frančiškanskega patra Adolfa Čadeža, mati Janka Stanonika, šefa katastrske uprave v Strumici, Maksa, profesorja verouka na kočevski gimnaziji, in Antona, kaplana v Vodicah nad Ljubljano. Najhujša preskušnja zanjo je bila povodenj v Poljanski dolini leta 1925, ki ji je sina Franceta z družino vred pregnala v Dobrnič na Dolenjsko. Pri vzgoji se je vedno naslanjala na dobro časopisje in na Mohorjeve knjige. ŠPAN JOŽEFA je umrla 6. junija 1934 na Planini pri Sevnici v 66. letu starosti. Pokojnica je bila ugledna žena in skrbna mati vzgojiteljica. Svojih Stanonik Frančiška. Špan Jožefa. Petrič Amalija. Sušnik Katarina. enajst otrok, katerih dva sta duhovnika, je vzgajala v duhu vere in ljubezni. Njena značilna poteza je bila živa, dejanska vera in pristna pobožnost, ki ne odbija, temveč pritegne kot magnet druge za seboj. V vsakdanjem sv. obhajilu in v molitvi je dobivala moči. Odtod njena mirnost v nesreči in trpljenju in vse objemajoča ljubezen, s katero je skrbela za svojce, podpirala misijone in dobrodelne ustanove, a najbolj so ji bili pri srcu siromaki in ubožne družine, katerim je bila prava mati. petrič amalija, doma v Podmilju pri Litiji, je umrla v letu 1934, stara 61 let. Bila je zgled dela, molitve in trpljenja. Vzorno je vzgojila svojih osem otrok in s tem dala narodu najboljši davek. Za siromaka je imela vedno topel kotiček in kos kruha, za vse pa prijazno besedo in dobrosrčen nasmeh. Zgledna katoliška mati! sušnik katarina, rojena Vavpetič, 22. novembra 1859, umrla 2. julija 1934. Pokojnica je izšla iz klobučarske družine v Škofji Loki, Poročila se je z Avgustom Sušnikom, znanim gostilničarjem pri Kroni v Škofji Loki, kjer so pred desetletji Razgled j. Leta 1934 se je nadaljevalo razčiščenje političnega položaja, ki se je začelo prejšnje leto. Ves svet, zlasti pa državniki velesil, žive v nekaki stalni vznemirjenosti in v strahu pred prihodnostjo. Nepristranski presojevavec razmer mora priznati, da manjka svetovni politiki trdne točke in pravega kažipota, ker se je v zadnjih letih preveč odmaknila od odrešilne sence Kristusovega križa, preveč, pa je prišla pod vpliv zaglušljivega brnenja deset tisočev strojev, ki noč in dan izdelujejo orožje in strelivo za velesile ter tako nehote silijo tudi manjše države k oboroževanju. Sto tisoči človeških bitij služijo tem strojem. S svojimi žulji ustvarjajo neizmerno bogastvo, ki kakor pijavka bohotno uspeva le v sveži človeški krvi. Lastniki teh tovarn so maloštevilni, svetu nepoznani, a vendar vedno v večji meri določajo usodo vsemu človeštvu in hujskajo narode in države med seboj. Samo podjetje Schneider - Creusot ima sedaj že 182 podružnic, a nekatere od njih zaposlujejo nad 10.000 delavcev. Kakor pa bi bilo morilnega orožja še premalo, je izumil naš ameriški rojak, Nikola Tesla, električne žarke, ki morejo uničiti vsa živa bitja na razdaljo 400 km in strmoglaviti takoj 10.000 letal. Prazno pa je upanje, da bi ti žarki onemogočili bodoče vojske, ampak dali bodo samo novega zaslužka tovarnarjem orožja. Saj so ljudje mi- ostajali mnogi potniki iz Poljanske in Selške doline, pa tudi letoviščarji so se tu in tam oglasili, med njimi jako rad profesor in pisatelj Fran Erjavec. Pri Kroni so se vršile vse večje prireditve in igre Čitalnice in obrtnih društev. Čeprav je bila pokojnica iz meščanske hiše, je gostilniški hrup ni zadovoljil in posvetila se je z vsem srcem kmetiji. Družina je kupila gradič in posestvo Zg. Lanovž pri Celju, kjer se je bavila s hmeljarstvom in uredila moderno sušilnico. Tu je bila družina velika opora slovenskemu življu v predvojnem nemškutarskem Celju. Pokojno pa je srce vedno vleklo nazaj v ljubo Loko in med vojsko se je rodbina res vrnila in se tam posvetila svoji kmetiji. — Pokojna je bila vse svoje življenje globoko verna žena, dobra in pobožna, prijateljica cerkve in samostanov, katoliškega berila in misijonov. Lepo je vzgojila in izšolala tri hčere za učiteljice in sina za strojnega inženirja. Bila je vzgledna mati in skrbna gospodinja Preživela je 50 let vzornega zakonskega življenja Baš, ko bi obhajala zlato poroko, je ležala na smrtni postelji in na god najmlajše hčerke je umrla. po svetu. š. slili, da bo vsaka vojska vnaprej nemogoča tudi tedaj, ko so zvedeli za izum strojne puške in dinamita. Kako malo veruje človeštvo v mir, nazorno kaže izredno veliko število novih zvez, ki so jih v letu 1934 sklenile najrazličnejše države. Take zveze sicer dajejo članicam večjo varnost, povzročajo pa tudi snovanje novih zvez in novo oboroževanje. Povsod, zlasti pa v velesilah, požira oboroževanje naravnost strašne vsote narodnega premoženja, ali razorožitev je nemogoča, dokler se istočasno ne razoroži ves svet. Najlepši dokaz za svetovno politično ne-stalnost je bila četverozveza Anglije, Francije, Italije in Nemčije, ki bi naj za dobo desetih let same urejale svetovni položaj brez ozira na majhne države. Trdile so, da je napočila nova doba v zgodovini in da je storjen važen korak k svetovnemu miru. Ni pa še preteklo leto dni po sklenitvi te pogodbe, že se je ta četverozveza razblinila v nič. Ta pogodba pa je še bolj omajala zaupanje ostalih držav v velesile. Zlasti je užalila Poljsko. Ta po velikosti šesta država v Evropi je sklenila zavezniško pogodbo s Francijo takoj po svetovni vojski, ko se je morala boriti z Ukrajinci in ruskimi boljševiki in še ni imela stalnih mej. Ko pa se je Poljska sedaj na znotraj uredila in ima že nad 32 milijonov prebivalcev, je po pravici pričakovala. Dr. Alojzij Stepinac, novi, 361etni zagrebški nadškof koadjutor, posvečen na kresno nedeljo 1934 v Zagrebu. da bi jo priznala njena zaveznica Francija za velesilo in z njo tudi tako ravnala. Ko pa Francija Poljske niti naprej ni obvestila o sklepanju četverozveze, ji je užaljena Poljska obrnila hrbet in sklenila pogodbo z Nemčijo, tisočletno francosko nasprotnico. Na ta način je hotela Poljska odstraniti od svojih mej nemško nevarnost vsaj za dobo desetih let in dati nemški bojevitosti drugo smer. Četverozveza je zrahljala tla za uspešno udejstvovanje eni izmed najmogočnejših držav, Sovjetski zvezni državi, ki vlada iz Moskve šestini sveta. Države Male zveze (Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija) so navezale z njo tesne stike, Poljska pa je v maju 1934 podpisala pogodbo s Sovjetsko državo, da se deset let ne bosta medsebojno napadali. Julija sta Češkoslovaška in Romunija vzpostavili redne diplomatske odnose s Sovjeti, samo vprašanje časa pa je, kdaj stori isto tudi Jugoslavija. Francija je kmalu spoznala, da ji Nemčija ni prijateljica, da Italija ne misli s četvero-zvezo iskreno in da Anglija nima resnih namenov, podpirati francoskih koristi. Zato se je začela tudi Francija približevati Sovjetski državi. Moskva pa se je odpovedala misli na svetovno revolucijo in želi imeti v Evropi proste roke, odkar ji preti največja nevarnost od Japonske, da bi lahko v ugodnem trenotku nemoteno obračunala z njo. Tako je nastala fran-cosko-sovjetska zveza. Septembra pa je Rusija vstopila celo v Zvezo narodov. Poljski primer je opomnil Francijo, da ne sme zanemarjati svojih najzvestejših zaveznikov. Če se je mogla celo Poljska pomiriti s svojo najnevarnejšo sovražnico, Nemčijo, bi kljub svoji iskreni ljubezni in hvaležnosti do Francije mogle tem laže preusmeriti svojo zunanjo politiko države Male zveze, če se Francija ne bi več brigala zanje. Zato je začela Francija vneto podpirati zamisel našega zunanjega ministra Jevtiča o ustanovitvi Balkanske zveze, ki naj bi jo tvorile vse balkanske države. Jugoslavija, Grčija, Turčija in Romunija so res že vstopile v Balkansko zvezo. Odkar pa je v Bolgariji prevzel vlado Kimon Georgijev in začel boj proti makedonskim četnikom, ki so bili glavna ovira jugoslovansko-bolgarskega zbližanja, je upravičeno upanje, da se tudi Bolgarija pridruži Balkanski zvezi. Sovjetsko - francoska zveza in Balkanska zveza sta zelo dvignili ugled in moč Francije. Anglija pa se vedno bori proti vsaki zvezi, ki je močnejša od nje. Tako je začela angleška diplomacija prikrit dvoboj proti Franciji. Položaj je bil za Anglijo tem težji, ker je zaradi notranjih bojev med narodnimi socialisti Nemčija zelo oslabela. Italija pa si zaradi svojih neuspehov v prejšnjem dvoboju s Francijo želi z njo sprave. Zato se je Anglija iz strahu pred Francijo zbližala celo s svojim tako nevarnim tekmecem na Daljnem vzhodu — z Japonsko. Francija pa je Angliji podstavila nogo. Nahuj-skala je Turčijo, da je načela za Anglijo zelo občutljivo točko, namreč vprašanje Dardanel. A za Turčijo stoji tudi Sovjetska država. Anglija z nejevoljo gleda zbliževanje baltskih držav Litve, Latvije in Estonije, ki so imele v začetku julija skupno konferenco za ožje sodelovanje v zunanji politiki. Moskva in Poljska se potegujeta za vodstvo teh držav ob Baltskem morju. Tako je imela Anglija dovolj razlogov, da se s Francijo, kot trenotno močnejšo, pogaja. Angleški vodilni krogi pa so tudi spoznali, da tvori Nemčija v Evropi še vedno nevarnost za Anglijo kakor na Daljnem vzhodu Japonska. Zato je dosegel francoski zunanji minister Bar-thou pri svojem obisku v Londonu velike uspehe. Anglija sicer ni sklenila s Francijo ni-kake zveze, ker noče sprejemati nikakih novih obveznosti, ki bi jo mogle zaplesti v kakšne evropske oborožene spore. Ni se pa upirala vstopu Sovjetske države v Zvezo narodov in nima več pomislekov proti vzhodnemu paktu, ki bi jamčil sedanje meje v Evropi. Nemčija in Italija sta sedaj vsaj za dogledno dobo obsojeni na mirovanje, ker se ne bosta upali spuščati v vojsko, če bi imeli zoper sebe vso Evropo. Vzhodni pakt pa bi omogočil tudi Sovjetski državi, da zajezi val rumenega mongolskega plemena, ki se vedno bolj in vztrajno približuje Evropi. Vzhodni pakt je še seveda igra bodočnosti. Medtem opazujejo severne države, kako si gradi Anglija letalska oporišča ob Baltskem morju, Sovjetska država pa proti Belemu morju in Finski. Zato pripravljajo Norveška, Švedska, Danska in Finska skupen obrambni načrt in zvezo za morebitno vojno nevarnost. Kakor v zunanji, je prineslo leto 1934 zlasti Evropi presenečenja tudi v notranji politiki, posebno v Franciji, Nemčiji in Avstriji. Svojevrsten je pa razvoj Anglije. Londonske občinske volitve meseca februarja so pokazale nepričakovan dvig moči Delavske stranke, ki si je priborila odločilno zmago nad konservativci, ki so vladali v veliki londonski občini s 6 milijoni prebivalcev nad 24 let. Ministrskemu predsedniku Mac Donaldu očitajo, da premalo skrbi za oboroževanje v zraku in za odpravo brezposelnosti, ker še vedno živi nad dva milijona ljudi od brezposelnih podpor. Med konservativci, ki vladajo sedaj Anglijo, pa ni prave sloge. Zato tudi iz strahu pred porazom pri volitvah in razkolom stranke Mac Donald ni podal ostavke svoje vlade, ampak je šel na dopust, s katerega se najbrž ne povrne. Ena izmed najsrečnejših evropskih držav je Portugalska, ki jo svet pozna v zadnjih desetletjih kot deželo stalno se ponavljajočih revolucij. Ko je bila že na robu propada, je prevzel državno krmilo v roke vseučiliščni profesor Oliveira Salazara. Ta odločni katoličan, ki se je odlikoval po svoji delavnosti v katoliških društvih, je uredil zavožene državne finance, ne da bi zvišal davke, in ugodno rešil težavno vprašanje brezposelnosti. Nikakor pa se ne more pomiriti njena soseda Matej Langus: Sv. Egidij (Tilen). Znamenito, skoro sto let staro sliko iz velikega oltarja župnijske cerkve v Mokronogu, ki je že skoro propadla, je vešče in strokovno pravilno obnovil akad. slikar Miha Maleš. Španija. Velika težava je v tem, da sta republikanski in monarhistični (za kraljestvo navdušeni) tabor skoraj enako močna. Nobena dosedanja vlada pa se še ni resno lotila reševanja perečih gospodarskih vprašanj. Lerrouxova vlada, ki se je opirala na zmernejše stranke, med njimi na katoliško republikansko kmetsko stranko Gil Roblesa, je izdelala zakon o pomilostitvi oseb, ki so se upirale revolucionarjem. Predsednik španske republike, Alcala Zamorra, je sicer podpisal ta zakon, čeprav nerad, ali pod nekaterimi pogoji, kar je imela vlada za izraz nezaupanja, in je odstopila. Lerrouxov naslednik je postal dotedanji trgovinski minister Ri-cardo Samper, ki ga je pozdravila splošna stavka poljedelskih delavcev. Medtem pa so sklenili Katalonci, ki imajo svoj pokrajinski parlament v Barceloni, da se razlastijo vsa veleposestva in razdele brez odškodnine med bajtarje, kmetske delavce in male kmete. Ko osrednja vlada na to ni pristala, je odpoklical katalonski parlament iz osrednjega parlamenta v Madridu vse katalonske zastopnike. Zdi se, da revolucija v Španiji še vedno ni končana. • Francija je preživljala nevarno notranje politično krizo. Smrt velesleparja Staviskega je odkrila, da je ta propalica z velikanskimi vsotami podpiral in podkupoval ministre in poslance vladne radikalne stranke. Pod vtisom javnih dokazov je morala Chautempsova vlada odstopiti. Ko pa je sestavil Daladier zopet radikalno vlado, ki je skušala zabraniti vse težke obdolžitve frama-sonskih politikov, uradnikov in sodnikov, in ko je zginilo s sodišča 1200 obtežilnih listin, tedaj je spregovorila ulica. Bojevniki so se zbrali v deset tisočih v Parizu in zahtevali, da vlada odstopi. Prišlo je do ljutih pouličnih bojev, ki so izsilili odstop Daladierove vlade v trenotku, ko je dobila v parlamentu zaupnico. Vlado je sestavil nato 9. februarja 1934 bivši predsednik francoske republike, Doumergue, iz samih najvplivnejših politikov. Zunanjo politiko je prevzel sposobni Barthou. Tej vladi se je posrečilo, ustvariti red in mir in priboriti Franciji lepe uspehe v zunanji politiki. Nemčija je obhajala 30. januarja 1934 prvo obletnico Hitlerjeve vlade. Hitler je odvzel vsem deželam njihove vlade in jih nadomestil z državnimi namestniki. Oster boj je napovedal Judom in vsem nasprotnikom svoje vlade. Komaj je sklenil s sv. stolico pogodbo, jo je že začel kršiti v bistvenih točkah. Lastil si je vzgojo mladine in narodni socializem je začel uvajati stare nemške poganske običaje in nemško poganstvo. Vse protestantske vernike je podredil Hitler državnemu škofu dr.Miillerju, ki se je v svoji fašistični gorečnosti spozabil tako daleč, da je trdil kot najvišji protestantski cerkveni poglavar, da je sv. pismo stare zaveze samo navadna judovska knjiga, ki jo je treba iz cer- kve odstraniti. Tako ravnanje je rodilo odpor med verno protestantsko duhovščino. Grožnje in nasilstva nad pravicami katoliške Cerkve so nagnile katoliške škofe, da so se začeli odločno zavzemati za verske pravice. Istočasno pa je naraščala nezadovoljnost med voditelji narodno socialistične stranke zoper Hitlerja. Ko je ta v začetku julija zvedel za zaroto, je dal pomoriti okrog sto svojih najzvestejših sodelavcev, kakor n. pr. generala Schleicherja in poveljnika napadalnih oddelkov Rohma, a tudi popolnoma nedolžne žrtve, kot n. pr. voditelja berlinske Katoliške akcije dr. Klausnerja in predsednika katoliške nemške mladinske organizacije dr. Probsta. Ta tako zvana druga revolucija je izredno škodovala Hitlerjevemu ugledu v Nemčiji sami in v inozemstvu. Mnogo je pospešila smrt 85 letnega predsednika nemške republike, maršala Hindenburga, ki je umrl 2. avgusta. Do izvolitve novega predsednika bi moral voditi predsedniške posle predsednik rajvišjega sodišča, ali Hitler je pogazil to ustavno določilo in izdal nov zakon, po katerem je poleg ministrskega predsedništva prevzel tudi predsedništvo nemške republike, na kar se je dal za predsednika tudi »izvoliti«. Avstrija je doživela sredi februarja 1934 večdnevno revolucijo, ki je stala nad 500 človeških žrtev in več tisoč ranjenih. Zoper vedno naraščajočo hitlerjevsko propagando si je poiskal ministrski predsednik dr. Dojlfuss pomoč v Heimvvehru in njegovem voditelju majorju Feyu. Ko je dr.Doll-fuss odpotoval na Madžarsko, je njegov namestnik major Fey začel izzivati socialne demokrate, da bi jim mogel iztrgati Dunaj in rešiti državo. Vlada je komaj s topovi zadušila upor socialnih demokratov. Nato je stranko razpustila in ji zaplenila vse premoženje. Tembolj odločno borbo je napovedala vlada po uničenju socialne demokracije hitlerjevcem, ki so začeli skoraj dnevno uprizarjati atentate na javne zgradbe, elektrarne, tovarne in mostove. Prvega maja je bila sprejeta nova ustava, ki temelji na katoliški miselnosti in stanovski ureditvi države. Ker vojni minister general knez Har-tenstein ni hotel dati na razpolago vojaštva za borbo proti hitlerjevskim atentatom in je bil sam precej naklonjen hitlerjevcem, je dr. Doll-fuss 11. julija sestavil novo vlado, kjer si je vojno ministrstvo pridržal sam. Hitlerjevci so se medtem vneto pripravljali na upor, ki je izbruhnil 26. julija. Preoblečeni v vojake so zasedli vladno palačo, ujeli več ministrov, dr. Dolfussa pa ubili. Ko so se polastili radijske oddajne postaje, so dali znak za nastop dobro pripravljenim zarotnikom po vsej državi. Borbe so trajale več dni, preden je vlada upor zadušila. Nad 1200 hitlerjevcev je nato pobegnilo v našo državo, ki jih je internirala v Varaždinu. Vlado v Avstriji je prevzel dr. Schusch-nigg, ponemčen koroški Slovenec. Češkoslovaška si je zopet izvolila prof. dr. Masaryka za svojega predsednika. V javnih delih je zaposlila skoraj pol milijona brezposelnih. Med češkimi in slovaškimi katoličani so zavladali prijaznejši odnosi. Poljska se v zunanji politiki oddaljuje od ostalih slovanskih držav, v notranji politiki pa je začela iskati pomirjenja s sedem milijonsko ukrajinsko manjšino, ki kljub težki gospodarski krizi vzdržuje iz prostovoljnih prispevkov 255 ukrajinskih otroških vrtcev, 33 osnovnih, 10 srednjih, 6 strokovnih šol in 3 učiteljišča. Precej so se skalili poljsko-češkoslovaški odnosi. Italija se vedno pripravlja na vojsko, preganja naše ljudi in hoče odstraniti celo tržaškega škofa dr. Fogarja, ker je pravičen tudi do Slovencev. Italijanskega vpliva se je pa osvobodila Bolgarija. Ponoči 19. maja je vojaštvo zasedlo vse javne zgradbe v Sofiji in zastražilo ministre, ob 9. uri pa je kralj Boris imenoval Kimona Georgijeva za ministrskega predsednika. Nova vlada je razpustila vse stranke. Namesto na prejšnjih 16 je razdelila državo le na 7 okrožij. Lotila se je odločne borbe zoper nepoštenost in korupcijo, pa tudi zoper makedonske čet-nike in začela je prijateljsko politiko do Jugoslavije. Bolgarska dikta'tura je bila velika skušnjava za posnemanje fašistični Železni gardi v Romuniji. Oporo je našla Železna garda v maršalu Avarescu, oblasti željnem bivšem ministrskem predsedniku, pa tudi v Juriju Bratianu, najbogatejšem Romunu, in v vojnem ministru Ujci. Na narodni praznik je izdal ta vojni minister brez vladne vednosti ukaz o napredovanju častnikov, rinil pri tem v ospredje prijatelje Železne garde, ostale častnike pa zapostavljal. Ministrski predsednik Tatarescu je zahteval, naj vojni minister odstopi, če ne, bo pa cela vlada. Boječ se diktature, se je prijavil pri kralju Karlu za sprejem voditelj narodne kmetske stranke, dr. Maniu, in obljubil vladi pomoč svoje stranke. Po dvodnevnem razmišljanju je kralj Karel opustil misel na diktaturo in pristal na odstop vojnega ministra Ujce. Odločno zoper diktaturo je zlasti sposobni romunski zunanji minister Titulescu. Jugoslavija je 26. januarja 1934 videla že dolgo napovedani odstop Srskičeve vlade. Srskiča je zamenjal predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke, Uzunovič. Za Uzunovičevo vlado je značilno, da sta iz nje izpadla Pucelj in dr. Kramar. Slovence zastopa namesto njih razsodnejši dr. Novak. Železniški uslužbenci so v juniju izgubili režijske vozovnice, ker bi bili pa preveč prizadeti, so jim jih vrnili. Zelo zbolj-šalo se je naše razmerje do Bolgarije. Proti koncu maja so obiskali našo državo bolgarski pesniki in pisatelji, ki so v Ljubljani brali svoja dela. V začetku julija je hotela Trboveljska premogokopna družba zopet znižati delavstvu že tako beraške plače. Namesto počasnega hiranja od gladu so sklenili delavci začeti z gladovno stavko. Ko so svoje delo končali, niso hoteli zapustiti rovov in tako dolgo nič zaužiti, dokler Trboveljska družba ne prekliče svojih odredb. Vzdržali so v rovih 52 ur, ne da bi kdo zaužil vsaj drobtinico. Radi preslabe hrane v zadnjih letih in slabega zraka v rovih jih je nad 60 tako oslabelo, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Bogataši Trboveljske družbe niso upali vzeti odgovornosti za smrt stotin družinskih očetov in so rajši popustili. Vzajemnost delavstva brez ozira na svetovni nazor in strokovne organizacije je zmagala. Konec maja nas je prijetno iznenadilo imenovanje 361etnega sposobnega dr. Stepinca, ki je poln božjega duha, za zagrebškega pomožnega škofa. Tako bo dobil najodličnejši jugoslovanski cerkveni knez dr. Bauer vrednega naslednika. Sovjetska zvezna država sicer ne pozna brezposelnosti, ki dela toliko skrbi evropskim državam, ali za delavce pa tudi tam niso zlati časi, saj morajo delati po- m m m i v ST hripavosti, katarju _T pomagajo sigurno Kaiserjeve prsne karamele V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. EUKA MENTOL BONBONI Eukaliptusovo olje (esenca) je znano kot posebno zdravilno sredstvo zoper bolezni v vratu. V zvezi z antiseptičnim, bol olajšujočim in hladečim mentolom, nudijo radi tega EUKALIPTUSOVI MENTOL BONBONI znamka »Bolničarka« izvrstno pomirjevalno sredstvo zoper kašelj, hripavost in katar. Oni osvežujejo in odpravijo obenem tudi neprijeten duli ust ter se radi tega posebno priporočajo kadivcem, bolnim na želodcu itd. pristna terpentinska krema %a čevlje daje obutvi lep in odličen lesk, jo konzervira in ščiti usnje pred prezgodnjim razpadanjem. Odtod izvira tndi njen svetovni sloves. Za parketna tla in linolej: Za šport in štrapac: SCHMOLL SCHMOLL PASTA GUMITRAN za parkete mast za usnje nekod skoraj zastonj. Tudi kmetom je morala boljševiška stranka začeti vedno bolj popu-[■ ščati. Tako zvane komune, kjer so živeli kmetje na veleposestvih skupno in so imeli vse skupno, so v zadnjem času odpravili. Kmetje S nimajo več skupne prehrane, ampak samo po-r ljedelske stroje in orodje. Tudi pri uporabi in oddajanju žita imajo več svobode. Sovjetska [ vlada se boji Japonske, zato je ob japonski meji zvišala plače delavcem, vojakom, zdravnikom in uradnikom od 10 do 50 odstotkov. Skupna gospodarstva, tako zvane kolhoze, je za , deset let osvobodila dolžnosti oddajati državi ; žito. Medtem ko je skušala sovjetska vlada v prvem petletnem gospodarskem načrtu ali v tako zvani pjatiljetki položiti temelje težki industriji, nadaljuje v drugi pjatiljetki, ki se je začela leta 1933, započeto delo in ustvarja tovarne za vsakdanje potrebščine. Tako je otvo-rila v prvem letu druge pjatiljetke 52 novih rudokopov, ki proizvajajo letno 29 milijonov ton rud. Nove železne tovarne Zaporožstal so stale okoli 175 milijonov rubljev ali okrog 4 milijarde Din. V drugem letu druge pjatiljetke je zgradila 7 novih plavžev, ki proizvajajo letno 1,800.000 ton litega železa, ter 28 martinarn z letno produkcijo poldrug milijon ton jekla. Zgradila je za 400 milijonov rubljev ali okrog deset milijard dinarjev podzemeljsko železnico v Moskvi. Med Baltskim in Belim morjem je zgradila kanal. Nad dve leti ga je delalo — 140.000 kaznjencev, in zato je stal namesto pro-računanih 400 milijonov rubljev samo 95 milijonov. Leta 1934 je začela vlada graditi Palačo sovjetov. To bo stavba, kakršne še ni videl svet. V njej bo večja dvorana za 20.000 oseb in manjša za 6000 ljudi. Nad palačo se bo dvigal 80 metrov visok Leninov kip. S tem kipom bo palača visoka 415 metrov. Velike preglavice dela Moskvi ukrajinski nacionalizem, kajti v Sovjetski zvezni državi igra vedno večjo vlogo ne samo ruska republika in ruska politika, ampak tudi ruski jezik. Radi preganjanja in zapostavljanja ukrajinskega jezika je izvršil samomor Skrypnik, prosvetni minister ukrajinske sovjetske republike. Pod pritiskom ukrajinskega narodnega gibanja je morala Moskva prestaviti sedež ukrajinske republike iz na pol ruskega Harkiva v starodavni ukrajinski Kiiv (600.000 prebivalcev). Živahno vrvenje je v mohamedanskem svetu. Muslimane je vedno vezala vera. Med svetovno vojsko pa je znala vreči Anglija med- nje narodnostna gesla, da jih razbije in tem laže vlada svet. Na ozemlju prejšnje Turčije je ustanovila državo Irak, da bi ji bila opora za pot v Indijo. Dasi so se za angleške koristi najbolj zavzemali vprav kristjani, je Anglija vendar mirno gledala, da so mohamedanci uprizorili v Iraku strahovit pokolj kristjanov in pomorili tudi večino otrok. Ko so se kristjani pritožili na Zvezo narodov, jim je ta na angleški predlog odgovorila, naj počakajo, in odložila zadevo na poznejši čas. Transjordanija m Palestina sta dobili samostojnost v senci angleških pušk zato, da bi varovali velike angleške petrolejske napeljave do pristanišč Sredozemskega morja, a Libanon in Sirija pa ščitita francoske koristi na vzhodu Sredozemskega morja. Muslimani so se naveličali izrabljanja velesil. Turčija je začela zbirati okrog sebe muslimanske države. Pridobila je za zvezo Perzijo, ki ji je dala Turčija pri Trapezuntu svoboden pristop do Črnega, pri Mersini pa do Sredozemskega morja. Medtem pa Turčija ne kuje zveze samo z Irakom, ampak jo skuša doseči tudi z Afganistanom. Japonska skuša postati gospodarica Azije. Japonci se hitro množe in se hočejo širiti na zapad. Boje pa Se Sovjetske države, ker ima največ letal na svetu in z njimi lahko uniči lesena japonska mesta. Japonci bi radi tak napad preprečili na ta način, da bi se pridružila Mongolija državi Mandžukoa, ki je odvisna od njih. Na stotine japonskih agentov hujska Mongole zoper Sovjetsko državo in jih nagovarja za združitev z Mandžukoom. S pomočjo kakega podkupljenega kitajskega generala bi radi zanetili v ugodnem trenotku vstajo, da bi jo šli nato za-duševat. Japonci bi radi izsilili odločitev, preden bi se mogla Sibirija v ruskih rokah tako industrializirati, da bi postala neodvisna od Evrope. Japonski načrti pa vzbujajo ljubosumnost severnoameriških Zedinjenih držav. Prezident Roosevelt se resno trudi, da srečno prebrodi gospodarsko krizo. Po vzoru Sovjetske države je napravil petletni gospodarski načrt, ki se imenuje NRA, samo s to razliko, da hoče zmanjšati proizvodnjo in dvigniti delavske plače in kmetski zaslužek. Tako je leta 1933 posebni državni urad nakupil in poklal 7 milijonov prašičev, da bi tako ostalim dvignil ceno. Večji del jih je zaklane razdelil siromašnim slojem, ostale pa je uporabil — za gnojenje njiv. Roosevelt hoče namesto prevelikega bogastva nekaterih blagostanje vseh. Zato mu mečejo nekateri kapitalisti polena pod noge. Posrečilo se mu je, dvigniti gospodarsko življenje in dati Američanom zaupanje v bodočnost. Jasen znak zboljšanja je oživljenje avtomobilske industrije, ki je prodala decembra 1933 samo 68.000 avtomobilov, sedaj pa jih proda že mesečno nad 250.000. Grozovita suša, kakršne Amerika ne pomni, je prisilila Američane, da so poklali nad 8 milijonov glav živine, ker je v premnogih krajih zmanjkalo paše. Stotisoči kmečkih družin so postali berači, 26 milijonov ljudi je ob vse pridelke. Suša je povzročila škode za velikansko vsoto 250 milijard dinarjev. Mehika si je komaj malo oddahnila od verskih preganjanj, že so se začela nova v enem njenem delu, v državi Sonora, kjer je sedaj vladni namestnik Rodolfo Cales, sin bivšega prezidenta mehiške republikanske zveze. Izgnal je vse katoliške duhovnike in zaprl vse cerkve. Brazilija, največja zvezna republika Južne Amerike, ki je 36 krat večja od Jugoslavije in ima 40 milijonov prebivalcev, je dobila novo, bolj demokratsko ustavo. Cerkvi je še bolj prijazna od prejšnje. Zato se katoliško življenje lahko svobodno razvija v 17 nadškofijah in 89 škofijah. Že dve leti pa divja bolj med južnoameriškima republikama Bolivijo in Paragvajem. V pokrajini Gran Chaco, ki je velika kakor Jugoslavija, so namreč našli v velikih količinah petrolej. Teh petrolejskih vrelcev bi se radi polastili bogataši Zedinjenih držav. Ker jim nudi Bolivija večje ugodnosti kot Paragvaj, za katerim stoji angleška petrolejska družba Ro-yal Dutsch Shell, so nahujskali Bolivijo za vojsko. Tako dobiva Bolivija orožje iz Zedinjenih držav, Paragvaj pa preko Argentinije iz Anglije, Obe državi sta že izčrpali svoje sile in izpraznili blagajne, ali ameriški tovarnarji orožja napenjajo vse sile in uporabljajo vsa sredstva, da se vojska ne konča. Kakor delovni sloji Bolivije in Paragvaja, tako si želi ves svet, razen vojnih dobičkarjev, miru in medsebojne ljubezni. Smrt \e pokosita tudi može . • • Posestniki: FRELIH ANDREJ, posestnik, mesar in gostilničar na Brezjah, umrl 22. maja 1933, star 42 let. Vzoren gospodar, soustanovitelj »Tujsko - prometnega društva na Brezjah« in zaveden, priljubljen, ugleden katoliški mož. ŠUBIC FRANC, posestnik v Godešiču v župniji Reteče pri Škofji Loki, je umrl 4. junija 1933 na posledicah bolezni, katere kal je prinesel s seboj iz vojske. Bil je poštenjak stare korenine, neomade-ževan, trezen, priden in skrben gospodar. Pomagal je rad povsod, pri cerkvenih, prosvetnih in gospodarskih napravah, posebno rad pa ponesrečencem, V njegovi hiši si dobil le dobre časopise, Frelih Andrej. . Šubic Franc. ŽLOSAR MATIJA, posestnik pri Sv. Luciji na Gori, je umrl v 57. letu 25. julija 1933, Mož zglednega krščanskega življenja, tretjerednik, ki je imel obilo smisla za vse plemenito in za pameten gospodarski napredek in obči blagor, ljubitelj naše lepe narodne pesmi. Ustanovni član in odbornik posojilnice v Bilčovsu, dolgoletni občinski odbornik v Zgornji Vesci. Skrben ključar podružnice sv. Lucije na Gori, član župnijskega odbora v Št. Ilju. Kot mohorjan je varoval z največjo skrbjo družbene knjige svojega očeta in jih rad izposojal. BOVHA ANTON, veleposestnik in gostilničar v Veračah, župnija Buče, je umrl 11, avgusta 1933 star 73 let. Bil je cerkvžni ključar, dolgo let župan Žlosar Matija. Bovha Anton. Kotnik Franc. Knez Andrej. Markelj Janez, Kostanjevec Matjaž. in odbornik občine Verače, odbornik okrajnega zastopa in krajnega šolskega sveta. Bil je zelo ugleden mož, mnogi so se zatekali k njemu po pomoč in dober nasvet. Odlikovala ga je izredna gostoljubnost. Zapustil je ženo in devet otrok. KOTNIK FRANC, veleposestnik, ključar, skrben in umen gospodar, oče mnogoštevilne družine znan po svoji izredni gostoljubnosti, vnet vedno za dobro stvar, poštenjak od nog do glave, je umrl 18. avgusta 1933 v 64. letu na Selah pri Slovenj-gradcu v župniji Sv. Roka. KNEZ ANDREJ, p. d. »Krajnc«, posestnik v Št. Vidu, župnija Zavodnje pri Šoštanju, vrl krščanski mož, mnogoletni ključar, vnet bravec katoliškega tiska, dober krščanski vzgojitelj svojih otrok, je umrl 20. avgusta 1933, star 49 let. MARKELJ JANEZ, posestnik in mlinar v Pod-brezjah na Gorenjskem, rojen 6. novembra 1857, umrl 21. septembra 1933. Pokojnik je bil znan daleč na okoli kot dober in blag mož. Cenila in spoštovala ga je zlasti nakelska občina, kjer je bil dolgo vrsto let občinski odbornik, v hudih letih svetovne vojske pa ji je načeloval kot župan. Bil je tudi večletni predsednik krajnega šolskega sveta in delaven član prosvetnih in gospodarskih organizacij. Njegov značaj je bil svetel in plemenit, njegovo srce dobro in usmiljeno. Podtabor, njegova domača vas, je z njim izgubila odločnega krščanskega moža, njegova družina pa vzornega očeta in skrbnega vzgojitelja. Zapustil je 9 otrok, med katerimi je eden duhovnik frančiškan, ena pa učiteljica. Pokojnik je bil vsem ljubezniv in zvest prijatelj ter odkrit in nesebičen svetovavec. KOSTANJEVEC MATJAŽ, kmet pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, je umrl zadet od kapi, 13. oktobra 1933, star 60 let. Vzoren gospodar, poštenjak, značajen mož. Rojen pri Sv. Tomažu se je priženil na Coblovo kmetijo, kjer je našel skrbno in zvesto ženo. Njena smrt 1. 1932 je strla njegovo prej tako trdno zdravje. Učakal pa je še novo mašo svojega sina. Izkušen in preudaren gospodar je bližnjemu vedno rad pomagal z nasvetom in dejanjem. Čez trideset let je bil v občinskem odboru in v najtežji dobi, od 1913 do 1921 tudi župan. Znal je braniti reveža in pomagati potrebnim, zato je bil priljubljen pri vseh. Sodeloval je tudi pri gospodarskih in drugih organizacijah, v cerkvenem in šolskem odboru, dasi ni nikdar silil v ospredje. Njegova bes,eda je bila redka, a vedno upoštevana. ERŽEN FRANC, rojen v Zgornjem Zabukovju pod Sv. Joštom, umrl 18. oktobra 1933 v 28. letu, je bil kmetski sin, plemenitega srca, steber katoliške delavnosti v svojem kraju. Povsod priljubljen in dobrodošel, vesel gorenjski mladenič, poln življenja in ustvarjanja na rodni zemlji, ki jo je ljubil od vsega srca. Sredi dela je omahnil z visokega kostanja in obležal za večno. MAGDIČ KAREL, posestnik, rojen v Logarov-cih v župniji Sv. Križ pri Ljutomeru, v hiši, kjer se je rodil prof. Fr. Magdič, soustanovitelj hrvatske stenografije, je umrl 26. septembra 1933 v 38. letu. Oče 4 otrok, delaven, trezen mož, ki je po svetovni vojski, kjer si je nakopal bolezen, odšel z bratom v Ameriko, se po nekaj letih vrnil na svoj dom in se z vso vnemo posvetil gospodarstvu. POJE JOŽE, posestnik na Čačiču v župniji Osilnici, je umrl 13. januarja 1934 v 85. letu. Bil je eden najboljših mož ob slovensko-hrvatski gorski meji. Vzoren katoličan, odličen gospodar, velik ljubitelj lepe knjige in dobrega časopisja. Oče 13 otrok. Eržen Franc. Magdič Karel. Poje Jože. Bizjak Franc. BIZJAK FRANC, posestnik in mizarski mojster, je umrl 28. februarja 1934 v Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljano. Rojen 1851 na Brezovici pri Ljubljani, se je pri »Janu« v Vižmarjih izučil v mizarstvu, delal nekaj časa kot pomočnik v Ljubljani, kjer je bil član »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov«, pozneje pa se je priženil k »Janu« v Vižmarjih in prevzel vse gospodarstvo. Pokojnik se je v mladosti udeleževal narodnega gibanja. Rad se je spominjal velikega tabora leta 1869 na viž-marski »gmajni«. Bil je daleč okrog poznan mož. Posebnost moža se zrcali v tem, da si je pred šestimi leti sam napravil lepo — krsto. — je bilo, kar je vabilo h »Kolovratu« nizke in visoke. ČEŠAREK PAVEL je umrl 5. junija 1934 v Nemški vasi pri Ribnici v 73. letu starosti. Bil je p0 kočevskem okraju in tudi izven njega znan posestnik, gostilničar in trgovec ter večletni občinski odbornik. S svojo ženo Julijano je imel deset otrok, sedem jih še živi, vsem je preskrbel pokojnik bodočnost, Z neumorno marljivostjo si je pridobil veliko imetje, postal je tudi soposestnik parne žage, toda pri vsem je ohranil skromnost in domačnost. Prav do zadnjega je hodil s svojimi delavci in hlapci v gozd, na polje in z njimi delal. Bil je Bizilj Tomaž. Češarek Pavel. Žontar Primož, Koechler Alojzij. BIZILJ TOMAŽ, lastnik stare in znane ljubljanske gostilne »Pri kolovratu«, umrl 19. aprila 1934, star 62 let. Pokojnik je bil rojen v Moravčah v kamniškem okraju. Zgodaj je prišel v Ljubljano in pred 30 leti poročil lastnico gostilne. »Pri kolovratu«. V Ljubljani je bil znan kot človek izredno izredno dober do revežev, zlasti do ubogih svoje vasi. Vedno je bil zgleden katoličan, zgled delov-nosti in skromnosti. Veliko je bral knjižne zbirke Mohorjeve družbe. ŽONTAR PRIMOŽ, orožn. stražmojster v pok. in posestnik, rojen pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, Stergar Josip. Bočnik Jakob. Markizeti Neža. Markizeti Lovro. blagega srca. Nešteto prosjakov, brezposelnih, revežev in dijakov je dobivalo pri njem dnevno hrano brezplačno. Prosivca ni mogel odgnati, če je videl njegovo potrebo. Strogo veren človek, res praktičen katolik, reden obiskovavec cerkve. Svoje otroke je vzgojil v poštenem, krščanskem duhu. Prav do zadnjih dni je kljub težki bolezni stregel svojim gostom, ki jim ni bil le gostilničar, nego tudi iskren prijatelj. Bil je mož, kakor je malo takih: sovražnika ni imel, prijateljev pa obilo. Njegova gostilna je bila vsa dolga leta zbirališče vseh slojev. Stalno omizje je bilo pri mizi duševne elite »Penatov«, Postrežba, pristna kapljica in pa zlato srce Bizilja, »birta, ki nikoli ne pije« umrl v Kranju 20, junija 1934 v 76. letu. Pokojnik se je udeležil bosenske okupacije 1878/9, potem pa vstopil v orožniško službo, jo opustil radi bolezni in se leta 1906 stalno naselil v Kranju, kjer se je posvetil vsega čebelarstvu. Izvažal je panje in matice v Nemčijo, Francijo in Avstrijo. Bil je prvi čebelarski izvoznik. Naročenih je imel vse polno čebelarskih časopisov, a tudi versko nabožno berilo je zelo čislal. Izredno bogato je podpiral misijone. Ves svoj izkupiček pri čebelah je posvetil misijonom, ki jim je pošiljal tudi zneske po 500 Din. Bil je mož poštenjak, blagega, mirnega in kremenitega značaja, vesten katoličan, dober mož in oče. Njegov edinec je profesor v Kranju. Obrtniki, uradniki itd.: KOECHLER ALOJZIJ, magistratni ravnatelj v pokoju, se je rodil v Ljubljani 7. junija 1882 in že kot sedmošolec postal dosmrtni ud Mohorjeve družbe. Po končanih gimnazijskih študijah je služboval najprej pri politični upravi, po prevratu pa je vstopil v mestno službo v Mariboru. Pod svojo trdo skorjo je skrival blago, globoko verno srce. Umrl je po dolgem hiranju dne 3. avgusta 1933 v Mariboru in bil pokopan v Ljubljani. BOČNIK JAKOB, železniški zvaničnik v pok., rojen na lepem Pohorju, umrl zadet od kapi pri kopanju v Splitu, 4. septembra 1933, star 55 let. Pokojnik je 37 let zvesto opravljal svojo službo in bil od mladih nog vzornega življenja in neomajno vdan katoliškim načelom. MARKIZETI LOVRO, modelni mizar pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, rojen v Bohinjski Bistrici, je umrl 5. novembra 1933, star 74 let. Poosebljena dobrotljivost, dobrodušnost in postrež-ljivost. Veren, pošten značaj, odločen zagovornik katoliških načel, med sodelavci splošno priljubljen mož. Soustanovitelj »Katoliškega delavskega društva« in nekdanji odbornik I. delavskega konsum-nega društva, zvest ud in naročnik Mohorjevih knjig, MARKIZETI NEŽA, njegova žena, je umrla 7. septembra 1933, stara 68 let. Zvesta družica svojega moža, skrbna krščanska mati 6 otrok. Članica Marijine družbe in vneta bravka Mohorjevih knjig. STERGAR JOSIP, črkostavec; rodil se je dne 13. oktobra 1854 v Soteski pri Toplicah, umrl 17. decembra 1933 v Gotovljah pri Žalcu. Leta 1879 se je poročil in imel dva sina in tri hčere, ki jih je vzgojil v strogo narodnem duhu. Tiskarstva se je izučil pri Bobnu, pozneje pri Krajcu v Novem mestu. Po takratni navadi je šel pozneje tudi na potovanje po Avstriji, Švici in Nemčiji; služboval je v raznih krajih, odkoder se je vrnil v Novo mesto. Nekaj časa je bil faktor v Ljubljani. K Družbi sv. Mohorja v Celovcu je vstopil leta 1886 in bil več let odgovorni urednik »Mira«. Iz Celovca se je po prevratu z Družbo preselil na Prevalje, kjer je služboval še do leta 1926. Tega leta je vstopil po 401etnem službovanju v zasluženi pokoj. Rajnki je bil vsestransko gospodarski, vedno dobrosrčen, iskren in veselega značaja. Na Koroškem je rad sodeloval tudi med slovenskimi tamburaši in bil radi svoje vedre nravi vseskozi priljubljen in spoštovan — mož poštenjak. STERMECKI IGNACIJ, upokojeni šolski upravitelj v Radmirju ob Savinji, rojen 22. decembra Hlebce Venčeslav. Stranjšak Tomaž. Stermecki Ignacij. Stermecki Leon. 1871 v Podsredi, umrl 2. januarja 1934 radi želodčnega raka v celjski javni bolnišnici Blag človek, predober očka svojih otrok, narodni delavec, pozna-vavec tujih, zlasti slovanskih jezikov. Dober tako, da zanj zemlja ni bila več primerno bivališče. Pet dni pozneje je umrl pravtako radi želodčnega raka njegov sin STERMECKI LEON, absol-virani pravnik, star 30 let. Vreden sin vrednega očeta je bil vseskozi sončna narava, humorist, da ga bodo pomnili njegovi tovariši, poleg tega pa globoka, široka duša, lačna znanosti. Umrl je 7, januarja 1934 v ljubljanski splošni bolnišnici. HLEBCE VENČESLAV, ravnatelj sitarske zadruge v Stražišču pri Kranju, rojen v Hinjah pri Žužemberku, umrl 5. februarja 1934 v 50. letu. Šolal se je najprej pri oo. frančiškanih v Brežicah, nato v orglarski in zadružni šoli v Ljubljani. Pred pet in dvajsetimi leti je prišel za organista v Stražišče, kjer je kmalu prevzel knjigovodske posle v sitarski in žimarski zadrugi, katere ravnatelj je postal pred desetimi leti. Bil je mož idealist, neomajen v svojem prepričanju, zaveden Slovenec, vnet katoličan, prežet z globokim socialnim čutom. Delavcem v zadrugi je bil »Vencelj« pravi oče, ki je znal pomagati tudi v vsaki bolezni. Vesel značaj, ki je postal povsod središče, kamor je prišel. Velik ljubitelj narave, gozd je bil njegov drugi dom. List »Lovec« je prinesel nekaj njegovih člankov, več rokopisov pa je ostalo neobjavljenih. Hlebce Vencelj je bil tudi komponist cerkvenih pesmi za otroški zbor, prva leta svojega bivanja v Stražišču tudi režiser Prosvetnega društva in vodja tamburaškega zbora v Šmartinu pri Kranju. Stražišče je z njegovo smrtjo zgubilo izredno požrtvovalnega in za blagor bližnjega vnetega moža. Hlebce je bil velik osebni prijatelj dr. Kreka, veren in dosleden učenec in spol-njevavec njegovih socialnih naukov. Do smrti je sodeloval tudi pri Ljudskem odru v Kranju, kjer ga je napadla prav pri skušnji smrtna bolezen. STRANJŠAK TOMAŽ, orožnik in pismonoša v pokoju, rojen 19. decembra 1861 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je umrl 9. marca 1934 v Mariboru. Zaradi očetove bolezni je moral opustiti gimnazijske študije in ni mogel postati duhovnik. Stopil je pozneje v orožniško službo in delal kot izredno vesten značaj po raznih krajih bivše Štajerske. Pozneje je prišel k pošti in bil pismonoša v Mariboru, Od mladosti je bila redno njegova prva pot zjutraj v cerkev k maši in obhajilu. Sam je rad daroval in tudi nabiral za dobrodelne ustanove, za reveže, za misijone. Bil je, smemo trditi, največji apostol do- elektriki, vodnjaku, strojih vsake vrste. Neprestano delaven tudi za obče koristne zadeve. Deloval je pri prosvetnem društvu, pri Vincencijevi konferenci, vsakemu pomagal, kdor ga je prosil. Tih, trezen, marljiv kot mravlja. Ko je šel kupovat s prijateljem v Celje avto, ga je na motornem kolesu nazaj grede zadela srčna kap in je na mestu obležal mrtev, 14. junija 1934. Na mrtvaškem odru je počival ves zasut v cvetje in pogreb je dokazal, kako silno je bil spoštovan. VERBIC FRANC, krojaški mojster v Zgornjem Logatcu je umrl 9. februarja 1934, star 83 let. Trnjevo življenje je imel. Moral je iz pretesne rojstne hiše v svet, vrnil se je kot krojaški mojster, ustanovil si lastno ognjišče z ženo Marijo, skrbel z njo v neizmerni pridnosti za osmero otrok, ki mu jih je trgala smrt drugega za drugim. Koliko je bilo noči, prebedelih v žalosti in skrbeh, za katere so vedeli le domači, in vendar je pel pozno v noč vesel in z mislijo na božjo pomoč. Pokojni Verbic je bil vedno in v vsem odločen in praktičen katoličan, ki je živel s svojo ženo 56 let v najvzornejši zakonski zvezi in ki je zabavo iskal le v krogu svoje družine. Otroke je vzgojil z največjo požrtvovalnostjo in jim preskrbel boljši kruh, kot ga je sam imel. En sin je bil izboren profesor, drugi je uradnik, hči je učiteljica. Po smrti profesorja sina je z enako skrbjo objemal še njegove otroke. Resnično — trpin, a kot kristal lep značaj. brega tiska v Mariboru. Po njegovi zaslugi so prišli nabožni list Nedelja in Mohorjeve knjige v marsikatero družino. Po desetkrat je potrkal in prosil družine, naj naroče. Samo lani je nabral 250 novih udov za Mohorjevo družbo. Le po njegovi zaslugi šteje mariborska stolna župnija toliko udov. Bil je tudi zaveden Slovenec, pobiral je podpise za maj-niško deklaracijo, čeprav je bil zato zaprt v uradne prostore. Vzorno se je pripravljal na smrt in bil pokopan kot tretjerednik. GRČAR JANEZ, avtomehanik, rojen 23. julija 1904 v Spodnji Besnici, je bival kesneje na Brez-nici pri starših. Bil je za mehaniko nenavadno nadarjen fant. Prav vse se mu je sponeslo: pri avtu, Grčar Janez. Verbic Franc. Profesor Anton Bezenšek. Rodil se je 15. aprila 1854 v Bukovju pri Celju v mnogoštevilni kmetski družini. Gimnazijo je študiral v Celju, maturo in vseučiliške študije pa je naredil v Zagrebu, zlasti pa se je bavil s stenografijo ali pisavo, ki je z njo mogoče slediti še tako naglemu govoru. V Zagrebu je priredil Slovenec, profesor Franjo Magdič, nemško Gabelsbergerjevo stenografijo za hrvatski jezik in jo uporabljal kot stenograf v hrvatskem saboru že od 1861. Bezenšek je začel izpopolnjevati Magdič-evo stenografijo in se lotil prirejanja slovenske stenografije. S pomočjo češke stenografije je hotel čimbolj zbližati hrvatsko in slovensko; tej je sploh položil temelje, na katerih je delal potem profesor Novak. Ko je napravil Bezenšek v Pragi izpit iz stenografije in končal študije, je postal profesor na zagrebški gimnaziji, obenem pa stenograf in kmalu nato ravnatelj stenografskega zavoda hrvatskega sabora. Na proslavi 70let-nice rojstva dr. Bleiweisa 18. nov. 1878 v Ljubljani je stenografiral hrvatske in češke govore. Istega leta se je Bolgarija osvobodila turškega jarma. V Sofiji je začelo zasedati narodno sobranje (skupščina). Iskali so človeka, ki bi znal stenografirati skupščinske bolgarske govore. Priporočili so jim Bezenška. Bezenšek je ponudbo sprejel in odšel 1879 v Bolgarijo, ki mu je postala druga domovina. Takoj po svojem prihodu je otvoril prvi bolgarski stenografski tečaj in začel stenografirati v sobranju. Leta 1880 je začel izdajati sostav bolgarske stenografije. Delo je doživelo šest izdaj. Ko je vzgojil dovolj sposobnih ste-nografov, je prevzel službo gimnazijskega profesorja in služboval v Plovdivu in Sofiji, kjer je umrl leta 1915. Dasi se je v Bolgariji popolnoma udomačil, vendar ni zgubil stikov s svojo domovino. Obiskoval jo je vsako leto v počitnicah. Seznanjal je s članki po političnih listih in časopisih Slovence z balkanskimi Slovani, zlasti z Bolgari. O prvi balkanski vojski je pisal v Mohorjevem Koledarju za leto 1914. Knjiga »Bolgarija in Srbija«, ki jo je izdala Mohorjeva družba leta 1897, je še danes najboljše slovensko delo o Bolgariji. Ce smo si Slovenci vedno iskreno želeli zbližanja z Bolgarijo, se nismo zavedali, da je to dediščina bogatega duha plemenitega profesorja Antona Bezenška. J. Sveti^ Florijan, varuj nas ognja! Ni je pač dobre slovenske hiše, kjer ne bi verna družina večer za večerom priporočala svojega imetka svetniku Florijanu. In tako ga pač ni večera, ob katerem ne bi vestnemu in poštenemu gospodarju zatrepetalo srce ob misli, da bi lahko preko noči postala njegova poslopja žrtev požara. Že kar strašno naraščanje požarov v zadnjih letih tako bojazen tudi opravičuje. Zato pa je tem manj umljivo, da še živijo gospodarji, ki za varnost svojega imetka prav nič ne skrbijo. Mislimo na tiste gospodarje, ki vidijo v zavarovalnicah bolj svoje nasprotnike kot pa prijatelja, kateremu lahko mirne duše zaupaš. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je zadnja leta vse naredila, da razširi smisel za zavarovanje zoper požar. Večina slovenskih gospodarjev je stremljenja te naše čisto domače in ljudske zavarovalnice tudi krepko podprla. Oni pa, ki stoje še ob strani ali pa s svojim zavarovanjem celo tuji kapital podpirajo, naj vendar že razumejo, da je moč in gospodarska gotovost odvisna v bistveni meri od tega, če bomo znali svoje gospodarske dobrine združiti v močnih, od tujega kapitala neodvisnih domačih gospodarskih ustanovah. Na polju zavarovalstva je ta naloga predvsem poverjena naši Vzajemni zavarovalnici. Ob tej priliki pa poudarimo resnico: Za ocenitev razvitosti narodove kulture je važna ugoto- vitev, v koliki meri je pri narodu razvit smisel za zavarovanje. In to ne samo za zavarovanja zoper požar. Gospodarsko visoko stoječi narodi (n, pr. Angleži) gojijo v enaki meri kot zoper požar tudi zavarovanja za slučaje smrti, za starostno preskrbo, za slučaj nezgod, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva itd. Vse te vrste zavarovanj goji tudi naša Vzajemna zavarovalnica. Ker je pri današnjih gospodarskih razmerah malemu človeku težko sklepati večja zavarovanja, je Vzajemna zavrovalnica v Ljubljani uvedla posebne načine cenenega ljudskega zavarovanja, imenovanega »Karitas«-zavarovanje. In z zadoščenjem lahko ugotovimo, da je ljudstvo pomembnost tega zavarovanja razumelo in se ga doslej v velikem številu oprijelo. Seveda pa še manjka mnogo do tistega stanja, kot ga opažamo n. pr. v Avstriji aH Nemčiji, kjer je »Karitas«-zavarovanje za vsako krščansko hišo samo po sebi umljiva stvar. Sklepamo to opozorilo s sledečo željo: Kakor je slovensko zadružništvo obvarovalo naše gospodarstvo pred izkoriščanjem, tako na) bi Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani ob zaupanju vsega naroda postala zaščitnica naroda v dneh nepredvidenih nesreč in težkih življenjskih dogodkov! Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe in svoje imetje edino le pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Njen zastopnik je v vsaki župniji. Seznameh župnij, krajev, poverjenikov in udov Družbe sv. Mohorja. Seznamek smo razvrstili po škofijah in dekanijah. — Prve številke na koncu župnij in krajev pomenijo število udov leta 1934, druge številke število udov leta 1933. — Pri krajih s poštnim uradom ni pošta posebej navedena. Krška škofija. 1. Beljak. Brnca: Župni urad.........16 14 Loče: dr. Ogris Josip, župnik.....51 51 Sv, Lenart pri Sedmih studencih (Rekarja vas): Sadjak Andrej, župnik..........24 29 Šteben pri Bekštanju (Malošče); Ožgan Janez, župnik......................27 27 Žila (Beljak): Lamprecht J., župnik ... 6 8 2, Borovlje. Bilčovs (Bistrica v Rožu); Štih Jož., župnik 64 74 Borovlje: dr. Edgar pl. Geramb, župnik . , 6 . Glinje (Borovlje): Wornig Matej, župnik . 34 33 Golšovo (Žihpolje): dr. Bitimi Rud., župnik 5 6 Kapla (Svetna vas): Singer Štefan, dekan . 18 23 Kotmara vas: Mente Konrad, župnik . . 19 22 Ljubelj (Podgora): Boštjančič Jos,, župnik . 9 15 Sele (Borovlje): Vauti Alojz, župnik . . 78 85 Slovenji Plajberk (Podgora): Boštjančič J., župnik ............17 26 Sveče (Bistrica v Rožu): Ruprecht Viktor, župnik ........................72 74 Šmarjeta v Rožu: Trabesinger Josip, žpk. 29 31 Št. Janž v Rožu (Svetna vas): dr. Lučovnik Ivan, župnik....................50 55 Žihpolje: Koschier Kristo, župnik .... 21 24 3. Celovec. Celovec: Družba sv. Mohorja..........29 24 Sv. Duh: msgr. Podgorc Valentin ..98 Hodiše: Stare Janez, župnik..........53 57 Otok: Malgaj Friderik, župnik.....18 18 Škofiče (Vrba): Nadrag Alojz, župnik . . 12 12 Vetrinj: Klatzer Štefan.......11 13 4, Dobrla vas. Apače (Galicija): Rudi Josip, soproviz. . 13 16 Dobrla vas; Vastl Martin.......86 110 Galicija: Rudi Josip, župnik ..........22 21 Globasnica: Pšeničnik Bartolomej, žpk. . 19 31 Kamen (Tinje): Sturm Anton, župnik . . 10 10 Korte (Železna Kapla): Zupan Ign., župnik 14 15 Mohliče (Galicija): Hanisch Jožef, župnik. 3 7 Obirsko (Železna Kapla): Zupan Ign., žpk. 27 29 Reberca: Sporn Ivan, župnik.....9 14 Škocijan v Podjunski dolini: Poljanec V., župnik , .......... . 60 65 Šteben (Šmihel pri Pliberku); Kindlman Jakob, župnik .........17 15 Št. Lipš (Dobrla vas); Lomšek Jan., župnik 62 51 Št. Vid v Podjuni: Zulechner Feliks, župnik 53 64 Železna Kapla: Zechner Aleš, župnik . . 118 110 Žitara vas (Miklavčevo): Weiss Val., žpk. 38 38 5. Pliberk. Kazaze (Sinčavas); Oizinger Luka, župnik Pliberk: Koglek Jožef, kaplan .... Suha (Labud): dr. Zeichen Franc, župnik Šmihel pri Pliberku: Vintar Josip, župnik Vogrče (Pliberk); Wolfl Blaž, župnik . Žvabek (Pliberk); Uranšek Fr., župnik . 6. Rožek. 27 24 120 128 15 19 92 106 30 32 36 39 8 9 Drava (Podravlje); Katnig Janez . . . Dvor (Vrba); Gozdanje (Vrba); Kuchler Martin, župnik 11 13 Lipa nad Vrbo (Podravlje); Reichmann R. 7 8 Logavas (Vrba); Bayer Štefan, župnik . . 12 14 Pečnica (Lednica); Sekol Janez, župnik . 36 39 Podgorje: Vuk Franc, župnik..........35 40 Rožek: Dobernik Jožef, župnik .... 26 26 Skočidol (Podravlje); Ulbing Tom., župnik 32 35 Št. Ilj ob Dravi (Vrba); Petrič Jos., župnik 27 32 Št. Jakob v Rožu: Šenk Franc, dek. upr. . 100 100 7, Šmohor. Blače; Borlje (Gorice); Kukačka Jož., župnik ..77 Brdo: Ebner Janez, župnik......31 36 Gorje (Zilska Bistrica); Katnik Fr., župnik 10 10 Melviče (Brdo); Mikula Franc, župnik . 12 10 Sv. Štefan na Žili: Št, Jurij na Žili: Mošič Jakob, župnik ..77 Zilska Bistrica: Kuchling Anton, provizor . 25 29 8. Tinje. Medgorje (Grabštanj); Marktl Niko, žpk. 9 12 Podgrad (Grabštanj); Marktl Niko, soprov. 8 10 Podkrnos (Žrelec); Brabenec Jan., prošt . 11 13 Radiše (Žrelec); Jank Ludovik, provizor . 54 42 Sv. Tomaž: Tinje: Benetek Anton, prošt..........26 26 Žrelec: Suppanz A..........4 9. Velikovec. Djekše: Repnik Franc, župnik.....6 6 Gorenče (Ruda); Muri Ignacij, župnik . . 23 23 Grebinjski Klošter (Grebinj); Hutter Alojz, župnik.............35 6 Ruda: Št. Jurij na Vinogradih (Zgornje Trušnje); Kovač Franc, župnik.......4 4 Šmarjeta nad Telenbergom (Velikovec); Schuster Otto, župnik.......10 3 Št. Rupert (Velikovec); Brandstatter Val., župnik ......., .... 21 25 Vovbre: Zebedin Krištof.......17 18 Število udov: 93 dosmrt. 2070 letnih — 2163 udov. Lavantinska škofija. 1. Braslovče, Braslovče: Orešnik Jožef, kaplan . . . 140 129 Gomilsko: Satler Franc, župnik .... 77 77 Marija Reka (Sv. Pavel pri Preboldu): Leber Janko, župni upravitelj .... 35 28 Sv. Andraž pri Velenju (Velenje); Ocvirk Maks, župnik..........19 13 Sv. Jurij ob Taboru: Pečnak Jož., žpk. . 130 125 Sv. Pavel pri Preboldu: Končan F., žpk. , 113 125 Šmartno ob Paki: Presker Karel, dekan . 136 109 Vransko: dr. Mortl Valentin, župnik . . 133 116 2. Celje. Celje: Jurak Peter, mestni župnik, opat 660 660 Galicija (Žalec); Kramaršič Alojz, župnik 8 16 Gotovlje (Žalec); Agrež Martin, župnik . 46 49 Griže: Kosi Jakob, župnik . . . . . .114 99 Polzela: Jodl Ivan, župnik ...... 100 105 Sv. Peter v Sav. dol.: dr. Jančič Ivan, žpk. 132 124 Teharje: Vesenjak Pavel, župnik .... 110 131 Žalec: Veternik Anton, župnik.....218 210 3. Dolnja Lendava. Beltinci: Ciglar Alojz, kaplan..........65 71 Bogojina: Honko Jožef, župnik .... 35 32 Črensovci: Zadravec Matija, župnik ... 41 59 Dobrovnik v Prekmurju: Benkovič Št., pošt. 4 4 Dolnja Lendava: Halas Daniel, kaplan . . 25 30 Hotiza (Dolnja Lendava); Bakan Št., kapi. 4 4 Strehovci (Dobrovnik v Prekmurju): Boj- nec Franc...........6 6 Turnišče: Greif Ivan, župnik..........23 25 Velika Poljana (Črensovci); Rantaša Ant., župnik..........................25 40 4. Dravograd. črneče (Meža ob Dravi); Mak Ivan, kapi. 11 6 Dravograd: Serajnik Volbenk, prošt, dek. . 24 24 Libeliče: Vogrinc Anton, župnik .... 18 24 Ojstrica (Dravograd); Kociper Rud., župnik 9 9 5. Dravsko polje. Cirkovce: Ravšl Anton, župnik .... 100 116 Črna gora (Ptujska gora): Fram: Rakun Franc, župnik.....108 115 Hoče: Sagaj A., dekan........150 Slivnica pri Mariboru: Mihalič Jos., žpk. 143 148 Št. Janž na Dravskem polju: Polak Franc, župnik .... l........110 138 Št. Lovrenc na Dravskem polju: Spindler Franc, župnik......... , 86 87 6. Gornjigrad. Bočna (Gornjigrad); Kitak Jakob, župnik . 48 52 Gornjigrad: Šlander Maks, župnik ... 85 89 Ljubno v Sav. dol.: Krančič Josip, dekan . 76 89 Luče: Mikolič Jurij, župnik..........80 66 Marija Nazaret (Mozirje): P. Kerubin Tušek, župnik....................65 60 Mozirje: Krošelj Franc, župnik .... 75 80 Nova Štifta (Gornjigrad); Ferme Gotard, župnik , ... J................44 43 Rečica v Sav. dol.: Požar Alfonz, župnik . 170 160 Solčava: Arko Leopold, župnik .... Sv. Frančišek (Radmirje); Vogrinec Iv., žpk. Šmartno ob Dreti: Štiglic Franc, župnik . Šmihel nad Mozirjem (Mozirje): Strmšek Franc, župnik..........25 58 58 99 103 48 46 50 7. Jarenina. Jarenina: Čižek Josip, župnik in dekan . 140 156 Spodnja sv. Kungota (Pesnica): Kraner V., Vincenc, župnik..................72 71 Svežina (Zg. Sv. Kungota); Časi Fr., žpk. . 51 52 Sv. Jakob v Slov. goricah: Erhatič Mart., župnik ............106 113 Sv. Jurij ob Pesnici (Zg. sv. Kungota): Terstenjak Ernest, župnik..........22 28 Št. Ilj v Slov. goricah: Vračko Evald, žpk. 172 194 8. Konjice. Čadram (Oplotnica); Hohnjec Fran, župnik Kebelj (Oplotnica); Panič Jožef, župnik . Konjice: Tovornik Franc, arhidiakon in dekan ............. Loče: Žičkar Marko, župnik.....70 Prihova (Konjice); Žolnir Jožef, župnik Stranice (Konjice); Žolnir Jožef, župnik . Sv. Jernej pri Ločah (Loče); Paulič Peter, župnik ............ Sv. Kunigunda na Pohorju (Zreče); Žgank Ferdinand, župnik........ Špitalič (Konjice); Goričan Janez, župnik Zreče: Bezjak Josip, župnik..... Žiče (Loče): Tomažič Anton, župnik . . 9. Kozje. Buče: Turk Miloš, župnik...... Dobje (Slivnica pri Celju); Vaupotič Franc, župnik............. Kozje: Lunder Viktor, župnik..... Olimje (Podčetrtek); Lorbek Ivan, župnik . Pilštanj: Rauter Jakob_ župnik .... Planina pri Sevnici: Sajovic Jakob, župnik Podčetrtek: Pire Andrej, župnik .... Podsreda: Krohne Jos., župnik in dekan . Polje (Podčetrtek); Mlakar Ivan, župnik . Prevorje (Slivnica pri Celju); Presnik Jos., župnik............ Sv. Peter pod Sv. gorami: Spari A., žpk. Sv. Vid na Planini (Planina pri Sevnici): Vurkelc Jernej, župnik....... Zagorje (Pilštanj); Pribožič Jurij, župnik . 10. Laško. Dol pri Hrastniku: Gorjup Peter, župnik . 109 116 Jurklošter: Kocjančič Anton, župnik . . 19 26 Laško: msgr. dr. Kruljc Franc, dekan . . 164 203 Loka pri Zidanem mostu: Šket M., župnik 51 70 Marija Širje (Zidani most); Kristovič Miloš, župnik ......"..,.,., 22 26 56 66 24 24 124 100 70 60 41 38 16 15 16 16 26 21 16 14 49 55 40 36 57 43 58 54 45 61 11 12 51 48 71 71 64 60 29 31 25 25 47 48 60 14 54 10 25 Razbor (Loka pri Zidan, mostu); Pretnar Jožef, župnik.......... Sv. Jedert (Laško); Lončarič Josip, župnik Sv. Lenart (Laško); Lampert Karol, župnik Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah (Rimske toplice); Bohak Jakob, župnik . . . . Sv. Miklavž (Laško); Čebašek Jak., župnik Sv. Rupert nad Laškim (Sv. Jurij ob j. ž.): Jager Avguštin, župnik...... Trbovlje: Gorogranc Martin, kat. . . . 15 60 26 48 26 17 70 55 45 27 41 50 280 239 46 31 31 69 36 11. Ljutomer. Apače: Cilenšek Ivan, župnik.....40 Cezanjevci (Ljutomer); Ferk Mih,, eksp. . 29 Kapela (Slatina-Radenci); Škofič Marko, župnik.............85 114 Ljutomer: Lovrec Andrej, župnik . . .166 210 Mala Nedelja: Ostrž Franc, župnik ... 84 91 Sv. Jurij ob Ščavnici: Štuhec Franc, župnik 150 143 Sv. Križ pri Ljutomeru; Weixl Jož., dekan 219 232 Sv. Peter v Gornji Radgoni: Gaberc M., župnik ............. 264 327 Veržej (Križevci pri Ljutomeru); Klemen- šek Anton, župnik........ 35 39 12. Marenberg. Brezno ob Dravi: Sagaj Marko, župnik . . 22 22 Kapla (Brezno ob Dravi); Lorenčič Vinko, župnik .............31 Marenberg: Messner Ivan, dekan .... 82 Muta: Hurt Franc, župnik......33 Pernice (Muta); Slana Franc, ž. upr. 13 . Remšnik (Marenberg): Št. Ožbalt (Brezno ob Dravi); Krušič Jan., provizor............26 14 13. Maribor levi breg. Maribor Stolna: Munda Vinko, stolni vikar............. 720 710 Bogoslovje: dr. Cukala Franc, stolni dekan............. 44 47 Frančiškani: p. Landergott Valer. 403 286 Gornja sv. Kungota: Magdič Fr., župnik . 5 5 Kamnica (Maribor); Božiček Franc, župnik 136 136 Selnica ob Dravi: Ciuha Ferd,, župnik . . 37 52 Sv. Barbara v Slov. gor. (Sv. Barbara pri Mariboru); Potočnik J., župnik .... 44 52 Sv. Duh na Ostrem vrhu (Selnica ob Dravi); Rožman Jakob, župnik....... 32 36 Sv. Križ pri Mariboru (Gornja sv. Kungota): Kren Franc, župnik........ 48 52 Sv. Marjeta ob Pesnici: Frangež J., župnik 53 65 Sv.Martin pri Vurbergu (Vurberg pri Ptuju); Lajnšič Anton, župnik....... 34 54 Sv. Peter pri Mariboru (Maribor); Tkavc Anton, župnik ......... 77 90 Posamezniki. ........ 1 Božična in velikonočna voščila pošiljajte svojim prijateljem in znancem na razglednicah, ki jih je založila knjigarna Mohorjeve tiskarne v Celju. Delo slovenskih umetnikov so, lepe in poceni. Dobite jih v vseh knjigarnah in boljših trafikah. Zahtevajte pa izrečno razglednice Mohorjeve knjigarne. 14. Maribor desni breg. Devica Marija v Puščavi (Sv. Lovrenc na Pohorju): Nadrah Ignacij, župnik ... 31 36 Limbuš: Bračič Andrej, župnik..........77 54 Ruše: Pšunder Ferdo, župnik.....120 130 Studenci pri Mariboru: Kapucinski samostan ........................62 59 Sv. Lovrenc na Pohorju: Oblak Iv., župnik 63 58 Sv. Magdalena v Mariboru: Stergar Ant., dekan..........................340 340 15. Mežiška dolina. Črna pri Prevaljah: Razgoršek V., žpk. . . 80 90 Guštanj: Barbič Mihael, župnik .... 90 87 Javorje (Črna pri Prevaljah); Viternik L., župnik.............7 6 Koprivna (Črna pri Prevaljah); Hojnik J., župnik ............15 12 Kot je: Serajnik Ivan, župnik..........33 38 Mežica: Hornbock Janez, župnik .... 158 156 Prevalje: Riepl Matej, dekan.....102 104 Št. Daniel (Prevalje): Kupčič Iv., župnik . 40 50 16, Murska Sobota. Cankova: Safošnik Jakob, kaplan ... 60 70 Gornja Lendava: Rataj Anton, kaplan . . 35 29 Gornji Petrovci v Prekmurju: Čirič Anton 10 13 Markovci (Petrovci v Prekmurju): Ficzko Karel, župnik..........4 6 Martjanci v Prekmurju: Berden And., žpk. 15 17 Murska Sobota: Horvat Štefan, katehet 31 31 Vojkovič Jožef, kaplan......8 5 Mataj Franc......................39 58 Martinišče ...........3 3 Pertoča (Rogaševci v Prekmurju): Varga Št. 18 20 Sv. Jurij v Prekmurju (Rogaševci v Prekmurju) : Tišina (Rankovci v Prekmurru): Krantz J., župnik...........31 33 Veliki Dolenci: Klekl Jožef, župnik ... 4 4 Posamezniki:........1 17- Nova cerkev. Črešnjice (Vojnik): Hlastec Franc, župnik . 8 5 Dobrna pri Celju: Urleb Franjo, župnik . 76 74 Frankolovo (Vojnik); Čech Vaclav, župnik 23 26 Nova cerkev (Vojnik): Žagar Pav., dekan 35 40 Šmartno v Rožni dolini (Celje): Ozvatič Franc, župnik....................27 33 Sv. Jošt na Kozjaku (Dobrna pri Celju); Čarf M., župnik . . . ......15 15 Vitanje; Musi Alojzij, župnik..........75 70 Vojnik pri Celju: Lasbacher Anton, župnik 101 117 18, Ptuj. Hajdina (Ptuj); Skuhala Vekoslav, župnik 66 80 Polenšak (Moškanjci): Poplatnik J., župnik 72 70 Ptuj Mestna nadžupnija: dr. Žagar Iv., prošt 110 115 Sv.Peter in Pavel: p.Svet Alfonz, župnik 178 188 Sv. Andraž v Slov. gor.: Alt Ivan, župnik 73 71 Sv.Lovrenc v Slov.gor. (Juršinci pri Ptuju); Neudauer M., župnik.......100 100 Sv. Marjeta niže Ptuja (Sv. Marjeta pri Mo- škanjcih); Šketa Ivan, župnik . . . .117 136 Sv. Marko niže Ptuja (Ptuj): Groblar Ign., župnik..........................52 65 Sv. Urban pri Ptuju: Razbornik Iv., župnik 52 60 Vurberg pri Ptuju: Kokelj Alojzij, župnik . 46 74 19. Rogatec, Kostrivnica (Podplat); Slavič Janko, žpk. 44 40 Rogatec: Žekar Jožef, nadžupnik .... 48 52 Stoprce (Majšperg); Pichler Alojz, župnik 10 13 Sv. Ema (Pristava); Čepin Martin, župnik . 26 25 Sv. Florijan ob Boču (Rogatec): Malajner F., župnik...........613 Sv.Križ na Slatini (Rogaška Slatina); Čater Anton, kaplan .........170 170 Sv. Peter na Medvedjem selu (Podplat): Pučnik Anton, župnik.......18 20 Sv. Rok ob Sotli (Rogatec); Veranič Anton, župnik.............21 19 Žetale: 20, Slovenska Bistrica. Črešnjevec (Slov. Bistrica): Zamuda Alojz, župnik..........................94 94 Gornja Polskava (Zgornja Polskava); Gartner Franc Ks., župnik..........35 57 Laporje: Ozimič Jožef, dekan..........126 80 Majšperg: Bratanič Rajmund, župnik . . 39 39 Makole: Šegula Franc, župnik..........68 71 Poljčane: Cilenšek Alojzij, župnik ... 85 83 Slovenska Bistrica: Soline Iv., mest. župnik 212 217 Spodnja Polskava (Pragersko); Zorko Mel- hior, župnik...........100 117 Studenice pri Poljčanah: Čede Jos., župnik 45 64 Sv. Martin na Pohorju (Slovenska Bistrica); Zdolšek Alojzij, župnik ............20 20 Sv. Venčeslav (Slov. Bistrica); Zakošek Iv., župnik.............16 20 Tinje (Slov, Bistrica); Hafner Urh, župnik . 28 26 21. Stari trg pri Slovenjgradcu. Dolič (Mislinje): Ulčnik Martin, župnik . 31 29 Pameče (Slovenjgradec): Trinkaus A., žpk. 28 30 Podgorje (Slovenjgradec): Kotnik Šimen, župnik............. 33 27 Razbor (Slovenjgradec); Oblak A., župnik 18 21 Sele (Slovenjgradec); Meško Franc, dekan 25 21 Slovenjgradec: Soklič Jak,, mestni župnik 80 86 Stari trg (Slovenjgradec); Župnijski urad . 31 45 Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu (Slovenjgradec): Treiber Franc, župnik ... 16 19 Sv. Peter na Kronski gori (Meža ob Dravi): Lovšin Jan,, ž, upr. ........ 3 Šmartno pri Slovenjgradcu (Slovenjgradec); Somrek Anton, župnik...... 52 58 Št. Ilj pod Turjakom (Mislinja); Roškar Davorin, župnik......... 89 90 Št. Janž pri Dravogradu (Meža); Essenko Anton, župnik..........11 12 Št. Vid nad Valdekom (Mislinje); Pohrašky Ferdinand, župnik........ 28 33 22, Sv. Lenart v Slov. Goricah. Marija Snežna na Velki: Vršič Srečko, župnik..........................37 45 Negova (Ivanjci): Bratkovič Fr., župnik . 81 93 Sv. Ana v S'ov. goricah : Šeško K., župnik 131 111 Sv. Anton v Slov. goricah: Škof Fr., župnik 168 73 Sv. Benedikt v Slov, goricah; Gomilšek Fr. Sal., dekan...........176 188 Sv, Bolfenk v Slov. goricah: Razbornik Iv., soprovizor...............23 21 Sv. Jurij v Slov. goricah: Bosina Iv., žpk. . 125 185 Sv. Lenart v Slov. goricah: Sinko Fr., žpk. 100 91 Sv. Rupert v Slov. goricah (Sv. Lenart v | Slov. gor.): Kodrič Jožef, župnik ... 91 82 Sv. Trojica v Slov, gor.: P. Ernest Jenko, župnik ............105 132 23. šaleška dolina. Bele vode (Šoštanj): Klasinc Fr., župnik 18 25 Gornja Ponikva (Žalec): Gorišek J., žpk. . 53 52 Sv,Mihael pri Šoštanju (Šoštanj): Gril Pav., župnik.............165 190 Škale (Velenje): Rotner Ivan, dekan . . 103 122 Šmartno pri Velenju (Velenje): Potokar Gregorij, župnik..................53 58 Št. Il| pri Velenju (Velenje): Schreiner Fr., župnik..........................40 41 Št, Janž na Vinski gori (Velenje): Weiss Matej, župnik..........18 18 Zavodnje (Šoštanj): Rožman Janez, župnik 14 17 24. Šmarje pri Jelšah. Dramlje: Pirš Alojzij, župnik..... 32 25 Kalobje (Sv. Jurij ob južni žel.): Švegelj Peter, župnik.......... 24 40 Ponikva ob južni žel.: Kociper Ant., žpk. 75 90 Sladka gora (Šmarje pri Jelšah): Ivane Ivan, župnik .......... 36 43 Slivnica pri Celju: Župnijski urad .... 16 12 Sv. Jurij ob juž. žel.: Mikuš Val, župnik . 160 187 Sv. Štefan pri Žusmu (Šmarje pri Jelšah): Močnik Franc, župnik.......18 20 Sv, Vid pri Grobelnem (Grobelno): Šmarje pri Jelšah: Lom Franjo, dekan . 138 148 Zibika (Pristava): Jelšnik Ivan, župnik . 32 21 Žusem (Loka pri Žusmu): Župni urad ..89 25. Velika Nedelja. Ormož: P. Remigij Jereb, župnik .... 70 80 Središče ob Dravi: Župni urad.....93 105 Svetinje (Ivanjkovci): Bratušek Fr., župnik 34 41 Sv. Bolfenk na Kogu (Sv. Bolfenk pri Središču): Molan Franc, župnik .... 39 37 Sv. Lenart pri Veliki Nedelji (Velika Nedelja): Rehar Jožef, župnik..........39 39 Sv. Miklavž pri Ormožu: P. A, Polak, žpk. 53 47 Sv. Tomaž pri Ormožu: Zemljič Mat., žpk. 100 102 Velika Nedelja: Horvat Friderik, dekan . 133 130 26. Videm ob Savi. Artiče: Šribar Jožef, župnik..... 28 34 Bizeljsko: Brvar Ignacij, župnik .... 84 76 Brežice: Jurhar Martin, župnik .... 172 200 Dobova: Logar Josip, župnik..... 48 46 Kapele (Dobova): Podržaj Ciril, župnik . 26 26 Koprivnica pri Rajhenburgu: Doberšek Fr,, župnik ............ 36 39 Pišece: Toplak Franc, župnik..... 90 82 Rajhenburg; Zidanšek Jakob, kaplan . . 114 101 Sevnica ob Savi: Lesjak Drago, kaplan . 121 149 Sromlje: Stiper Štefan, župnik..... 72 86 Videm ob Savi: Medvešek Janez, dekan . 90 96 Zabukovje (Sevnica ob Savi): Rampre Fr., župnik............. 18 20 Zdole: Šoba Alojzij, župnik...... 30 30 27. Vuzenica. Ribnica na Pohorju: Vrhnjak Alojz, žpk, . 77 77 Sv. Anton na Pohorju (Vuhred): Letonja Franc, župnik . .........f 11 Sv, Primož na Pohorju (Vuzenica): Dolinar Ivan, župni upravitelj........20 12 Trbonje (Vuzenica): Male j Ignacij, župnik 21 30 Vuhred: Hrašovec Henrik, župnik ... 29 23 Vuzenica: Hiittner Dr,, dekan..........42 48 28, Zavrče. Sv, Andraž v Halozah; Škamlec O., dekan 31 36 Sv. Barbara v Halozah: Grobler Fr., žpk, 27 28 Sv, Trojica v Halozah (Podlehnik): Jazbin- šek Franc, župnik................26 29 Št, Vid pri Ptuju: P. Cevc Gabriel, župnik 67 61 Zavrče: Jarh Konrad, župnik..........57 38 Število udov: 430 dosmrt. 17.091 letnih = 17.521. Ljubljanska škofija. 1. Cerknica. Babno polje (Prezid): Črnugelj A,, adm. . 13 16 Begunje pri Cerknici: Ježek Matej, župnik 92 98 Bloke (Nova vas pri Rakeku): Švigelj Vikt,, župnik ............61 78 Cerknica: Strajhar Ivan, župnik .... 98 246 Rakek: Beričič Fr........102 Grahovo: Wester Alojzij, dek. upravitelj . 66 68 Planina pri Rakeku: Lovšin Ivan, župnik . 98 82 Stari trg pri Loži': Hafner Jern., župnik . 161 160 Sv. Trojica nad Cerknico (Nova vas pri Rakeku): Švigelj Vikt., ž. upr.....17 17 Sv. Vid nad Cerknico (Begunje pri Cerknici): Žužek Karel, župnik..........24 69 Unec (Rakek): Župni urad............37 51 2. Kamnik. Dob pri Domžalah: Bešter Ivan, dekan . . 120 123 Domžale: Bernik Franc, župnik .... 122 145 Gozd (Kamnik): Selan Matija, župni upr. . 23 24 Groblje (Domžale): Misijonišče..... 44 46 Za božič, veliko noč, za god, gotovo pa vselej, kadar pišete v inozemstvo, uporabljajte nove domače večbarvne razglednice z našimi narodnimi nošami. Po izvirnih risbah jih je izdala letos univerzitetna tiskarna J. Blasnika v Ljubljani. Vseh je 12 komadov in stanejo samo Din 10-—, posamezni komad pa Din 1-50. Niso nič dražje kakor tuji izdelki, a so lepše in predvsem — naše! Dobite jih po vseh prodajalnah in pri založniku: J. Blasnika nasl., univerzitetna tiskarna, Ljubljana, Breg št. 10. Homec (Radomlje); Govekar Fr., župnik . 67 67 Ihan (Domžale); Kepec Janez, župnik . , 62 73 Kamnik: Jenko Miha, kaplan..... 255 238 Komenda: Zabukovec Janez, župnik . . 108 127 Mekinje (Kamnik); Čadež Viktor, župnik . 92 102 Mengeš: Škrbe Stanko, kaplan..... 158 200 Trzin: Kragl Viktor.......17 . Motnik; Hribovšek Anton......51 46 Nevlje (Kamnik); Rihar Leop., župnik . . 47 48 Radomlje: Doktorič David...... 34 40 Rova (Radomlje); Golmajer Franc, župnik . 24 27 Sela pri Kamniku (Kamnik); Pavlic Anton, župnik..........................26 30 Stranje (Kamnik); Langerholz Jan., župnik 54 64 Šmartin v Tuhinju: Opeka Ivan, župnik 27 43 Špitalič (Motnik); Mezeg Anton, župnik 23 26 Tunice (Kamnik); Razboršek Jakob, župnik 54 57 Vodice nad Ljubljano: Jane Peter, župnik 120 157 Skaručina (Št. Vid nad Ljubljano); Dežman Janko..................45 51 Vranja peč (Kamnik); Knol Adolf, župnik . 30 40 Zgornji Tuhinj (Šmartno v Tuhinju); Burnik Janez, župnik.......... 48 44 3. Kočevje. Banjaloka (Nova sela pri Kočevju); Plot Karel, župnik..........14 22 Fara pri Kostelu: Stare Andrej, župnik . . 60 60 Kočevje: Kaplanija..................80 56 Koprivnik pri Kočevju: Henigman K. . . 2 5 Nemška Loka: Rogelj Jožef, župnik ... 4 6 Osilnica: Klopčič Franc, župnik .... 61 40 Stara cerkev: Jamnik Ana......10 11 Spodnji log (Nemška Loka); Lomšek Janko, župnik.............2 4, Kranj. Besnica (Kranj); Pokorn Franc, župnik . . 50 47 Cerklje pri Kranju: Dolinar Franc, dekan . 171 202 Duplje (Križe na Gorenjskem); Vrankar Josip, župnik....................52 62 Gorice (Golnik): Železny Alojzij, župnik . 47 56 Jezersko: Gostiša Vinko, župnik ... 45 47 Kokra: Dimnik Martin, župnik..........35 46 Kovor (Križe na Gorenjskem); Župni urad 74 89 Kranj: Škerbec Matija, župnik..........363 394 Križe na Gorenjskem: Hartman J., župnik 175 180 Lom (Tržič); Sparhakl Karel, župni uprav. 38 44 Mavčiče (Smlednik); Mikuž Janez, župnik 90 99 Naklo: Župni urad..................68 77 Podbrezje: Vondrašek Vaclav, župnik . . 73 75 Preddvor: Sitar Valentin, župnik .... 139 144 Predoslje (Kranj); Zupane Ignacij, župnik . 95 99 Smlednik: Plantiša Ivan, župnik .... 150 172 Šenčur pri Kranju: Piber Ivan, župnik . . 89 87 Olševek (Preddvor); Škerbec Matej, častni kanonik in dekan v pokoju . . 25 41 H r a s t j e (Šenčur pri Kranju): Podvinski Anton, župnik, dekan v pokoju ... 26 21 V oglje (Šenčur pri Kranju); Rajčevič Franc, beneficiat................35 42 Šmartin pri Kranju (Stražišče pri Kranju); Šareč Alojzii, župnik.......185 184 Št. Jošt (Kranj); Kokel Franc, ekspozit . . 19 20 Trboje (Smlednik): Čemažar Fr., župnik . 23 20 Trstenik (Golnik); Dr. Arnejc J., župnik . 48 48 Tržič: Vovk Anton, župnik............425 425 Št. Urška gora (Cerklje pri Kranju); . . Velesovo (Cerklje pri Kranju): Brešar Jos. Kup., župnik ....................75 85 Zapoge (Smlednik); Franke Ivan, župnik . 42 48 5. Leskovec. Boštanj: Rakovec Engelbert, župnik ... 21 30 Bučka: Frančič Janez, župnik..........22 22 Cerklje ob Krki: Žust Jak,, župnik in duhovni svetnik........103 130 Čatež ob Savi (Brežice); Župni urad ... 14 9 Kostanjevica: Golob Franc, župnik ... 85 88 Krško: Filipič Janez, župnik.....158 156 Leskovec: Štrukelj Alojzij, kaplan . . . 103 115 Raka: Bukovec Martin, župnik .... 50 50 Studenec (Sevnica); Štrubelj Ivan, župnik 19 25 Sv. Duh v Velikem trnu (Krško); Župni urad 48 50 Sv. Križ ob Krki: Zupane Andrej, župnik . 56 54 Škocijan pri Mokronogu: Anžič Jos., dekan 54 27 Št, Jernej na Dol,: Lesjak Anton, župnik . 50 66 Velika Dolina (Jesenice na Dol.): Gnjezda Janez, župnik .........14 16 6. Litija. Dobovec (Trbovlje); Pogačar J., župnik . 15 20 Dole pri Litiji: Filler Vacl., župnik ... 20 34 Hotič (Litija); Cuderman Kristijan, župnik 35 50 Janče (Litija); Verce Franc, župnik ... 36 40 Javorje pri Litiji (Šmartno pri Litiji): Ja- vornik Tomaž, župni upravitelj ... 19 34 Kresnice: Dolinar Janez, župnik .... 26 41 Litija: Lovšin Vinko, eksp..............228 209 Polšnik (Sava pri Litiji); Kovič J., župnik 25 30 Prežganje (Litija): Stupica Josip, župnik ■ 22 31 Primskovo (Šmartno pri Litiji): Plešič A., župnik ........................27 36 Radeče pri Zidanem mostu: Lovšin Anton, župnik ............91 108 Sava: Širaj Andrej, župnik............25 54 Svibno (Radeče pri Zidanem mostu): Selan Anton, župnik ..................37 44 Šmartno pri Litiji: Gornik Anton, dekan . 128 152 Štanga (Litija): Žnidaršič Anton, župnik . 26 50 Št. Jurij pod Kumom: Vodopivec Fr., žpk. 10 21 Konjšica (Zagorje ob Savi): Pipa A., ekspozit............4 Št. Lambert (Sava pri Litiji): Rupnik Kar., župnik ........'■ . f ■ ■ 12 16 Zagorje ob Savi: Markež Franc, župnik . 161 159 7. Ljubljana mesto. Stolna: Vindišar Ivan, stolni vikar . . . 218 235 Sv. Jakob: Barle Janez, mestni župnik . 227 260 Marijino oznanjenje: Dr. p. Angelik Tomi- nec, župnik ...................483 512 Ljudska knjižnica: . . . . 85 74 Trnovo: Hostnik Anton, kaplan .... 441 450 N o v a z a 1 o ž b a..............192 207 Uršulinke: Koretič Franc, spiritual 11 11 Sv. Peter: Petrič Janko, mestni župnik . 607 669 Moste; Logar Filip..............33 56 Splošna bolnica: Slana Ignacij, kurat........................84 88 Umobolnica: Orehek Mila ... 25 23 KNJIGARNA MOHORJEVE TISKARNE MiM- V CEUU — v LJUBLJANI NA MIKLOŠIČEVI CEST119 v palači Vzajemne zavarovalnice (pri gl. kolodvoru) PODRUŽNICO KNJIGARNE IN TRGOVINE S PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI kjer dobite knjige iz domačih in tujih založniStev; pisarn, in šolske potrebščine; devocionalije; nabožne, pokrajinske in druge ilike; vsakovrstne cerkvene tiskovine, listine, oznanilne knjige, družinske potrebščine in sploh vse v stroko spadajoče predmete. — S konkurenčnimi cenami, hitro, točno in solidno postrežbo bomo svoje cenjene odjemalce gotovo zadovoljili Mohorjani dobe knjige iz založbe Družbe sv. Mohorja po udninskih cenah Sv, Ciril in Metod: P, Kaz, Zakrajšek, žpk. 173 178 Spodnja Šiška: Dr. Novak p. Modest, žpk. 318 317 Drž. klasična gimnazija: Osana J., prof. . 31 30 Posamezniki: Mašič Pavle, višji kontrolor 54 39 8. Ljubljana okolica. Brezovica: Lavrič Andrej, župnik .... 107 133 Črnuče (Ježica pri Ljubljani): Tomelj Ant., 115 123 Devica Marija v Polju: Miiller Jan., župnik 282 296 Dobrova: Hauptman Peter, župnik . . 112 127 Dol pri Ljubljani: Kastelec Matija, župnik 84 87 Golo (Studenec-Ig pri Ljubljani): Kunaver Janez, župnik..........4 5 Ig (Studenec-Ig pri Ljubljani); Klemenčič Janez, župnik.......... 92 98 Ježica pri Ljubljani: Pucelj Janez, župnik 173 170 Polhovgradec: Štrukelj Janez, župnik . . 65 76 Preska (Medvode): Oblak Valentin, župnik 103 110 Rudnik (Ljubljana): Zaje Karel, župnik . 53 60 Sora (Medvode): Kajdiž Valentin, župnik . 118 128 Sostro (Dol. Hrušica pri Ljubljani): Poljak Martin, župnik ........151 169 Sv. Helena (Dol pri Ljubljani): Rihar Ivan, župnik ............ 75 86 Sv. Katarina (Medvode): Pavlin And., žpk. 23 21 Šmartin pod Šmarno goro (Št. Vid nad Ljubljano): Lesar Janez, župnik ... 87 93 Št. Jakob ob Savi (Dol pri Ljubljani): Novak Jožef, župnik....... 60 68 Št. Vid nad Ljubljano: Zabret Val., župnik in dekan............ 438 429 Zavod sv. Stanislava: Belec Fr., prof. . 42 48 Tomišeij (Studenec-Ig pri Ljubljani); Muren Josip, župnik ................40 25 Vič: P. Teodor Tavčar, župnik .... 500 510 Želimlje (Studenec-Ig pri Ljublj.): Erjavec Ivan, župnik....................20 23 9. Loka. Bukovščica (Selca nad Škofjo Loko):Rih- taršič Janez, župnik ....... 48 50 Črni vrh (Polhov gradeč); Dovč Janez, župnik ............31 36 Dražgoše (Železniki); Hiti Franc, župnik . 39 46 Javorje (Poljane nad Škofjo Loko); Klop- čič Josip, župnik ........ 38 41 Leskovica (Gorenja vas); Kos Matej, žpk. 23 20 Lučine (Gorenja vas); Poljanec Ivan, žpk. 31 35 Nova Oselica (Gorenja vas); Lončar Ivan, župni upravitelj............27 18 Poljane nad Školjo Loko: Tavčar M., žpk. 156 172 Reteče (Škofja Loka): Meršolj Jan., žpk. 91 92 Selca nad Školjo Loko: Šušteršič Fr., žpk. 145 155 Sorica: Cunder Viljem, žup. upr.....15 16 Davča (Sorica); Kopitar A., eksp. ... 23 15 Stara Loka: Mrak Matija, dekan .... 131 140 Stara Oselica (Gorenja vas); Gogala Ivan, župnik ............61 66 Sv. Lenart (Selca nad Škofjo Loko); Mev- želj Janko, župnik........ 33 36 Školja Loka: Podbevšek Jernej, župnik . 270 288 Trata (Gorenja vas); Brajec Josip, župnik 60 71 Zali log (Železniki); Hribar Anton, župnik 40 37 Žabnica (Škofja Loka): Verce Jos., župnik 75 78 Železniki; Bertoncelj Valentin, župnik . . 84 100 Žiri: Štrancar Ignacij, kaplan .... 146 144 10- Moravče. Blagovica (Lukovica); Štrekelj Jak., žpk. . 40 10 Brdo (Lukovica); Siak Matija, župnik . . 71 78 Št, Vid (Lukovica); Majeršič F., eksp. 23 28 Čemšenik (Medija-Izlake); . Češnjice (Šmartno v Tuhinju); Perko Pav., župnik .................10 9 Kolovrat (Medja-Izlake); Učakar Fr., žpk. 27 31 Krašnja (Lukovica); Breceljnik Alojz, žpk. 35 41 Moravče: Ferkulj Jožef, kaplan .... 213 202 V r h p o 1 j e (Moravče); Jerše Valentin, ekspozit.............22 28 Sv. Trojica (Dob pri Domžalah); Markič Jožef, duhovnik......21 20 Sv, Križ (Moravče); Peče (Moravče); Ogrizek Jakob, župnik . 28 28 Sv. Gora (Vače); Žganiar Ignacij, župnik . 12 11 Št. Gotard (Trojane); Pfa' far Franc, župnik 46 55 Št. Ožbalt (Lukovica); Vadnjal A., župnik 15 15 Vače: Porenta Anton, župnik..........22 39 Zlato polje (Lukovica); Kranjc Jož., župnik 20 24 11. Novo mesto. Bela cerkev na Dol.: Rebol Blaž, župnik . 9 17 Brusnice: Šesek Ivan, župnik..........29 27 Črmošnjice: Honigmann Franc, kaplan ..65 Mirna peč: Petrič Anton, kaplan . . . 90 115 Novo mesto: Kek Franc, kanonik . . . 233 238 Podgrad (Stopiče); Češenj Andrej, župnik 14 15 Prečna: Šmidovnik Anton, župnik ... 41 58 Soteska: (Straža pri Novem mestu); Vole A., župnik......................20 29 Stopiče: Žitnik Franc, župnik..........42 37 Šmarjeta pri Novem mestu: Perko Iv., žpk. 28 37 Šmihel pri Novem mestu (Novo mesto); Šinkovec Stanislav, kaplan..........204 186 Št. Peter pri Novem mestu: Stare Martin, kaplan ........................45 73 Toplice pri Novem mestu: Erzar Franc, župnik ............51 68 Uršna sela: Kralj Fr., žpk. v p. . . 12 Vavta vas (Straža pri Novem mestu); Bar- tel Bertold, župnik................37 48 12. Radovljica. Begunje pri Lescah: Gornik Franc, župnik 87 90 Bled: Zabrct Franc, župnik......137 161 Bohiniska Bela: Drolc Martin, župnik . . 91 81 Bohinjska Bistrica: Ambrožič Jož., župnik 100 119 Brezje: Resman o. Bonaventura, župnik . 111 106 Breznica (Žirovnica); Koprivec Pet., župnik 108 111 Dobrava (Podnart); DovPla„n]nkai<» debeljenje itd., skoraj vedno vzrok v nerednem delovanju prebavnih organov. Tudi neredno kroženje krvi, ki povzroča toliko obolenj, se skoraj vedno nanaša na bolan želodec in črevesje, pravtako bledica, slabost, slabokrvnost, nespečnost, prerano staranje itd., ker vse to je v zvezi s krvjo, kri pa je življenje. Samo zdrav želodec in zdravi prebavni organi lahko proizvajajo in ženejo zdravo kri po telesu. Tudi poapnenje žil in starostna onemoglost imata svoj vzrok v pomanjkljivem kroženju krvi. Radi tega je dolžnost bolnih kakor tudi zdravih, starih in mladih, čistiti prebavne organe tako, kakor se mora čistiti vsak stroj, če hočete, da redno deluje. In če nastopijo motnje: kakor:pomanjkanje teka, bel jezik, slab okus, slab duh iz ust, nerazpoloženje, kolcanje, zgaga, glavobol, zlata žila, hipna slabost, motnje v jetrih, vranici in ledvicah, slabo čiščenje ali celo zaprtje, potem nikar ne oklevajte, temveč telo dobro prečistite s priznanim naravnim sredstvom „PLANINKA" čajem Bahovec, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Zahtevajte pa v lekarnah izrečno „P LAN INKA" čaj Bahovec, ki se ne prodaja od- _ prto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din in z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. L. Bahovec LJUBLJANA (Kongresni trg) ki pošilja tudi po pošti, in sicer 4 zavitke za Din 70 —, 8 zavitkov za Din 140--, 12 zavitkov za Din 190-—, če pošljete denar naprej; po povzetju stane Din 10 — več. »Pianinka« čaj očisti telo škodlji vih snovi. MR BAHOVEC PIANINKA mt AVttNI C Al Reg pod Sp. Dr. 1349. o d 6. VII. 1932. Kupujte samo ZMAJ baterije, ker so najboljše in radi tega tudi najcenejše! ZMAJ DRUŽBA. Z OM. ZAV. tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko LJUBLJANA Šmartinska cesta št. 28 Prva specijalna tovarna za žepne, paličaste, anodne in mrežne baterije. Velika zaloga vseh vrst žepnih svetiljk, svetiljk za kolesa in žainic. — Zahtevajte cenik! Kupujte sam6 domače blago! Ustanovljeno leta 1912 DEZMAN IVAN MARIBOR, VRBANOVA UL. 2 Zaloga stekla, porcelana, pločevinaste emajlirane posode; specialna delavnica za okvirje. Prevzema vsa stavbna steklarska dela in popravila. - Izvršitev najtočnejša in cene skrajno zmerne. Mihael ^obraoc slikarski, pleskarski in črkoslikarski mojster CELJE, GLAVNI TRG 15 = izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela vestno in po zmernih cenah ZADRUZNO PODJETJE NOVA ZALOŽBA REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO LJUBLJANA - KONGRESNI TRG ŠT. 19 poleg nunske cerkve (ob Zvezdi) Na drobno in na debelo Prodajavci na deželi dobe primeren popust! < i tr < o tr -< _ w>0 Q_>CO DO cn ni > CL O -o ^ OC ^ l->co Namen Nove založbe je, da skrbi za izdajanje izvirnih slovenskih knjig. Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi pa cela vrsta drugih pomembnih knjig kakor tudi posebno izbrana dela iz svetovne književnosti to izpričujejo. Zato se njeno delo samo priporoča. Nova založba ima v zalogi vedno vse knjige: šolske, znanstvene, leposlovne in pa najrazličnejše molitvenike. Nova založba prodaja vsakovrstne šolske in pisarniške potrebščine: svinčnike, peresa, risalno orodje, papir za risanje, zvezke, ameriške žurnale, blagajniške knjige, glavne in kopirne knjige. Nova založba ima vedno v zalogi — za darila otrokom in odraslim primerna — tudi nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, preproste in dragocene. — Pisemski papir v največji izberi. iiiiiitiitiiiiMiiiiiiiitift LJUBLJANSKI VELESEJMI Vam v bogati izbiri nudi o vse, kar potr bojete v gospodarstvu. Ljubljanski veleseimi se vr=e vsako spomlad v začetku junija in vsako jesen začetkom septembra Manufakturna in konfekcijska trgovina Ivan Mastnak lllllllllllllllllllllllMIHIMHHaa^M^HHHHH^MMH^^H Celje Kralja Petra cesta IS priporoča cenjenim odjemalcem svojo ogromno zalo jo moških in čeških oblek, usnjate suknje, kratke pouršnike, hubertus- in zimske plašče, kakor tuči uel'ko zalogo manufakturnega blaga po zelo ugodnih cenah Povečanje prihrankov Vam omogočamo kljub težkim časom. Ničesar Vam ni treba napraviti drugega kot da od svoje plače, oziroma dotiodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost Vxe drugo Vam izvedemo mi, ako se oglasite pri nas. Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da doseže te načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, pr. skrbo za starost, bolezen, d»to itd.). To je novi način varčevanja, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja. Ravno zato se Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izpla> Čuje. — Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti nismeno ali osebno na HHflHILHICD DHflVSHE BANOVINE Ljubljana Celje Maribor Bolni na REUMI protinu bolečinah v križu na poapnenju žil in odebelitvi pišite takoj na niže navedeni naslov. Brezplodno pošljem vsakomur poučno razpravo Zbiralno mesto za pošto: ERNST PASTERNACK, BERLIN S.-O. Michaelkirchplatz 13, Abt. Mah. DOLŽAN FRANJO Telefon 245 CELJE se priporoča za: ZA KRESIJ6 Splošno kleparstvo // Vodovodne instalacije // Strelovodne naprave Izolacije streh s „Conco" izdelki Kritje streh, zvonikov itd. // Avtomatične sesalke za hišne vodovode In za pojačanje vodnega pritiska Solidno delo // Zmerne cene IHESTNil HRANILNIM V MflRIBOFU Ustanovljena 1862 Ček. račun 11.427 Telefon 20-03 Obrestuje vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu po 3— 4%, večje in na trimesečno odpoved vezane po 5°/0. — Hranilnica je pupilarno varen zavod, za. katerega jamči mestna oblina mariborska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Dolnja Lendava denar mladoletnih otrok in varovancev vobče, istotako pa tudi oblastva svoje depozite in cerkve svoj cerkveni denar. Na drobno! Na debelo! Zahtevajte ponudbe! Porcelan • steklenino • kuhinjsko posodo ter vse gospodinjske in gospodarske potrebščine • orodje za vse gospodarske in industrijske panoge • okovje za stavbe in pohištva • pločevino in železnino • nosilke • cement • kompletne kopalnice in straniščne naprave • železje za zidane štedilnike • železne štedilnike itd. vse od najpreprostejše do najfinejše vrste dobite pri tvrdki: B. ŽILIC * LJUBLJANA Dunajska e. 11 (poleg Figovca) Zakaj jokate? Kaj premišljujete! Ne vem, kje naj si kupim blago za novo obleko. Tu ni nič premišljevati, temveč pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki po vzorce, ker tam je ogromna izbira v suknu kamgarnu, ševjotu in drugem blagu za moške obleke. Vse blago je dobre kakovosti in cene so zelo nizke. Starši mi nočejo naročiti vzorcev od Stermeckija, čeravno gre glas po vsej državi, da je pri njem ogromna izbira, dobro blago in nizke cene. Vzorce volne, svile, delena, cefirja in drugih modernih tkanin za ženske obleke pošilja Stermecki poštnine prosto. Tovarna perila in oblek - TRGOVSKI DOM STERMECKI, CELJE, št. 219 Obleke in druga konfekcija se izdela po meri v dveh dneh. Cenik z več tisoč slikami in vzorci zastonj. Najvažnejše umetno gnojilo je SIIPEHFOSFilT ki edino vsebuje vodotopno fosforno kislino, brez katere se nobena rastlina ne more razviti in obilo roditi. Vsak napreden gospodar uporablja za gnojenje SUPERFOSFAT ki ga v priznano prvovrstni kakovosti proizvaja domača Tovarno hEmičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Hrastnik Uporabljajte superfosfat tudi "Vi! STRUPI V CELJU priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. Prevzema vsa stavbna in umetna steklarska dela. Zmerne cene. Postrežba najtočnejša. ANTON PETEK ■■ Bi ■■ ■ manufaktura in moda ■ HM ib Prešernova 21 CELJE Dečkov trg Nova trgovina I Novo blago! Nove, nizke cene I Naravne termalne ogljikove kopeli 37" C. — Zdravljenje srca, živcev, ženskih bolezni, revmatizma. Od 15. aprila do 30. junija kakor tudi od 1. septembra do 31. oktobra 20 dnevno zdravljenje za primerno pavšalno ceno. V tej ceni je zapopadeno stanovanje, kopeli, hrana, zdravnik in vožnja z avtom iz Celja na Dobrno in nazaj. (Dravska banovina) " Zahtevajte prospekte pri nprav] zdravilišča. HlllHlllllllllllllllllllllllllllin Zdravilišče toplice DOBRNA pri CELJU Kdor zaupa svoj denar domačim denarnim zavodom, jim s tenfomogoča dajanje novih posojil ter s tem pobija brezposelnost! Nova posojila omogočajo stavbe in izvedbo javnih del, pri katerih lahko najdejo zaslužek brezposelni. S tem se dviga njihova kupna moč in tako dobe zaslužka trgovci, obrt, industrija ter kmetovalci, ki bodo lažje prodajali svoje pridelke. — Vsem bo pomagano, ako pride denar iz svojih skrivališč ter začne zopet krožiti! — Zaupajte Vaš denar MESTNI HRANILNICI UUBLHKI LJUBLJANA, Prešernova 3 ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. januarju 1933, brez vseh omejitev. — Takih vlog ima že za 20,000.000 dinarjev Vloge Din 409,000.000-— Rezerve Din 13,600.000'— Vaš denar je tam varen, ker jamči za vse njene obveznosti Mestna obč na ljubljanska! m ■ Na drobno! Na debelo! FRANC THIERRY-jev BALZAM je edino pristen le tisti, ki ima z zakonom zaščiteni žig »zelena nuna in ime Thierry" Thierry-jev Balzam je sestavljen iz zdravilnih zelišč in ga narod že desetletja uporablja zoper slabo prebavo, izpahovanje, zgago, napenjanje, pomanjkanje teka, želodčne krče, bolečine v črevesju in drisko. Deluje zoper slabosti, onemoglost, nezavest, pri otroških boleznih in pri preobilnem uživanju sadja. Ljudstvo ga uporablja zoper zobobol, razredčenega z mlačno vodo za grgranje pri boleznih ust in grla ter tudi za ublažitev bolečin in trganje. Thierry-jev Balzam je tudi v inozemstvu že desetletja znan kot razkužno sredstvo. Thierry-jev Balzam se dobiva v vseh lekarnah, a kjer ga ne dobite z zgoraj omenjeno zaščitno znamko, naročite naravnost od Lekarne JlngEl varuh" Adolfa pl. Thierry-!a nasl., Pregrada št. 29 (via Zagreb) Savska banovina. 1 karton s 6 steklenicami Thierry Balzama stane z omotom in poštnino Din 60'—; 2 kartona z 12 stekl. Din 108'—; 1 velika specialna stekl. Din 55-—. Pošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. —■ Pri večjih naročilih znaten popust. Oglas po uver. min. nar. zdravja in soc. pol. S. št. 1294? od 7. VI. 1934. Thierry-jeva Centifolijska mast (mast za rane) je edino pristna samo Ona, ki ima na vsaki škatli z zakonom zaščiteni znak križa zomotano kačo, a v sredi križa rožo od Centifolije. Thierry-jeva mast od Centifolije je mast, ki ublažuje bolečine, izvleče iz rane nečistost, pomaga pri celjenju rane, ublažuje lokalna obolenja ter se priporoča pri raznih ranah, ker je razkuževalno sredstvo, ki je kot antiseptikum in desinficiens že leta v tu- in inozemstvu znano. — Thierry-jeva mast od Centifolije se dobiva v vseh lekarnah, a kjer je ne dobite z zgoraj omenjeno zaščitno znamko, naročite od Lekarne Jngel varuh" Adolfa p!.Thierry-!a nasl., Pregrada št. 29 (via Zagreb) Savska banovina. 4 lončiči Thierry-jeve Centifolijske masti stanejo z omotom in poštnino Din 48'— 6 lončičev Thierry-jeve Centif. masti z omotom in poštnino Din 66"—. Pošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. — Pri večjih naročilih znaten popust. Oglas po uver. min. nar. zdravja in soc. pol. S. št. 12948 od 7. VI. 1934. THIERRY-OVA CENTIFOLIJSKA MAST USPJEŠNO LUEČt SVJEŽEI ZASTARJELE RASE,HLADI, ČISTI I UMEKŠAVA. REGISTR0VAN0 POD BR.62. Skoro petdeset let se že uporablja to sredstvo za krmljenje živine in se odlikuje v tem, da ne vpliva samo po svoji edino pravi sestavi na odebelitev in omastitev, ampak deluje tudi jako ugodno na prebavne organe tistih živali, ki si po pravkar prestalih boleznih ne morejo opomoči in bi sicer zapadle propasti in poginu. Poleg tega je Mastin edino varnostno sredstvo zoper vse bolezni, ki tako pogosto uničujejo živali in na ta način onesrečujejo in pogubljajo kmetovalce. Uporablja pa se tudi ob pomanjkanju krme, kjer se nadomestnim krmilnim sredstvom primeša dvojna množina M as t in a med tednom. Zaradi teh odličnih lastnosti je Mastin odlikovan na vseh velikih mednarodnih razstavah z odlikovanji, diplomami in kolajnami, kakor v Rimu, Parizu, Wienu in Londonu. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti in zanesljivega uspeha Mastina pa so tudi brezštevilna zahvalna pisma, ki prihajajo vsa leta obstoja Mastina dan za dnem. — Cena: 5 škatel 46 Din poštnine prosto. Pomnoženi reslilucijski fluid, umivalna voda za konjske ude ... 1 steklenica 20 Din Zeleznaio vino s kino, daje moč in kri slaboinim in šibkim .... 1 steklenica 25 Din Turisiin ali protinski cvel zoper Irganje v vseh delih telesa ... 1 steklenica 20 Din Krčne kapljice zoper krč v želodcu in črevih.........1 steklenico 6 Din Senna Sarsaparilla čaj, vsestransko priznani čistilni odvajalni čaj . 1 škatlica 12 Din Marijaceljske kapljice, želodčne, krepe želodec........1 steklenica 7 Din Ribje olje, pravo norveško................1 steklenica 10 Din 01ympia-Creme, daje lepo polt..............1 lonček 12 Din Vsa nadaljnja navodila in pojasnila Vam daje brezplačno: Lekarna Trnkoc;zy, Ljubljana, št. 3169 s Trgovski dom STERfTlECKI, CECJE šteu.Z19 Zahtevajte brezplačni cenik z več tisoč slikami. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. it Din nikel anker remontoar; 130 Din tula posrebrena; 10, 15, 16 Din brivski aparati; 27, 34, 50 britve; 30, 32, 138 Din zapestna ura; 60 Dio budilka; 55 Din navadna 62 Din lasostrižniki, Čopiči, mila in vse druge potrebščine stenska ura; 235 Din stenska ura s kukavico. po izredno nizkih cenah. Tvornica ogledal Brusilnica stekla Avto-šipe Okviri za slike — Telefon 154 — ———— Slovenska zavarovalnica brez tujega kapitala je - Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani v lastni palači, vogal Miklošičeve in Masarykove ceste, nasproti gl. kolodvora SPREJEMA: V elementarnem oddelku: 1. Zavarovanja zoper požar: dovršene stavbe in stavbe med gradnjo; vse premično blago, trgovske zaloge, pohištvo, poljske pridelke, žito in krmo, industrijska podjetja, zvonove. 2. Zavarovanje stekla zoper razbitje. 3. Zavarovanje zvonov zoper razpoke in prelom. 4. Zavarovanje zoper vlom in vlomsko tatvino. V nezgodno-jamstvenem oddelku: 1. Zavarovanje zoper posledice telesnih nezgod: zavarovanje poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanje šoferjev, potnikov v avtu itd. 2. Zavarovanje zakonite dolžnosti jamstva. 3. Zavarovanje avtomobilov zoper poškodbo in požar. V življenjskem oddelku: 1. Zavarovanja na doživetje in smrt, zavarovanja otroških dot, rentna in ljudska zavarovanja. 2. Posmrtninsko zavarovanje »KARITAS.« II Podružnice in gl. zastopstva: Celje, Maribor, Split, Zagreb, Sarajevo, Beograd. ■ | J Krajevni zastopniki v vseh župnijah v Sloveniji in v vseh večjih krajih Jugoslavije. I PRUR CECJ5KR Zaloga vsakovrstnega stekla in ogledal Strešno ______ ______in umetno steklarstvo CELJE, ZA KRESIJO 14 __ »KRISTAI.IJ A« Kdor igra, ima peč od življenja. Nobena hiša ne sme bili brez dobrega glasbila, ki dela pravo veselje in zadovoljstvo v vsakem domu. Tako glasbilo dobite izrecno poceni naravnost od največje in edine domače strokovne razpošiljalne tvrdke v Jugosla iji, kjer se izdelujejo in popravljajo vsa glasbila. Največja odlikovanja in na ti>oee priznanj tem prejel za svoje strokovno deio. KRAL.1EVI DVORNI DOBAVITELJ Izdelovanje glasbil in glasbenih priteklin FR9N30 5CHNEIDER Zagreb, Nikoitteva 10/6 Dobavitelj Narodnega gledališča, Drž.glasbene akademije, Glasbenega zavoda, Radio pos'aje, vojaške godbe, sokolskih diuštev, u iteljiše itd. Zahtevajte še danes bogato Ilustrirani strokovni cenik, katerega razpošiljam brezplačno. — Iznenadile Vas bodo moje nizke cene za izvrstna glasbila. Gosli.....od Din ?1 — naprej G i t a r e ... od Din 148 — naprej Mandoline od Din 98'— naprej Tamburice od Din 68 — naprej Harmonike od Din 75-— naprej Kromatične harmonike od Din 620'— Havajske gitare, klavirske harmonike, saksofoni in vsa ostala glasbila v zelo veliki izberi. Vsako glasbilo dajem 10 dni na poskušnjo. Domača tvrdka z največ priznanji! LJUDSKA „ SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7 poverjeuištvo LJUBLJANA/Tyrševa (Dunajska) cesta 34 zavaruje vse zdrave osebe od 17. leta naprej za pogrebnino. Vsakdo se more zavarovati od 1000 Din do največ lO.OOODin proti mesečnim prispevkom od Dinl'25 o Din 12' - za vsakih 1000 Din. Ljudska samopomoč je bila ustanovljena leta 1927 in je izplačala do danes nad lf> ,000 000 Din na pogrebninah (podporah). Zaupniki se sprejmejo za vsak kraj Slovenije. Zahtevajte brezplačno pristopne izjave. Kakor ta koledar tako spada tndi _ _ _ barometer Ml v vsako hišo O • • Vzemite zastonj! naš krasno izdelani barometer (patent št. 9514, velikost 13x13 cm), katerega vidite na sliki in kateri kaže vreme zanesljivo 24 ur vnaprej. Pošljite samo Din 5-— v znamkah za stroške (pri;, iroceno več Din 5-—) na naslov: »BAROMETER", LJUBLJANA I. poštni predal 18 in barometer dobite takoj. Mnogo tisoč zahvalnih pisem z tuzemstva in inozemstva. - Prosimo natančen naslov! RAFAEL SALMIC CELJE, NARODNI DOM Najstarejša narodna tvrdka Vam nndi poročne prstane, ure, zlatnino, srebrnino, optiko, jedilni pribor itd. v največji izbiri in po najnižjih cenah Ustanovljeno leta 1899 Debelost škoduje zdravju in lepoti, ker ovira mnoge življenjsko važne organe telesa v pravilnem delovanju, razen tega pa prikazuje debelost človeka starejšega, kot je. Mnogi predebeli ljudje bi bili naravnost lepi, vendar se pa radi prekomernih plasti tolšče njih lepota ne more uveljavati. Od-višno maščobo je treba torej odstraniti, to pa nikakor ne z gladovanjem — ker je zdravju često nevarno. Hujšanje dose-žete hitro na naraven in priprost način potom neškodljivih »Slatinskih tablet Bahovec«. Mala doza Slatinskih tablet (100 komadov) stane 46 Din, velika (200 tablet) pa 74 Din. Slatin-ske tablete za hujšanje dobite v vseh lekarnah, če jih pa slučajno kje ne bi dobili, obrnite se naravnost na proizvajalca: lekarno L. Bahovec v Ljubljani, ki Vam tudi pošlje brezplačno poučno knjižico. Kriza na kmetih. Težki so dandanes časi za našega kmeta. Vsakovrstne dajatve so vedno večje, svoje pridelke pa mora prodajati za slepo ceno, da ima vsaj za davke in sol. Da bi si pa privoščil kak priboljšek, na to še misliti ni. Marsikak kmečki gospodar si obupan beli glavo nad vprašanjem, kako ohraniti ravnovesje med pičlimi dohodki in najpotrebnejšimi izdatki. Res je to vprašanje danes življenjske važnosti za naše gospodarje. Toda ne samo oni se bavijo s tem vprašanjem, že nešteti drugi so se bavili z njim; vsak bi rad pomagal kmetu. Je-li čudno, da je tudi Mohorjeva med njimi? Nikakor! Naša velika kulturna ustanova je že od vsega početka bila naklonjena kmetom, vedno je z zanimanjem zasledovala njegove težnje in mu z dobrimi nasveti skušala lajšati njegovo trpljenja polno življenje. Pa tudi sedaj se zaveda v kako obupnem položaju je naš kmečki gospodar. Zaveda se pa tudi, da leži pot v boljšo bodočnost edinole v uspešnem in res gospodarskem kmetovanju. Ljubezen do rodne grude in do pridnega slovenskega kmeta, ki tvori najsolidnejši temelj našega naroda, je napotila založnico do važnega koraka. Ustanovila je list, ki izhaja pod imenom »Slovenski gospodarski list«. Pa boste rekli, da z listom ni mogoče odvrniti hude krize, kar tudi radi priznamo. Toda, če povemo, da je geslo lista: voditi slovenskega kmeta - gospodarja v srečnejšo bodočnost in ga hrabriti v njegovih najtežjih trenotkih, in Koledar 1935. L. MIKUŠ, Ljubljana = Mestni trg štev. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov ^^kJ* in sprehajalnih palic. I Popravila točno In solidno I J Ustanovljeno 1. 1839. če se bo kmet ravnal po navodilih lista, smemo trditi, da bo le časnik veliko pripomogel v blažitvi hude gospodarske krize. Naloga lista ni lahka. Nikakor ne dvomimo, da ne bi prodrl. List je pričel izhajati v aprilu 1934 in je bila naročnina nizka (samo 20 Din). Jasno je, da ob tako nizki naročnini založnica ne more imeti nikakega dobička. Sicer ga pa tudi ne išče, saj je njen namen že dosežen, če more pomagati kmetu iz velike stiske, ki ga je zajela. List pa vam ne bo nič koristil, če ga ne dobite v roke. Zato, zavedni kmetje - gospodarji! Slovenski gospodarski list bodi vaše glasilo, saj je namenjeno samo Vam. Ne bo vas dolgočasil z učenimi razpravami ali z neslanimi šalami. Vsaka vrstica bo kažipot k novim virom dohodkov. Učil vas bo in svaril vedno in povsod pa bo imel pred očmi svoj vzvišeni cilj. Spoznali boste, da hranite v zemlji, živinoreji, čebelarstvu, gozdovih in sploh v vsem vašem posestvu, če je še tako majhno, dragocene zaklade. »Slovenski gospodarski list« vam bo svetoval, kako ga morete dvigniti. Sicer pa je odveč o tem pisati. Le eno polagamo vsem našim kmetom in posestnikom na srce: Pišite še danes Mohorjevi tiskarni v Celju, da vam pošlje na ogled eno številko. To vas nič ne stane in nimate nikakih obveznosti. Brezplačno boste dobili list in v miru ga doma lahko pregledate in se prepričate, da je to v resnici časnik, ki bi ga moral imeti prav vsak slovenski kmet in gospodar. 10 Spoštovani citatelj i Preden pričnete citati našo reklamo, želimo na Vas osebno nasloviti nekaj besedi: Naša reklama je obvezna za nas ! Kar obljnbtijemo, moramo tudi izpolniti! Ako pri nas ne najdete tega, kar pričakujete, boste razočarani. En sam razočarani naročnik nam pa več škodi, kot bi nam moglo koristiti 10 zadovoljnih ! Naša reklama nas torej obvezuje, da Vas zadovoljimo v vsakem ozirn, kajti Vaša korist je tudi naša korist, Vaša škoda pa bi bila tudi naša škoda! Samo tako se nam je posrečilo, da smo pridobili toliko somišljenikov in prijateljev našim Elsa-izdelkom v dobi 36 let njihovega obstoja. Obljubljamo Vam izdelke neoporečne kakovosti, nizke cene, vestno dobro postrežbo — ker bi si tudi v Vas radi pridobili zadovoljnega odjemalca. Toliko smo Vam za sedaj želeli povedati, Vi pa. izvolite pazno prebrati vse, kar tu sledi. Kako se uporablja Fellerjev „ELSA" lepodišeči fluid! Šestintrideset letne izkušnje naših odjemalcev so vsebovane v niže naštetih kratkih navodilih. Fellerjev blagodi-šeči Elsa - fluid iz rastlinskih esenc je zlato-rumena tekočina, krepkega prijetnega vonja, ki z vodo pomešana pobeli kot mleko. Služi kakršen Je že slučaj, čist ali pomešan (z vodo, oljem itd.) za zunanjo ali notranjo uporabo. a) Notranja uporaba. Za želodec, proti slabosti, krčem, bolečinam vsake yrste v drobu itd. se jemlje nekolikokrat na dan 20—30 kapljic Elsa-fluida na sladkorju, vodi ali mleku. Zahvaljujem se za Vaš Elsafluid, ker mi je ublažil bolečine v želodcu in mnogo koristil. Lukoran (otok Ugljen) J, Dunat. Proti kašlju, hripayosti in sluzi, pri odraslih in otrocih zelo hvalijo Elsafluid (10—20 kapljic) na kavno žličko mleka ali Elsa »čaja za prsa«. To jemati češče čez dan in ponoči vedno kadar začne siliti kašelj, (Posebno se hvali istočasno jemanje Elsa zagorskega soka!) Dobro je v takih primerih namazati prsa tudi zunaj z Elsafluidom. b) Zunanja uporaba. Proti reymatizmu, protinu, trganju, zbadanju, bolečinam t živcih, v tilniku in križu se bolno mesto dobro masira s čistim, nerazvod-njenim Elsafluidom vse dokler koža ne postane zelo rdeča— kar je znak, da so se odprle pore in razširile drobne krvne žilice. Kadar se to doseže, tedaj se dotično mesto znova polije z malo koli- čino Elsafluida, ki se tam rahlo razmaže in takoj zavije v robec ali brisačo. To je treba redno ponavljati vsak večer, a če je potrebno, tudi zjutraj. Smatram za dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaš cenj. Elsafluid, ki mi je mnogo pomagal. 2e izza vojne sem trpel na težkem revmatizmu in po porabljenih štirih steklenicah ne občutim nikakih bolečin več ter morem vsakomur priporočiti Vaš rešilni Elsafluid. Zato Vas prosim še za šest steklenic. Teslič (Bosna). Jaroslav Bejček, gostilničar1. Proti glavobolu, migreni, omotici, opešan j 11 itd. izvrstno koristi, ako se pravočasno pomaže čelo, sence (če treba tudi glavo), s čistim Elsafluidom. (Hvali se istočasna uporaba Elsa črtnika proti glavobolu!) Proti nahodu, kihanju, ozebi, prehlajenju vsake vrste se hvali kot zelo uspešno drgnenje z razvodnjenira Elsafluidom (50—80 kapljic na četrt litra vode). Prosim, da mi pošljete 12 dvojnatih steklenic Vašega izvrstnega Elsafluida, ker ga ne moremo pogrešati. To je naše domače zdravilo. Laze, p. Gorje pri Bledu. Nežika Lipovec. Za oči se zelo hvali 40 kapljic Elsafluida pomešati s pol čaše mlačne ali postane čiste vode za vsakdanje umivanje oči. Po vsakem naporu oči (dolgo gledanje, ročno delo), za rdeče ali nečiste oči; obkladki iste razpojine, dočim je pri vsaki očesni bolezni treba iskati zdravniškega nasveta. Za uho ki kot najnežnejši organ potrebuje mnogo pazljivosti in čistosti, da se vzdrži njegovo zdravje in dober sluh, se zelo hvali mešanica nekoliko kapljic Elsafluida z nekoliko čistega olja, ki se na čisti vodi oprezno dene v uho. Proti zobobolu namažemo zobno meso okrog bolnega zoba s čistim Elsafluidom, a prav tako tudi od zunaj obraz in ga toplo zavijemo z robcem, Ako je zob votel, tedaj položimo vanj še kroglico iz vate, namočeno v čistem Elsafluidu. Dobro je držati v ustih nekaj časa toplo vodo z Elsafluidom (1 kavna žlička na četrt litra vode). Prav posebno ga morem priznati kot najboljše proti zobobolu, ker me je edino Elsafluid mogel rešiti tolikih muk in bolečin; zobje so mi zdravi in čisti ter nikoli več ne občutim bolečin. Skoplje. Ivo Sivec. Za vsakdanjo nego ust, zob in zobnega mesa daje Elsafluid idealno zobno vodo, če se vzame 20 do 50 kapljic na čašo mlačne vode; za izpiranje po vsaki jedi in za grgranje. Kdor vedno tako dela, nikdar ne trpi na zobobolu. Ista razpojina je obenem tudi najizvrstnejše sredstvo proti neprijetnemu vonju iz ust. Za izpiranje ran, za obkladke na otekline, potolčena mesta itd. služi antiseptična voda, prirejena na eni kavni žlički Elsafluida na četrt litra vode. Opekline takoj namažemo z Elsafluidom, ali če imamo pri rokah mešanico z enakimi deli olja in Elsafluida. —-Na ta način se mehurji sploh ne bodo pokazali. Elsafluid nam jako dobro deluje. Priporočam vsem onim, ki ga niso poizkusili, naj ga poizkusijo. Prepričali se bodo, da je to edino domače sredstvo, ki odstranjuje vse bolečine. Vajska, št. 97 (Bačka). Josip Pečič. Proti ozeblinam priporočamo bolna mesta (na rokah ali nogah) vsak dan kopati v poparku žajbelnovega listja, ki mu dodamo eno žlico Elsafluida in po potrebi tudi 1-—2 Elsa boraksove pastile. Nato namažemo z mešanico iz enakih delov olja in Elsafluida. Zahvaljujem se za Vaše Elsa-preparate, ker sem zelo zadovoljen z njimi, posebno Elsafluid dobro deluje. Zato naročam že vdrugič deset specijalnih steklenic. Marija Snežna, Slovenija. Alojzij Stifter. Proti nervozi, slabim živcem, nespečnosti itd. hvalijo drgnjenje telesa in glave s čistim Elsafluidom. Zelo uspešno je, pred spanjem držati noge 5—10 minut v hladni vodi, ki ji dodamo 1—2 žlici Elsafluida. Proti nbodljajem mrčesa (komarjev, muh, čebel, os) itd. priporočajo čisti Elsafluid čimprefi, namazati na mesto vboda. V imenu vseh znanih odjemalcev se toplo zahvaljujem za Vaše preparate, posebno za Elsafluid. Mnogo mi je pomagal in koristil, kakor tudi mojim znancem ter so se moji prijatelji začeli zanimati zanj. Mostar. Josip Pešutič, vojna muzika. Za šport se vedno bolj uporablja Elsafluid, ki sveži, krepi in jača in s tem omogoča najboljše rezultate. Pri plavanju, lahki atletiki itd. se jemlje za masažo Elsafluid, pomešan s finim oljčnim oljem (kavna žlička na četrt litra vode); izkušeni nogometaši, planinci, turisti, popotniki itd., masirajo noge že vnaprej, a tudi pozne',e s čistim Elsafluidom ter tako vzdrže tudi največji napor. Najprej se Vam prav lepo zahvalim za zadnjič mi poslani Elsafluid, ker je meni in mojim prijateljem prav dobro služil. Gor. Lepanjiva, Slovenija. I. Dimec. Za nego las se hvali drgnenje s čistim Elsafluidom. S tem se jača lasišče, preči tvoritev prhljajev, odstranjuje čezmerna mast iz las. (Elsa tannochina pomada in Elsa mila popolnjujejo racionalno nego las.) Vedno sem imela skrbi s svojimi lasmi, zaman sem poizkušala najrazličnejša sredstva, toda brez vidnega uspeha. 2e prej sem imela doma Elsafluid zaradi njegove mnogostranske uporabe. Slednjič sem poizkušala uporabiti to dragoceno sredstvo obenem z Elsa-tannochina pomado tudi za svoj« lase. Uspeh je bil nad vse pričakovanje. Kočevje. Ivanka Brbančič. Za nego lepote je Elsafluid najboljši in najugodnejši kosmetikum. Vsakdanje umivanje lica v vodi deževnici s pri-datkom Elsafluida vzdržuje in daljša dekliško sve-žost in čistost lica — glavni pogoj lepote. (Kdor ima Elsa toaletne borakspastile, temu ni treba deževnice! Elsa obrazna pomada in Elsa mila popolnjujejo racionalno nego lepote.) Čast mi je najprej se zahvaliti za Vaš Elsafluid, ki je deloval proti trganju moje matere in meni odstranil pege na licu, Jazavica, p. Rajič. M. Horvat. Kot domača lekarna služi Elsafluid v tisoč primerih onemu, ki ga ima vedno doma. Čim starejši je Elsalfuid, tem plemenitejši je. Zato (p najbolje, da ga naročimo za delj časa vnaprej. T C A 14 Fellerjev pri-JL/lvVJll jetnodišeči fluid z znamko „ELSAFLUID" Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah po: 6 Din, 9 Din, 36 Din CENE za FELLERJEV ELSAFLUID (z zavojem in poštnino) so: 1 zav. — 9 posk. ali 6 dvojn. ali 2 spec. stekl. 58 Din 2 zav. = 18 posk. ali 12 dvojn. ali 4 spec. stekl. 102 Tin 4 zav. = 36 posk. ali 24 dvojn. ali 8 spec. stekl. 173 Din 6 zav. — 54 posk. ali 36 dvojn. ali 12 spec. stekl. 250 Din 8 zav. = 72 posk. ali 48 dvojn. ali 16 spec. stekl. 325 Din Če naročite po pošti, naslovite natančno: LEKARNAR Eipi l Feller StubicaDonja589, Savska banovina Odobreno po ministr. socialne politike in nar. zdravja Sp. št. 1006 z dne 7. VIII. 1933. Sedaj Prava uteha živčno bolne! Tako nenadno izpremembo v prav za prav kratkem času že v nekaj tednih povzroči samo naše preizkušeno redilno sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje bolezni, je izredno veliko. Pišite še danes na spodaj navedeni naslov: Poštno zbiralno mesto: Ernst Pasternach, Berlin S.-O., Miohaelkirchplatz 13, Abt. U. CVETJE DOMAČIH IN TUJIH LOGOV Pod tem starim naslovom, ki ga je dal leta 1861 Anton Janežič svoji knjižnici, s katero je hotel dvigniti našo književnost in nuditi našemu narodu dobre knjige, je začela Mohorjeva družba novo zbirko, ki je namenjena najširšemu občinstvu, ki si zdaj lahko nabavi naše najboljše pesnike in pisatelje, ker je cena tej zbirki tako zelo nizka, da jo pač vsakdo zmore. Doslej sta izšla dva zvezka. v Simon Gregorčič: (Priredil dr. Ivan Pregelj.) Kako zelo priljubljen je »goriški slavček«, pričajo stalna vprašanja, ki jih je dobivala založnica, kdaj bodo Gregorčičeve pesmi zopet izšle. Broširan izvod stane za ude Din 9-— (za neude Din 12-—). V platno vezan za ude Din 18— (za neude Din 24-—). Fran Levstik: Martin Krpan (Priredil dr. Anton Slodnjak.) Ta velika umetnina našega slovstva je bila doslej le težko dostopna. Sedaj je izšla v posebni knjigi. Broširan izvod stane za ude Din 3-— (za neude Din 4-—). V platno vezan za ude Din 9-— (za neude Din 12-—). Udje Mohorjeve družbe dobe knjige iz njene založbe po udninskih cenah tudi v podružnici Mohorjeve knjigarne v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. So li ozdravljive pljučne bolezni? S tem izredno važnim vprašanjem se bavijo pač vsi oni, ki jih muči astma, tuberkuloza na pljučih in v grlu, omotica, katar na pljučih, zastareli kašelj, zasliženje, dolgotrajna hripavost in se doslej niso mogli ozdraviti. Vsem takšnim bolnikom pošljemo p®-popolnoma zastonj knjigo s slikami ^m izpod peresa g. dr. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika zdravilišča Finsen, o predmetu: »SO LI OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI?« Da nudimo možnost vsakemu bolniku, da si preskrbi pojasnilo o stanju svoje bolezni, smo se v korist splošnosti odločili poslati vsakomur to knjigo zastonj in poštnine prosto. Pišite samo dopisnico, frankirano z znamko Din 1*75, in s svojim natančnim naslovom na: Puhlmann & Co., BERLINNr.:417, Miiggelstrasse 25-25a V Celju vam priporočamo kot enega najcenejših virov za naknp manufak-turnega in modnega blaga tfrdko v Prešernovi ulici štev. 14 Valentin Hladin 11111111111 ■ 11) 11II1111111II11 (11111111111111111111111111191111111) 11111111111 ■ 111111111 ■■ Vaše broširane knjige MIMIII ........T.....111 ■ .......II.....t.......111111111.......1II1111111 lil 1111......1......f l| znižajo vrednost Vaše knjižnice. Knjiga, ki Vam je draga, mora imeti tudi dostojno zunanjost. Za nizko ceno Vam zveže Knjigoveznica Mohorjeve tiskarne v Celju Vaše knjige po želji: preprosto ali v najfinejši izdelavi. Naročila po pošti izvršuje točno in v najkrajšem času. Tiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIII1I1IMIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Ustanovljen 1872. QJ ¥t 0) X !£ O m JC O E n M 0 Hft •mm 0) Mft (B „SL0YENEC" najstarejši in najbolje urejevani slovenski jutranjik, izhaja ysak dan razen ob ponedeljkih in na dan po praznikih. Nedeljska naklada „ Slovenca " Stane mesečno 25 Din in se plačuje naprej. Na željo Vam pošiljamo „Slo venca" 8 dni brezplačno na ogled, ako se sklicujete na ta koledar. Zahtevajte ga po dopisnici na naslov: „SLOVENEC", I^ubljana. Račun poStne hranilnice štev. 10.650. Tsak redni naročnik ima v smislu razpisa za slučaj smrtne nezgode pravico do podpore v znesku lo.ooo do 15.ooo Din. "ITI doseza izvodov z zelo zabavno in poučno nedeljsko prilogo. V ponedeljek zjutraj izhaja PONEDEtJSKI SLOVENEC kot dopolnilo ,,Slovenca" in stane mesečno samo 5 Din. Tednik DOMOLJUB ran, izhaja ob sredah v bogato ilustriran, A A f~\ f~\ izvodih; stane celo-• \~J\J\J letno samo 38 Din. Nabožni II ID 30-000 mesečnik DVViVkJUD izvodov, opremljen s slikami v bakrotisku; stane Din 20'— za celo leto. Vsa Slovenija in velik del ostalih dežel naše kraljevine se opozori na Vaše podjetje, ako isto stalno oglašuje v najstarejšem jutranjiku „Slovencu". Oglasni cenik na zahtevo brezplačno! Mali oglasi! 18, 21 Din otroški; 28, 33 Din dekliški; 48, 66 Din fantovski; 66, 89 Din ženski; 66, 80 Din moški. Snežni čevlji otroški in dekliški 24 Din, ženski 24 Din, ženski 30, 34, 38 Din. 21 Din oksford srajca; 24 Din platnena srajca s cefir prsi; 28 Din flanel srajca; 30 Din skaut-flanel srajca: 38 Din pike srajca; 45 Din touring srajca; 16 Din spodnje hlače dolge; 20 Din spodnje hlače kratke; 65 Din spalne srajce. Trgovski dom STERMECKI, CELJE, štev. 219 Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Čevlji Najboljša krema za kožo je KAMILA Že dolgo poznani zdravilni vpliv kamilic na kožo se z drugimi rastlinskimi sestavinami v „Kamila kremi" izredno poveča. Zdravi hitro in sigurno sledeče kožne bolezni: lišaje, izpuščaje, žulje, opekline, vnetja, volka, rane, ture, nahod, ječmen na trepalnicah. Škatlica 10 Din. Dobi se povsod! Razpošilja: Lekarna Jože Oblak, Št. 1/id nad Ljubljano Hočete li 30 dinarjev na dan? Plačamo Vam, če delate uspešno propagando za našo najboljšo mešanico kave „ A RO M ATIS" ki stane samo Din 25"— za 1 kilogram. Poskusni paket 1 kg mešanice kave »Aro-matis« in navodilo za propagando Vam pošljemo poštnine prosto, če pošljete Din 25-— na: Družba »COMMERCE« d. d., Ljubljana Predal 157/m. Kmetovalci! Najboljše kose, srpe, motike, in poljsko orodje, zanesljivo kaliva semena, ^ Mizarji! Okove za pohištvo in stavbe, orodje, S Kleparji! Pocinkano, cinkovo pločevino in kositer za spajanje, S Gospodinje in gostilne! Kuhinjsko 5 posodo, jedilno orodje, „Weckove" kozarce Q za vkuhavanje sadja in sočivja, pristni ma-linovec, najfinejšo žgano in surovo kavo, čaj, fini rum in pristno slivovko ter brinjevec kupite najbolje pri losJagodiču, Celje, GMtrgiv. Podružnica: Gubčeva ulica 2. Nakup suhih gob in drugih poljskih pridelkov. I. jugosl. tovarna tehtnic in ključavničarska delavnica ter konces. podjetje za inštalacijo vodovodov IVAH REBEKcelie dobavlja razne tehtnice, izvršuje vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela, kakor štedilnike, ograje, obliajilne mize itd. Brzojavke: Rebek Celje Telefon 157 Ustanovljena 1894 Najbolje in najvarneje denar pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI registrov, zadruga z neomejeno zavezo — TAVČARJEVA (SODNA) ULICA St.1. Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju; večje stalne vloge po dogovoru. — Stanje vlog 35,000.000 Din. — Rezerve 1,300.000 Din. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite na tekočem računu pod najugodnejšimi"pogoji. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—127, in od 3—4 7,, ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/,. Telefon 2847 Brzojavke: Kmetski dom Rae. pošt. hran. št. 14.257 Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru Gnoj«™ Nitrofoskal-Buse (4°/„ dušika, 8°/0 fosforne kisline, 8% kalija); Nitrofoskal-I '8°/0 dušika, 6°/0 fosforne kisline, 8% kalija); Nitrofos (4 °/0 dušika, 12% fosforne kisline); A. p ne ril dušik (lts°/0 dušika); Apnenci sečnina (i6°/0 dušika) in Carbamid-sečnina (40°/0 dušika) so gnojila, ki jih uporabljajo z velikim uspehom že vsi umni gospodarji. Poskusi tudi ti in zahteva) povsod samo ta gnojila! Pijte zdravje! Pijte „Kathreiner Kneipp"! JOSIP OLUP industrija perila in moških oblek TRIGLAV LJUBLJANA Slari trg 2, Pod^Trančo l|in Kolodvorska ul. 8 Velika tovarniška zaloga sukna, kamgarna, hlače-,|vine, kotenine. oksforda. frenča in popelina iz prvovrstnih angleških, čeških in tuzemskih tovarn. Obleke in perilo se izvršuje tndi po meri po najnovejši fazoni in najnižji ceni. — Trgovci imajo znaten popust. Kaj je AROMATIS? ( »AROMATIS« je kavina mešanica, t izbornega okusa in vonja, imenovana KRONA VSEH KAV J in stane 1 kg samo Din 25-—. Če je v I Vašem kraju še ne dobite, naročite takoj l za poskušnjo 1 kg — poštni paket kave S »AROMATIS«. Za Din 25-— jo pošlje po povzetju poštnine prosto: > Družba »COMMERCE« d.d., Ljubljana f Predal 157/m. ZIMA za zimnice useh urst po najnižjih čneunih cenah uedno na zalogi samo pri turčki J.KNIFIC , tovarna za žimo Stražisče pri Kranju Dravska banovina Vzorci se pošiljajo na zahtevo franka in gratis Ustanovljeno leta 1829 Telefon int. št. 2 Tisočf že ozdravljeni Zahtevajte takoj knjigo o moji novi prehranjevanja ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zastonj in poštnine prosto dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker moj založnik razpošilja samo 10.000 komadov brezplačno pišite takoj (zadošča do-pisn ca) na spodnji naslov. Zbiralnica za pošto: 6E0RG FULSNER BERLIN - NEUKOLLN Ringbahnstrasse 24, Flbt. ZHL. Domača knjižnica. Dvomimo, da je kdo med nami, ki bi si ne želel lastne domače knjižnice? Saj je dobra knjiga naša uteha v žalostnih dneh in naše razvedrilo po trudapolnem delu; uči, bodri, tolaži in zabava nas ob vsaki priliki. Dobra knjiga pa je tudi naš ponos, naše veselje in naše bogastvo. Prav Slovenci se zavedamo dobrin, ki jih nudi knjiga, in ni čuda, če najdemo lepo število knjig tudi v preprosti uradniški, delavski in kmečki hiši. Jasen dokaz, da je tudi preprostemu Slovencu duševni kruh prav tako potreben kot telesni. Veliko pa je ljubiteljev knjig, ki še nimajo lastne knjižnice. Iz bogatega izbora knjig Družbe sv. Mohorja si vsak lahko omisli lastno knjižnico. Na koncu letošnjega Koledarja objavlja naša založba vse knjige, ki jih ima v zalogi. Tam najdete poučne in zabavne knjige najrazličnejše vsebine. Mohorjani jih dobe po udninskih cenah, ki so zelo nizke. Kdor želi to ali ono knjigo za izpopolnir tev knjižnice, naj sporoči to založnici, ki mu bo knjigo takoj dostavila. Kdor pa želi nabaviti večjo množino knjig in ne more hkrati vse kupnine plačati, mu bo dovolila Mohorjeva tudi odplačevanje na obroke. Vašim otrokom nabavite mladinske knjige, večjim Mohorjevo knjižnico, posebno opozarjamo na knjižno zbirko »Cvetje iz domačih in tujih logov«, ki je ljudska zbirka in- ima skrajno nizke cene. Zelo hvaležni vam bodo. Tako bodo polagoma prišli do lepe, izbrane domače knjižnice, ki je najbolje naložen kapital, saj se bogato obrestuje vsak dinar, ki je bil izdan za dobro knjigo. Ob tej priliki ne smemo pozabiti na družinski list »Mladika«. Izhaja mesečno in stane za vse leto samo Din 84-—, ki jih lahko plačujete tudi polletno (Din 42——] ali četrtletno (Din 21■—). »Mladika« prinaša; povesti, novele, črtice, pesmi, poljudno-znanstvene razprave, razprave o gospodarstvu in gospodinjstvu, šale, uganke itd. Reševavci ugank dobivajo lepa knjižna darila. »Mladika« ima najboljše sodelavce in je razširjena med vsemi sloji slovenskega naroda, saj imajo njeni članki in njene vedno originalne slike trajno vrednost. V nobeni domači knjižnici naj zato ne manjka »Mladika«, ki uživa glas najboljšega slovenskega družinskega lista. Številke na ogled razpošilja Uprava »Mladike« v Celju brezplačno. SEZNAM KNJIG ZALOZBE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU Cene za neude broš. vez. — 100— — 144— — 200-— 20— 28— 20— 4— 4— 4— 12— — 20- 16- (Z * zaznamovane knjige so vezane v platno.) Cehe za' ude Knjige nabožne vsebine broš Avrelija Avguština: Izpovedi, v platno....................— 75— v polusnje . ...............— 108— v usnje....................— 150- Ehrlich dr. L.: Katoliška Cerkev. Trije zvezki vkup.....15-— — v polplatno ..................21-— — v platno...................— 24.- Jeglič dr. A. B,: Mesija. S slikami*...........15— 30- Jeglič dr. A. B.: V boj za temelje krščanske vere!......3-— 9— — V boj za krščanske resnice in čednosti!..............3— 9— — V boj za krščansko življenje!...........3-— 9-_ 1.—3. zvezek vkup, v platno....................— 21 — Kašpar - Oblak: Vtiski iz Konnersreutha*................9— 15-_ Kocijančič Št.: Kristusovo življenje in smrt. Druga izdaja. V dva dela vkup................15 v dva dela, v polplatnu............................— 42-— v dva dela, v polusnju............................— 60-— Lampe dr. Fr.: Jeruzalemski romar. S pod.* Oba zvezka vkup . 12-— 24— Lamipe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podobami. I. del: Stari zakon (1.—9. zvezek); II. del: Novi zakon (10.—18. zvezek); polusnje z rdečo obrezo, vsak del zase..........—■ 135"— v usnje, z rdečo obrezo............................— 180-— preprosto v polplatno............................— 63-— preprosto v polusnje ali v platno....................— 69— iposamezni zvezki 1.—18., vsak......................3-— — Lesar Anton: Prilike p. Bonaventure.............6-— 12-— Lesar dr. Jos.: Apostoli Gospodovi. I. in II. del, vsak del zase 3-— 9-— oba dela vkup .................................— 18-— Podgorc V.: Razlaganje cerkvenega leta ali Slovenski Golfine (516 strani)....................................9-— 21—- Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara, popravljena, druga izdaja, I.in II. del, 2192 strani, vsak del zase . 12— — v polplatno .................................,— 27-— v poluisnje .................................— 33-— Seigerschmied J. M.: Pamet in vera. I., II. in III. del, vsak del 9 vsi trije deli v iplatno vezani........................— 39-— Skuhala J.: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S pod.* 6-— 15— Slomšek A. M.: Pastirski listi.............6— 12-— Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali Življenje sv. Elizabete . 12-— 18-— Šmuc J.: Nebeška krona. Druga izdaja....................6— 15-— Zore dr. Janez Ev.: V tem znamenju boš zmagal!*......6— 18-— — Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podobami. 1.—9. zvezek, vsak zase..........................6•— — 10. zvezek...................15-— — I. del (1—5. zvezek)..............................— 57— II. del (6,—10. zvezek)..............................— 57— Molitveniki rd „br zi. obr. Finžgar F. S.: Vere mi daj, Gospod! V platnu..............20-— 27-— v pegamoid mehko vezan..........................— 33— v usnje mehko vezan...................— 42— Baraga-Rozman: Dušna paša. Nova izdaja........20—• 30-— Rozman: Slava Gospodu! (z velikimi črkami)..............20— 30"— Godec: Lurška Mati božja............................20— 30— 12-16- i— _ 12— 8-8-16-8-- 8-- 20- rd. obr, 28— 28— 28— 28— 32. 40-12-12-12-28-20- 56-80-32- 180-240-84-92- 16-12-24- 28- 36--44- 52--20--16--24-20-24- 76— 76— zl, obr. 36— 44— 56— 40— 40— 40— Cene za ude Cene za neude rd. obr. zl. obr. rd. obr. zl. obr. Kalan: Zlata vrv....................................20— 30"— 28— 40— Karlin: Priprava na smrt..............................20— 30-— 28-— 40— Košar: Nebeška hrana. I. del, drugi natisk..................20— 30 — 28— 40— — Nebeška hrana. II. del, prvi natisk..................20— 30-— 28— 40— Pire: Šmarnice ................................20— 30— 28— 40— Pristov: Presveto Srce Jezusovo........................20— 30-— 28— 40— Skupoli: Duhovni boj.................20— 30-— 28— 40— Škufca: Šmarnice (1886)..............................20— 30 — 28-— 40— Hockenmayer: Sveta, spoved..........................15-— 24— 20-— 32-— Kopatin: Pasijonski molitvenik..........................15-— 24— 20-— 32-— Meschler: Trije temeljni nauki..........................15— 24-— 20-— 32-— Pagani: Presveto Rešnie Telo..........................15— 24-— 20— 32-— Seigerschmied: Sveta družina.....................15— 24-— 20-— 32-— Slomšek A. M.: Krščansko devištvo. 2. izdaja..............15— 24-— 20—- 32-— Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca (1892), samo z rdečo obrezo................ . 15-— — 20-— — Walter: Sveti rožni venec .........................15— 24-— 20— 32-— Žgur: Marija Devica Majnikova kraljica..................15— 24-— 20— 32-— Pogačnik: Veliki teden..............................20— 30-— 28— 40-— vezan v usnje................. — 42— — 56-— — Praznik presv. Rešnjega Telesa....................9— 12-— 12-— 16— broširan izvod ................6— — 8-— — Vodušek: Svete maše................................30— 36-— 40-— 48— vezan v usnje................. — 45— — 60*— Pesmarice in pesmi Aljaž Jakob: Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek. Tretji na- bros' vez' bro5' rez tisk, vsak zase.................12— 18-— 16-— 24-— 1. in 2. zvezek vkup ............... — 33-— — 44— Lukman dr. Fr. Ks.: Majnik poje. Partitura........9— — 12-— — Vsi glasovi . .................3— — 4-— — Lovrenčič dr. J.: Brstje*..............................3-— 12— 4-— 16*— Pogačnik Jože: Sinje ozare (pesmi)........... — 15-— — 20— ...... Za materinski dan Meško Ksaver: Mati (igrokaz):.............3'— — 4-— — Slovstvena knjižnica Žigon dr. A.: France Prešeren..........................30— 36— 40— 48— — Prešernova čitanka............................30— 36— 40— 48— 1. in 2. zvezek skupaj..............................54— 75— 72— 100— Detelovi zbrani spisi L (3. zvezek slovstvene knjižnice) .... 84— 100-— 84-— 100— Znanstvena knjižnica Pitamic dr. Leonid: Država............................99— — 132— — v polplatno.................. — 108— — 144— v platno................... — 114— — 152— — Slovarček k Državi...............3-— — 4-— — Jehart dr. Anton: Iz Kaire v Bagdad. I. in II. po............21— 30— 28— 40— I. in II. zvezek vkup vezana............ — 51-— — 68-— Ušeničnik dr. A.: Knjiga o življenju*....................21-— 33-— 28— 44-— Kelemina: Bajke in pripovedke*........................36-— 48-— 48-— 64— Gosar dr, Andrej: Za nov družabni red*..................99— 111-— 132— 148— Veber dr. Franc: Knjiga o Bogu........................81— 93-— 108— 124— Zemljepis Bohinjec-Dobida-Kranjec: Naše morje*..........12— 21-— 16-— 28--— Karlin dr. A.: V Ke'morajn! S slikami....................9— 18-— 12— 24— Lavtižar J.: Pri severnih Slovanih. S slikami*..............9— 18-— 12-— 24-— Stare J.: Kitajci in Japonci. S slikami....................6— 12-— 8-— 16-— Trunk J. M.: Amerika in Amerikanci. Bogato ilustr. knjiga . — 96-— — 128-— Vrhovec Ivan: Avstralija in nje otoki. S slikami......12— 18-— 16-— 24-— J Pouk in zabava Brecelj dr. A.: Čuda in lajne življenja.* S slikami......6-— Pengov Fr.: Podobe iz narave. Z izvirnimi slikami. 2. zvezek 6-— Sket dr. J.: »Kres«, VI. letnik 1886 ......................15— Vodopivec J.: Da se poznamo*......................3-— Mladika »Mladika«, letnik 1924—1926, vsak zase.........75 vezan v platno ................ letnik 1928—1934, vsak zase........... vezan v platno................ Življenjepisi Hrovat p. Fl.: Franc Pire...............6 Jaklič dr. Fr.: Friderik Baraga*........... Cene za ude broš. vez. 12— 24— 9— — 105"- Cene za neude broš. Koledarji Koledar 1. 1902, 1903, 1911, 1915, 1931, 1932, 1933, 1935 po 1. 1919, 1920, 1921, 1923, 1924, 1927 po...... za leto 1925 (samo vezan)........... 12-6-- Solske knjige in slovarji Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izd. Koštial: Brus knjižne slovenščine........... Krošl Anton: Zgodovina trgovine.......... Poljanec dr. L,: Prirodopis živalstva......... Podkrajšek H.: Obrtni slovar............ Bartel-Janežič: Deutsch-slovenisches Handworterbuch, 5. izd. Sket-Podboj: Slovenisches Sprach- und Obungsbuch. 8. izdaja — Slovarček (Taschen-Worterbuch). II. izdaja..... 6-- Mohorjeva knjižnica 1. Remec Alojzij: Užitkarji*............ 2. Platon-Sovre: Sokratov zagovor...........15- 3. Kotnik dr. Fran: Storije..............15- 4. Baar-Hybaschek: Križev pot ............12- 5. Tolstoj: Knez Serebrjani* .............30- 6. Jaklič: Zadnja na grmadi.............15- 7. Vadnjal: Otoški postržek*.............9- 8. Tominec: Sonce in senca*.............15- 9. Pengov-Ratajec: Kemija*.............12- 10. Pregelj Ivan: Božji mejniki..........................9- 11. Niccodemi D.: Učiteljica............................6- 12. London J.: Krištof Dimač.............24- 13. Kmetova: Sv. Frančišek Asiški...........27- 14. Dickens: Božična pesem..............9- 15. Malešič Matija: Kruh...............21- 16. Steska: Slovenska umetnost L* .... .......30- 17. Lagerlof: Kristusove legende............18- 18. Bertelli: Jurček - Kozamurček ...........18- 19. Lichtenberger-O.: Moj mali Hlaček.......... 20. Pirjevec: Slovenski možje .............30- 21. Orczy: Za Cezarja................27- 22. Malešič: Živa voda................15- 23. Jeglič C.: Naše prijateljice*............27- 24. Turšič Leopold: Tiho veselje............18- 25. Kranjec S.: Kako smo se zedinili...........6- 26. Jalen Janez: Ovčar Marko*............27- 27. Pregelj I.: Peter Markovič*.............15- 8— 8— 20— 4 — 16— 8— — 12— _ 38— _ 6— _ 8— _ 44— — _ 60— — — 45— — _ 60— — — 30— — — 19-50 — 12— 21 — 21— 18— 42— 24— 18— 24— 18— 15— 12— 33— 36— 15— 30— 39— 27— 24— 18— 39— 36— 21— 33— 24— 12— 39— 24— 8-20--20-16--40-. 20--12--20-16-12-8-32-36-12-28-40-24-24- 40-36-20-36-24-8-36-20- vez. 16— 32— 12— 75— 105— — 115— — 115— 84— 114— 84— 114-— — 124— — 124-— 6— 12— 8— 16— 18— 27— 24— 36— 15— 24— 20— 32— 12— 18— 16-— A. 24— J*- 6— 12— 8— 16— 16— 38— 44— 60— 60— 80— 40— 26— 16-28-28-24-56-32-24-32-24--20--16-44-48-20-40-52-36-32-24--52-48-28--44-32-16-52-32- Cene za ude Cene za neude broš. vez. broš. vez. 21— 16— 28— 29. Riha - Bradač: Palček*............. . 12- 18— 16— 24— 30. London: Kralj Alkohol*............. . 21- 33— 28— 44— . 15- 24— 20— 32— 32. A. Albanov: Med življenjem in smrtjo*....... . 27- 36— 36— 48— 33. Magajna: Primorske novele*........... . 12- 21 — 16— 28— 51— 52— 68— 35. Scoville: V samotah pragozda*.......... . 18- 27— 24— 36— 36. Skolaster - Kmetova: V oblasti čarodejev*...... . 27- 39— 36— 52— 37. Bolhar Alojzij: Mati*.............. . 21— _ 28— 33— 28— 44— 39. Bordeaux - Hafner: Zametene stopinje*....... . 27- 39— 36— 52— . 15- 24— 20— 32— 41. Jeglič: Okrasne spenjavke*............ . 21- 30— 28— 40— 42. Grafenauerjeva M,: Iz duhovnega življenja družine* . . (je v ponatisku) 43. Trdi orehi in veseli smehi*........... . 15- 24— 20— 32— 24— 20— 32— 45. Josip Brinar: Kosmatin*............. . 15- 24— 20— 32— . 15- 21— 20— 28— 47. Dragaš: Otrok v predšolski dobi*......... . 33- 42— 44— 56— 48. Magajna: Gornje mesto*............. . 27- 39— 36— 52— 49. Janez Rožencvet: Pravljice*........... . 12- 21— 16— 28— 51— 52— 68— 51. Magajna: Bratje in sestre*............ . 18- 27— 24— 36— 52. Eastman - Holeček: Ohijesa*........... . 21- 30— 28— 40— 53. L. E.-J. P.: Irska*............... . 15- 24— 20— 32— 54. Minclov - Vdovič: Ko so hrasti šumeli*....... . 30- 42— 40— 56— 55. Bevk: Veliki Tomaž*.............. . 21- 33— 28— 44— 56. Kunaver: V prepadih*.............. . 18— 27— 24— 36— 57. Zupan: Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje*................. . 12- 18— 16— 24— 58. Ddrfler - Pucelj: Mutasti greh*........... (je pošla) 59. Husova Mara: Njene službe*............ . 12— 21— 16— 28— . 21- 30— 28— 40-— 61. Moderndorfer: Koroške uganke in popevke*..... . 9-— 15— 12— 20— Ta knjiga se dobi tudi kartonirana .... — 12— — 16— 15— 12— 20— 63. Bučar Ivan: Čez steno*............. . 21 — 30-— 28— 40— 64. Lovrenčič Joža: Pastir z belo ptico*........ . 21— 30-— 28— 40— 65. Magajna B.: Graničarji*............. . 21- 30— 28— 40— 30— 28— 40— 67. Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I., stari vek . . 9 — — 12— _ — Pregled občne zgodovine II., srednji vek...... . 15— — 20— _ — III. in IlV. v tisku. 68. Meško: Henrik gobavi vitez............ . 15- 21— 20— 28— 69. Lichtenberger - Kuret: Hlačkova sestrica*....... 18— 27— 24— 36— 30— 28— 40— , 33- 42— 44— 56— 72. Kocbeck - Šašelj: Slovenski pregovori*........ 21— 30— 28— 40— Leposlovje — povesti (Slovenske Večernice) Bevk: Stražni ognji*................12— 21-— 16-— 28- Cigler Janez: Deteljica. Četrta izdaja..........6— 12-— 8-— 16- Detela dr. Fr.: Hudi časi. S slikami...........9— 15-— 12-— 20- — Vest in zakon.................9— 18 — 12— 24- Finžgar F. S.: Strici*.................6-— 12— 8-— 16-- Jaklič F.: V graščinskem jarmu.............6-— 12-— 8-— 16-- — Peklena svoboda...............9— 18 — 12— 24-- Kostanjevec J.: Življenja trnjeva pot . . . .......6-— 12-— 8-— 16-- Krek dr. Janez Ev.: Izbrani spisi. II, zvezek, 1, in 2. snopič ter 4. zvezek, vsak po ..................27"— 33-— 36-— 44-- II. zvezek, 1. in 2. snopič, skupaj vezana................— 69-— — 92-- Lah Ivan: Uporniki*................9-— 18— 12-— 24- Cene za ude Cene za neude broš. vez. broš. vez. Lesar A.: Perpetua. Tretja izdaja........... 6- 12— 8— 16— Malešič Matija: Izobčenci*............. 18— _ 24— Ozvald dr. K.: Za vsak dan. 1. zvezek......... 3- 9— 4— 12— ' Parapat J.: Robinzon starši. Četrta izdaja*....... 9- 15— 12— 20— Pregelj dr. Ivan: Peter Pavel Glavar.......... 3— 9'— 4— 12— 21-— 16— 28— Sket dr. J.: Miklova Zala*............. 6- 12— 8— 16— Slemenik: Izdajavec. Zgod. povest iz turških časov, 2. izdaja . 6— 12— 8— 16— Slemenik Valentin: Križem sveta. Druga izdaja...... 6- 12— 8— 16— Šorli dr. I.: Sorodstvo v prvem členu.......... 3- 9— 4— 12— 18— 16— 24— Verne Jules: Carski sel. I. in II. del, vsak zase ...... 6- 12— 8— 16— Vošnjak dr. J.: Troje angelskih češčenj*........ 6- 12— 8— 16— Vuk Ivan (Starogorski): Zorislava*.......... 6- 12— 8— 16— Wieseman - Zupančič: Fabijola.* Tretja izdaja...... 9- 15— 12— 20— Zakrajšek: Oglenica. Tretja izdaja*.......... 6- 12— 8— 16— Zbašnik dr. Franc: Boj za pravico"1,.......... 9- 15— 12— 20— — (Malograjski): Pisana mati........... 9- 15— 12— 20— 15— 12— 20— Zoreč: Domačija ob Temenici............ 9- 15— 12— 20— 21— 16— 28— 21 — 16— 28— Mati božja dobrega sveta.* Povest iz časov turških bojev iz XVI. stoletja. Druga izdaja............ . 6-— 12— 8— 16— 41. zvezek: Življenje svetega očeta, papeža Leona XIII., pesini, povesti, zgodovinske kratkočasnice in drugo ..... — 12— _ 16— 42. zvezek: Na krivem potu. (Povest.) Potopisne črtice iz Italije. Kakšni so strahovi. (Humoreska) in drugo . . . . 6— 12— 8— 16— 49. zvezek: Vas Kot. (Povest, spisal Žaljski.) Zaklad. (Povest, spisal A. Koder.) Pesmi, itd............ . 6— 12— 8— 16— 51. zvezek: Dr. Jože! Muršec. (Življenjepis, spisal J. G. Vrba- nov.) Strašen božični večer. (Povest, spis. Žaljski) in drugo . 6— 12— 8— 16— 52. zvezek: Nehvaležen sin. (Povest, spisal Malograjski.) Krivica in dobrota. (Igra v 3 dejanjih) in drugo .... 12— 8— 16— 53. zvezek: Bog ga je uslišal. (Resnična dogodba, spisal Milo- vršnik.) Ne vdajmo se! (Humoreska) in drugo..... 6- 12— 8— 16— 55. zvezek: Miklova Lipa. (Zgodovinska povest, spisal Malo- grajski.) Rotijin Blaže. (Povest) in drugo...... 6- 12— 8— 16— 57. zvezek: Pošteni ljudje. (Povest, J. Kostanjevec.) Nesrečnež. (Povest, dr. Anton Medved.) Razne povesti in drugo . . . 6— 12— 8— 16— 59. zvezek: Kovač in njegov sin. (Povest, J. M. Dovič.) Kako je Jaka kupoval koze. (Šaljiva dogodba) in drugo . . . . 6— 12— 8— 16— 61. zvezek: Novo življenje. (Detela.) V samoti. (Cankar) . . . . 12-— 18— 16— 24— 64. zvezek: Trebušnik na slovanskem jugu. (J. Mlakar.) Druge povesti in pesmi................ . 6— 12— 8— 16— 68. zvezek: Novo življenje. (Povest J. Kostanjevec.) Gozdar- jevi spomini. (J. Kostanjevec.) Razne druge povesti. . 6— 12— 8— 16— 72. zvezek: Krščen denar. (Povest, dr. I. Šorli.) Sejmski tatje. (Fr. Milčinski.) Polje, (Črtica, I. Dornik)....... 12— 8— 16— Razne povesti. (Vsebina: Fr. S. Tratnik: Konec povesti; J. Kostanjevec: Oče in sin; P. Bohinjec: Glagoljaš Štipko; Lea Fatur: Zvonjenje v gozdu pri Ptuju; Živalske pravljice) . . 9— 15— 12— 20— Naravoslovje — poljedelstvo - živinoreja Černe Fr.: živinoreja. S slikami............ 80- 90— 108— 120— Dular Fr.: Domači živinozdravnik. S slikami....... 27- 33— 36— 44— Erjavec Fr.: Naše škodljive živali. S slikami, 2. zvezek . . . . 6-— _ 8— _ — Domače in tuje živali v podobah.* 2. zvezek: Ptice (1. zvezek je pošel).............. 21 — 16— 28— Humek: Boj sadnim škodljivcem!* S slikami....... 12-— 21 — 16— 28— Lakmayer Fr.: Umni čebelar.* S slikami........ 18— 27— 24— 36— Povše Franc: Umni kmetovalec. S slikami. 2. in 3. zvezek (1. zvezek je pošel), vsak zase.......... . 9 — 12— Cene za ude Cene za neude broš. vez. broš. rez. Razinger: Kokošjereja.* S podobami......................6-— 12-— 8-_ 16-_ Rohrman - Dular: Gospodarski nauki,* S slikami ...... 12-— 21--— 16-_ 28-_ Simonič ing. P.: Splošno poljedelstvo.* S slikami............63-— 75-— 84-— 100-_ Turk J.: Travništvo, S slikami. 1. zvezek..................6-— 12-__8-_ 16-_ 2. zvezek....................................9-__ 15— J2-— 20-— 1. in 2. zvezek vkup vezano v platno..........— 25-50 __34-— Zgodovina Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini* leta 1878 — 42-___ 56-_ Gruden dr. Josip: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami, 1.—4. zvezek, vsak zase.............12-— — 16— _ 5. zvezek (samo broš.).............18— — 24— _ 6. zvezek (samo broš.).............21-____28-_ _ I.—6. zvezek, skupaj v platno vezano................— 123— _ 164-_ Mal dr. J.: Zgodovina slovenskega naroda. S slikami. (Nadaljevanje dr. Grudnove Zgodovine slovenskega naroda). 7, in 8. zvezek, vsak..................15— 21-— 20— 28-_ 9. in 10. zvezek, vsak..............9— — 12— _ II. in 12. zvezek................12-— — 16— _ Kranjec S.: Zgodovina Srbov..........................18-— 24-— 24— 32-_ — Dodatek h knjigi Zgodovine Srbov.........3-— — 4-— — Križanič dr. Ivan: Zgodovina sv. katoliške Cerkve. I., II. in III. del vkup..................................21— 36-— 28— 48 — Petelin - Krošl: Pregled občne zgodovine I. (stari vek) .... 9-— — 12— — — Pregled občne zgodovine II. (srednji vek).....15-— — 20-— — III, in I>V. zvezek v tisku. Stare J.: Občna zgodovina, 14, in 15. zvezek (vsi drugi so pošli), vsak zase................6-— — 8— — Cvetje iz domaiih in tujih logov Dr. I. Pregelj: Simon Gregorčič, Izbrane pesmi* ....... 9-— 18-— 12-— 24-— Dr. A. Slodnjak - Fr. Levstik: Martin Krpan* .......3-— 9— 4— 12— Ant. Sovre: Horatius Flaccus: De arte poetica — Opesništvu (v tisku) Zdravstvo Podgorc V.: Kneipp Domači zdravnik*....................27 — 36— 36— 48-— Dr. Debevec France: Jetika*..........................18-— 27-— 24— 36— Dr. H. Vedenik: Kako si ohranimo ljubo zdravje. Trije zvezki, vsak zase .................3— — 4-— — vsi trije skupaj vezani..........................— 21— — 28— Dr. A. Brecelj: Knjiga o zdravju*........................39-— 51— 52— 68-— Dr. B. Dragaš: Otrok v predšolski dobi*..................33-— 42-— 44— 56-— Mladinske Knjige Brinar Josip: Lisica Zvitorepka* ......................9— 15— 12— 20-— Meško Ksaver: Mladim srcem,* 2. in 3, zvezek po......6-— 15— 8— 20-— Kotnik dr. Fran: Storije..............................15— 21— 20— 28-— Vadnjal: Otoški postržek*............................9-— 18-— 12— 24— Bertelli: Jurček Kozamurček..........................18 — 24-— 24-— 32— Lichtenberger: Moj mali Hlaček . . ................-- 18-— — 24— Riha-Bradač: Palček................12-— 18-— 16— 24— Scoville: V samotah pragozda*........................18-— 27-— 24— 36-— Skolaster: V oblasti čarodejev*........................27-— 39-— 36— 52— Bridges: Jetnik v Gorah meseca*........................15-— 24-— 20— 32-— Trdi orehi in veseli smehi*............................15- — 24-— 20— 32— Brinar: Kosmatin*..................................15- - 24-— 20— 32-- Rožencvet: Pravljice*................12-— 21-— 16— 28— Eastman: Ohijesa*..................................21-— 30-— 28— 40-— Moderndorfer: Koroške uganke in popevke*........9-— 15-— 12— 20— kartonirana ..................................— 12-— — 16— Lovrenčič: Pastir z belo ptico*.............12-— 21-— 16— 28-— Parapat: Robinzon*.................9-— 15-— 12— 20-— Verne: Carski sel, I. in II. del, vsak zase.........6-— 12— 8— 16— l •*7 M Din 11-—, 24 — 14 — Din 6 50, 10- 60- Din 4*-—, 5»-—, 75"— Din 49-—, 61.— Din tir—, 21— 20-— Din 11— 15 — Din 2?'-- Din 26 — Din 15 —, 11'—, 6 50 Din 9~, 2-—, Din 9 50, 9-25 6— 29 — Din 3-25, 5 50 Din 6-—, 5*—, 8 — Din 15-— Din 11-—, 350, 6-— Din 48-—, 50- Din 3-75 do 9 — Dim 60 —, 15-50 Trgovski dom STERHECKI, toverna perila in oblek. CELJE štev. 219 Zahtevajte brezplačni cenik, \ katerem najdete še mnogo drngih predmetom. Ogromna izbira. Kar ne ugaja, se z&menja ali vrne denar. Izredno nizke cene! Koledar 1935. Izvleček najnovejšega ilustriranega cenika ■V Kdor je slabokrven, bled, slabih živcev, brez teka, mu dajte za okrepitev krvi Otrokom trikrat na dan po 1 malo žličko, odraslim trikrat na dan po 1 veliko žlico. ENERGIN se dobi v vseh lekarnah: 1 steklenica (pol litra) Din 35'—. Po pošti pošlje f 3 stekl. ENERGINA Din 110-— .Laboratorij \ 6 stekl. ENERGINA Din 220'— (1 stekl. povrhu) ALGA, Sušak. I 12 stekl. ENERGINA Din 440'— (2 stekl. povrhu) Znižane cene Reg Sp. br. 4787 od 23. III. 1932. REVMATIČNIM se vedno priporoča masiranje. Za masažo je najboljša BLG 5 BOLEČINE in TRGANJE STARCI IN STARKE! V vaših starih dneh trpite največ od bolečin revmatizma. Natrite vsaj enkrat na dan Vaše zmučene žile s preparatom ALGA. Občutili boste prerojenje, občutili veselje do življenja in svežost. v KOSTEH v SKLEPIH v MIŠICAH v ZOBEH v GLAVI ublažuje takoj ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica Din 12'—. Ali pa naročite na naslov Laboratorij „ALGA", Sušak: 4 steklenice ALGA Din 60 _______14 steklenic ALGA Din 164 8 steklenic ALGA Din 104 2§ steklenic ALGA Din 264 n* Huhertus terpentinovo milo Vase perilo perite le s sredstvi, ki mu ne škodujejo. To sta „HUBERTUS" milo in „PERION" pralni prašek. - Naša domača i z d e I k a* Vsakega obiska se ne veselite Z menoj pa boste prav gotovo vedno zadovoljni. Točno vsakega prvega v mesecu Vas bom obiskala, prinesla pa bom vsakemu nekaj: povesti novele, črtice, pesmi, poljudno-znanstvene razprave, razprave o gospodarstvu in o gospodinjstvu, šale in uganke, lepe originalne slike in še mnogo mnogo drugega. Želite, da pridem? Pišite še danes dopisnico Upravi Mladike v Celju, da Vam pošlje številko družinskega lista Mladike na ogled. Brezplačno jo dobite in v miru jo doma lahko prečitate ter se prepričate, da Mladika v resnici zasluži odlično mesto v Vaši knjižnici. Naročnina znaša za vse leto Din 84-—. Lahko pa plačujete tudi polletno po Din 42*— ali četrtletno po Din 21*—. na Miklošičevi cesti štev. 19 (palača Vzajemne zavarovalnice pri glavnem kolodvoru) le Mohorjeva knjigarna Šolske in pisarniške potrebščine dobite tam po konkurenčnih cenah Udje Družbe sv. Mohorja dobe tam knjige iz njene založbe po udninskih cenah