BRUC 1983
" IZDAJATA CA |<PŠ L]VBb|ANiA IM Kp$
PC3CČILC C DELU KEP - LJUBLJANA
Spet je leto naokoli, V svoje vrste smo dobili nove "bruce", ki jih je treba sprejeti med nas-stare bajte.'Ob tej priložnosti pa je treba izdati tudi bruca, 'ki je sedaj pred nami in vanj napisati poleg šal, pesmi, reklam itd. Tudi poročila o delovanju klubov v preteklem obdobju. Ib. pa je problem, pred katerim se vsako leto znajde predsednik kluba, na katerega ramenih .sloni ta .(ne) žalostna naloga. t	- • - ■ *	’	'
Sprašujem se, kaj naj napišem, da to poročilo ne bo suhoparno in dolgovezno, da pa bo kljub vsemu povedano tisto, kar je za delo, pomen in obstoj kluba najpomembnejše.	:
Vsekakor nas že nekaj let pestijo težave z udeležbo na naših sestankih oz. srečanjih. Cpazila sem, da obstaja med študenti mnenje, da se v klubu sestaja neka "elita". Kaj to pomeni, si vodstvo kluba še zmeraj ni na jasnem, saj smo veseli vsakega novega prekmurskega študenta, ki pride med nas ali ga pot vsaj slučajno zanese v naše vrste. Delo kluba ne more biti pestro, če v tem ne sodelujemo sami študentje. Le vsi skupaj lahko dajemo predloge za nove akcije in jih skupaj izvajamo. Pet ljudi ne more narediti nič! Naj vas seznanim "bruc” in "stare bajte", s kakšnim namenom je sploh klub študentov Prekmurja organiziran. V klubu naj bi se prekmurski študentje sestajali in tako krepili vezi med sabo in domačo regijo. Preko kluba naj bi organizirali številna srečanja, tako športna lot družabna, se pogovarjali o problemih, ki nas spremljajo v Času študija in ki nas čakajo, ko bomo iskali službo.
Vse to je le delček možnosti, da pa izkoristimo te in še številne druge, je treba prihajati v klub.
Pa še na kratko nekaj o akcijah kluba v preteklem letu oz. od časa izdaje lanskoletnega Bruca. Imeli smo številne sestanke, na katerih smo reševali tekočo problematiko, organizirali smo dva piknika, Bujto repo (2 x), praznovanje 8. marca, kegljaško srečanje s KPS v Ljubljani. Udeležili smo se iniormatičnih dni na srednjih šolah, hodili plavat in na
rekreacijo, ki je bila enkrat tedensko, imeli smo letno skupščino z zečo živahno razpravo o delu kluba in številne druge akcije.
Za letos pa smo v program uvrstili nekaj novosti, toda te bomo lahko realizirali le, le boste vsi prišli in v teh akcijah sodelovali.
Pridite, da nas bo več, da bo bolj zabavno, veselo in družabno’
Predsednik KŠP - Ljubljana
Zver Jasna
POROČILO C DELU KLUB/ LTUDENTOV POMURJA MARIBOR
Delo v KŠP Maribor je v obdobju med obema brucovenjema teklo po normalni poti® S kadrovskimi spremembami meseca aprila in oktobra smo poskušali delo popestriti, pa nam je to le delno uspelo®
Izmed spomladanskih akcij smo izvedli le praznovanje 8. marca in zaključni piknik pri treh brezah ter nekaj športnih srečanj« V poletnih mesecih smo se razkropili in šele oktobra ism je uspelo ponovno "zabresti” v delo (plavati smo se že dobro naučili, le uspešni nismo najbolj)« Skupščina je nakazala dobre smernice za delo in začetna zagrizenost, vztrajnost je nakazovala vse najboljše® Ibda kar smo zgrešili je, da organizacija dela ni bila dobro zastavljena® Predsedstvo kluba kot da ni moglo najti skupnega imenovalca, a smo vseeno počasi začelo uresničevati zadane naloge v akcijskem programu.
Najpomembnejša in tudi ena najbolj zahtevnih akcij je bila izvedba kmečke veselice meseca decembra v Bakovcih, ki je kljub začetnim težavam na koncu zelo dobro uspela - v zadovoljstvo obiskovalcev in prireditelja. Ker pa nam je veselica pobrala preveč časa, smo nekoliko prepozno pristopili k izvedbi brucovanja. Morda je tudi to eden izmed vzrokov za tako pozen termin tega našega že tradicionalnega srečanja, veseljačenja, ki bo nam pa kljub zamudi, upam, ostal v spominu®
Kar si želimo v prihodnje, je čim širša vključitev novih, mladih generacij v delu kluba, ki bi s konstruktivnimi predlogi lahko izpopolnil naše delo in tako ne oi bilo več tradicionalnega problema s članstvom, in sicer aktivnim , delovnim®
Pozivamo vse zainteresirane, posebno se bRUCE - KE, da se nam pridružijo in prinese nekaj svežine. Pričakujemo vas, pridite, lepo nam bo skupaj®
Za KEP Maribor
BREDA BUKOVEC
G TEM, ALI BO BESbBA POSTALA MESO
Prispevek je nasrai a z,eijo nekaterih članov Kluba študentov Prekmurja, da se napase A^er.aj o vlogi in obnašanju funkcionarjev v naši družbi. Seveda ne more dati odgovore na vprašanje: "Kakšni so funkcionarjiT”, Poskuša pa kritično orisati vzroke, pogoje, predvsem pa možne negativne posledice njihovega dela.
0 razredin m slojih
Razlike med ljudmi in v ljudeh je treba na splošno pojmovati kot nujno, v vsaKi družbi obstoječo gonilno silo, kot boj nasprotij, ki je vir gibanja, tudi družbenega.
Razlike med številnimi človeškimi lastnostmi omogočajo delitev dela in nKrati sodelovanje med ljudmi. Zaradi teh razlik se ljudje v vsaki družbi povezujejo in združujejo v ožje m širše skupine in skupnosti, da s kombiniranjem različnih lastnosti dosežejo večjo intenzivnost dela in boljše rezultate, kakor vsak zase. Toda kako se ljudje združujejo, t. j. kakšni odnosi so med njimi, kakšen sistem temeljnih odnosov prevladuje v družbi - to pa ni enako odvisno od vseh oziroma od katerihkoli lastnosti in pogojev.
Različne vrste skupin ljudi bi lahko opredelili tako:
1.	Najprej so tu t. i. razredi. To so velike skupine ljudi, ki se med seboj razlikujejo po vseh bistvenih sestavinah: po pogojih dela, po naravi in načinu delitve dela, po temeljnih potrebah, sposobnostih in interesih za uporabo oz. prisvajanje pogojev in rezultatov dela. Takšna različnost pomeni antagonistično nasprotovanje med razredi, ki jih v enotno, skupno družbeno ureditev objektivno povezujejo enotna zgodovinska nujna sredstva za delo.
2.	Sloji so takšne skupine, katerih pripadniki imajo samo nekatere bistvene enake pogoje in značilnosti, medtem ko so drugi bistveni pogoji in značilnosti za iste lju
di iz istega sloja različni. Zato takšni sloji nikoli v zgodovini nimajo svoje posebne politične stranke.
3.	če pa so razlike in nasprotja med ljudmi samo v tistih pogojih in lastnostih, ki niso bistvene za oblikovanje temeljnih potreb in interesov, potem so to različne skupine , kot so družina, poklic, generacija, narod, rasa...
Razredi in sloji pa uporabljajo in izrabljajo vse vrste drugih razlik in skupin ljudi, da se z njihovo pomočjo ali s skrivanjem za njihovimi značilnostmi, v imenu njihove "naravne nujnosti" in njihove skupne, splošne veljave v družbi, uveljavijo v delitvi dela in v prilaščanju dobrin. Tako izrabljajo družinske oz. sorodstvene vezi, narodnostne in rasne, verske, poklicne, generacijske ali danes - statusne razlike.
Iz splošne statistike, kot tudi iz redne evidence članstva ZK in drugih DPO lahko kot delovno izhodišče povzamemo socialno strukturo naše današnje družbe v klasičnem marksističnem pomenu takole: a. razred industrijskih delavcev na vseh področjih družbene delitve dela b. sloj zasebnih obrtnikov c. sloj zasebnih kmetovalcev d. sloj strokovnih intelektualnih uslužbencev e. sloj administrativnih in vodilnih uslužbencev in iunkci-onarjev (ki se v vodilnih funkcijah bolj ali manj prekriva s prejšnjim).
Ugotovitve kažejo, da velik del ljudi v teh slojih izraža mnenja in nazore, s katerimi se zavzemajo za enakopravne odnose, za samoupravno urejanje družbenin odnosov in za javno, odkrito in objektivno delovanje vseh organizacij in organov v naši družbi (v anketah, političnih in strokovnih elementih oz. dokumentih itd.). Koliko so takšne ideje resničen vzrok dejanskih interesov ali so samo sredstvo za skrivanje pravih interesov, vidimo iz dejanj, iz obnašanja v temeljnih odnosih. Največ nam pokažejo kon-
flikti, ki popolnoma jasno razkrivajo, da gre poleg teh tudi za ozke, zaprte, monopolne skupine v vseh omenjenih slojih. Kakšen je to del in kolikšen del tistih, ki kažejo napredne socialistične interese, tega nam zaenkrat ni uspelo ugotoviti. Koder so takšne negativne skupine preveč ovirane od naprednejših skupin v lastnem sloju in od delavskega razreda, se začnejo med seboj neposredno povezovati. Vsaka ponuja drugim tisto, kar ima: birokracija ponuja možnosti za sodelovanje v oblasti, tehnokracija in elita ponujata znanje, metode in tehniko, komercialisti in menagerji vpliv na trg in denar itd. Takšno razslojevanje stalno znova reproducira t. i. malomeščanski sloj, v katerem imajo omenjene skupine različne oblike, vse pa se v obliki t. i. "zasebnih zvez" poskušajo čim bolj raz-sidrati v družbene odnose in spodnašati samoupravno urejanje odnosov.
C državi
Državo bi lahko opisali kot organizacijo temeljnih razrednih skupin, katere funkcija je zaščita ali razvijanje določene razredne ureditve, njeno osnovno sredstvo pa uporaba ali kretnja z uporabo fizične prisile, s katero razpolaga iz družbe izdvojen aparat javne oblasti. Zato je pri državi izrazito izražena tendenca, da se izmakne družbeni kontroli pa tudi kontroli vladajočega razreda ter svoje služenje določenim družbenim potrebam pretvori v gospodarjenje nad družbo. Prav tako je služenje države vladajočemu razredu po obliki indirektno. Zato lahko država izstopa kot formalni predstavnik družbene celote, razlagalec in čuvar splošnih interesov. Država ima tudi pravno obliko, ki prikriva pravo bistvo odnosa vladajočega razreda in države. Torej ima tendenca države, da se dvigne nad družbo kot relativno samostalna sila, svoje trajne korenine v sami naravi državne organizacije. Marx in Engels sta večkrat opozarjala na takšne primere večjega osamosvajanja politike oblasti, naslonjene na močan birokrat
ski državni aparat.
0 birokraciji
Nosilci funkcij, ki izvirajo iz delavskega razreda in revolucionarne inteligence, reprezentanti razreda se podrejajo koristim gibanja, predstavljajo interese širokih državnih slojev, posebno še delavskega razreda.
Toda dolgotrajnejše ohranjanje državne lastnine in spreminjanje funkcije predstavljanja razrednega interesa v monopol moči, spreminjanje države v gospodarja nad družbo, pomeni ustvarjanje objektivnega temelja birokratizma kot sistema družbenih odnosov. Etatizem se zdaj čedalje bolj spreminja iz ekonomske nujnosti v konzervativno silo s funkcijo, ki se je preživela.
Funkcije izvrševanja oblasti v imenu razreda, funkcije nacionalne administracije se spreminjajo v birokracijo, v birokratizem kot sistem vladanja, upravljanja (vodenja) ljudi tam in takrat, ko se predstavljanje občih interesov osamosvoji, odtrga od nadzora družbe in razreda ter spremeni v uveljavljanje ožjega interesa, ki je nasproten splošnemu. Tako osamosvojeno birokracijo označuje tedaj to, da poseben, od razreda neposrednih proizvajalcev osamosvojeni sloj osredotoča v svojih rokah monopol vodenja vseh gospodarskih dejavnosti, ravnanje s presežkom dela in političnega odločanja. Na nevarnost, ki grozi delavskemu razredu od osamosvojenja njegovih lastnih predstavnikov, sta opozarjala tako Harx kakor Lenin. Tako sta etatizem in oblast osamosvojene birokracije nasprotje razvoju združb neposrednih proizvajalcev, nasprotje razvoju družbenega samoupravljanja.
C samoupravljanju
Odvisnost vsakega upravljanja od načina delitve dela (hierarhičnega ali enakopravnega) in narave dela (enostranske ali mnogostranske) se jasno kaže tudi v naši današnji družbenopolitični in samoupravni praksi. Na primer v tem, da si ne moremo izmišljati kje in kako bomo uveljavili samoupravljanje, temveč moramo upoštevati, kakšni sta narava in delitev dela. Tako na primer na vasi in v obrti, kjer
so in dokler so sredstva za delo še drobno obrtniška in
delo zato individualiziramo (drobnoblagovna proizvodnja), moramo in moremo organizirati predvsem razne vrste in stopnje združenega in kooperativnega sodelovanja, omogočati razne vrste zasebniškega spodbujanja in drobno privatno lastnino. V industrijski proizvodnji moramo upoštevati, da množice delavcev še nimajo in še dalj časa ne bodo imele dovolj znanja in sposobnosti, da bi vsakdo oz. mnogi, ki so sicer močno zainteresirani za enakopravne odnose, lahko dovolj samostojno in mnogostransko sodelovali pri vseh aktih upravljanja. Zato so tudi precej množično zainteresirane, da prepuščajo funkcije upravljanja tistim, ki jih za to plačujejo in tudi volijo.
Velik del industrijskih delavcev in del uslužbencev pa se na podlagi določene razvojne stopnje tehnike in sposobnosti za mnogostransko delo ter na podlagi združujočega načina delitve dela zmeraj bolj usmerja h kolektivnemu, enakopravnemu sodelovanju pri delu in zato tudi v enakopravno zavestno organiziranje odnosov samoupravljanja dela in pogojev ter rezultatov dela.
Namesto takšnih pojmovanj in teorije pa danes pri nas mnogi še "na pamet" govorijo in pišejo o tem, da samoupravljanje, to je zavestno organizirano prilaščanje pogojev in rezultatov dela, kar samo po sebi (kot "temeljni odnos", ki ne temelji na niti enih bolj objektivnih materialnih pogojih in odnosih) določa, kakšno bo delo: "svobodno", to je mnogostransko, ustvarialno in enakopravno ali na drugi strani enostransko, omejeno in hierarhično, drobnoblagov-no, obrtniško, zasebniško (če ni samoupravljanja). Tako si del ljudi ustvarja iluzijo s katero si svoje napredne želje zamišlja kot že uresničene: samo če si bomo bolj enostavno, posplošeno ali "sistemsko" zamislili oz. našli tisti "sistem samoupravnih odnosov", bo že to "osvobodilo" tudi samo delo, imeli bomo povsod enakopravne odnose in višjo produktivnost, ker bo delo postalo "združeno" itd. S to poenostavljeno idejo in iluzijo pa se najbolj okoriščajo tisti, ki pod tem videzom da že "vsi enako odločamo o vsem", dejansko odločajo sami, z dogovarjanjem v ozkih skupinah. Povrhu pa niso prav nič odgovorni za nobeno posledico in škodo, ker je po isti logiki popolnoma logično tudi to, da"vsi enako odgovarjamo za vse".
O odgovornosti
V širšem pomenu je odgovornost razmerje človekove osebnosti do drugih ljudi, do družbe. To je razmerje, v katerem se usklajujejo neposredni, osebni motivi in zmogljivost ter posredni, družbeni motivi in objektivna možnost, da osebnost ustrezno deluje, da "odgovarja za dejanja", ki morajo ustrezati potrebam družbe in objektivnim razmeram. "Odgovoren" (oz. klicana odgovornost) je tisti človek, ki zaradi neposrednih osebnih motivov zanemari ali oškoduje posredne, družbene potrebe in ne upošteva celote objektivnih razmer in sredstev, čeprav ima zadostno stopnjo zrelosti, sposobnosti, znanja in družbenih norm obnašanja. Odgovoren je lahko samo za tisto, kar ne presega njegovih intelektualnih zmogljivosti.
Vendar je vsakdo odgovoren tudi za tisto, za kar se v družbi ceni, da zmore in za kar so določene družbene norme. Čut odgovornosti (zmogljivost, da deluje za posredne in družbene interese, potrebe, samostojno in v skladu z zadostno celoto objektivnih razmer) človeku ni prirojen. Neposredne potrebe čuti (zaznava) človek neposredno v organizmu (nekatere že kot prirojene, druge tudi kot pridobljene). Posredne potrebe pa mora spoznavati in se ustrezno usmerjati, tako da vrednoti njihov pomen (koristnost) v razmerju z drugimi potrebami, izbira med raznimi vrstami in nivoji objektov, se odloča za ene ali za druge cilje in potem vztraja pri napornem izvrševanju , ob premagovanju številnih neposrednih potreb.
Znano je npr. kako danes mnogi ljudje z izgovarjanjem na "družbene potrebe" (ali "objektivne pogoje, objektivno nujnost" ipd.) uveljavljajo predvsem osebne, individualistične, celo eguistične interese (na račun drugih ljudi). Tako je nastala prava "teorija", da imajo voditelji in strokovnjaki zato že trajne "dolgoročne" interese, medtem ko imajo delavci samo "kratkoročne" interese za osebno potrošnjo, za osebni dohodek.
Številna dejstva pa kažejo in dokazujejo, da imajo tudi voditelji (izvoljeni zaradi visoke zavesti o družbenih interesih in odločnosti) in veliki strokovnjaki (z vi
soko stopnjo sposobnosti in znanja) osebne, individualne interese, ki se precej pogosto razvijajo v enostranske, individualistične ali celo egoistične interese, da si prilaščajo privilegije in se okoriščajo z delom drugih ljudi, z družbenimi dobrinami itd.
Z delitvijo aktivnosti kot funkcij organov in oseb dobijo ti organi in osebe tudi večjo ali manjšo možnost vplivanja na celotno aktivnost skupine, končno pa tudi na usmerjanje in uresničevanje določenih ciljev in motivov z določenimi sredstvi celotne skupnosti. Zato se pri vsaki delitvi takšnih aktivnosti (funkcij) organizira tudi delitev odgovornosti: čim večji vpliv na celotno odgovornost omogoča takšna poverjena, zaupana funkcija, tem večja mora biti odgovornost za celotno posledico in nasprotno.
Za mnoge uradnike (in tudi še za mnoge izobražence) pa je značilno, da se čutijo odgovorne samo, če gre za "višjo instanco”, nadrejeno osebo ali zakon, za katerim stoji prisila državne oblasti. V delovnih organizacijah in upravnih (samoupravnih) organih dovoljujejo odkrivanje, obravnavanje in sankcioniranje odgovornosti samo na "štiri oči" pred "šefom” osebno; če kdo načenja konkretno odgovornost javno, pred kolektivom, so užaljeni, češ da to "ruši avtoriteto", "krni ugled stroke" ali "ugled organizacije in vodstva" in "slabi disciplino" itd.
Tudi pri delitvi dohodka ne želijo in ne ustvarjajo (čeprav je to njihova strokovna, politična in upravna dolžnost) objektivnih in natančnih meril za uspešnost lastnega dela, te na splošno govorijo, predpisujejo in so "za" načelo delitve "po delu". Ko pa je to načelo treba uresničevati, enostavno (vulgarno) posplošujejo in pomešajo kot merila dela "produktivnost,rezultate, učinek, sposobnost” ipd. Predvsem zanemarjajo možnosti in nujnost merjenja kakovosti in učinkovitosti v procesu dela. Glavni nalog za "delitev po delu" in za merjenje dela jim je samo delitev dohodka, ne pa predvsem intenzivnost, učinkovitost in organizacija dela. Medtem pa sami sebe nagrajujejo same po času in po stopnji izobrazbe ali funkcije. Nenehno iščejo samo nove sisteme delitve, ki naj bi zgolj
nasplošno in samo med kolektivi in samoupravnimi organi razdeljevali dohodek,-, nikoli pa jih ne izpeljejo do kraja, da bi upoštevali in prizadeli tudi osebno, lastno delo (kakovost).
Tovariš Tito je nekoč dejal: "Razume se, da noben sistem, kakorkoli dobro zamišljen, sam po sebi ne more uspešno delovati, če ga ljudje zavestno ne uresničujejo v življenju«
Ali bo torej beseda postala meso je odvisno prav od vseh nas. Naj živi socialistična revolucija!
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Srečata se Geza in Lajči.
Pa pravi Lajči: "Geza, povej mi ka mata skupnega modrček pa socializem?" Geza: "Ne ven."
Lajči: "Oba velke klačita, male pa povzdiguvleta."
Geza: "Te pa bi prinas tudi takšoga nucali!"
Dva Škota se pogovarjata.
Prvi pravi: "Kaj se to pravi, da bi zopet šla v kino, saj sva že bila!" Drugi: "Ja, toda med tem so izna-
šli zvočni film;"
V Diani:
"Natakar, rad bi kosilo, ki ne bi stalo več kot 15C,CC din.
Kaj mi priporočate?"
"Drugo restavracijo."
Sin se muči s križanko. Nazadnje pokliče na pomoč očeta: "Ali bi mi lehko pomagal, oče? Samo zadnja beseda mi še manjka."
"Pojdi k materi", zagode oče, "saj veš, da je za zadnjo besedo pri nas pristojna, mati."
"Kake, da ste prišli sami na našo zabavo?"
"Hoja žena je bila slabe volje."
"Zakaj pa?”
"Ker je msem hotel vzeti s seboj na zabavo."
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Horvat pride k psihiatru in potoži:
"Kar naprj se mi nekaj sanja o angleščini."
"Saj to ni tako hudo."
"Ampak slovenski podnapisi me motijo."
"Kaj je rekel grafolog o tvoji pisavi?” "Neverjetno, trdil je, da kaže nasilneža." "In ti?"
"Ene sem mu primazal, da si drugič več ne bo izmišljal traparij."
AFORIZMI
AFORIZMI
AFORIZMI
AFORIZMI
AFORIZMI
AFORIZMI
Cigareta je svitek tobaka;	AFORIZMI
na eni strani ima ogenj, na drugi bedaka«
Ne boj se lopovof, boj se direktorof!
Ljubi bližnje, kajti oni te prvi zadavijo!
Bruc je bolj aktualen kot CK pri posredovanju .zaupnih informacij osnovnim organizacijam«
AFORIZMI
AFORIZMI
AFCRIZMI
AFORIZMI
AFCRIZMI
AFCRIZMI
A1CRIZMI
DA PC BITKI (NE) BILI BI GENERALI VSI...
Kot vsako leto, smo tudi letos vkleščeni v krogotok raznih dejavnosti, tako na fakultetah, še posebaj pa v Klubu študentov Prekmurja.
Seveda ni dovolj, da smo izglasovali le pestro paleto določenih dejavnosti in aktivnosti, v okviru katerih bi lahko usmerjali svoje delo, ampak moramo potem tudi delati.
V času, ko je družbenoekonomski položaj vse prej kot rožnat, večkrat "kriknejo"’ tudi mladi, ki so doslej brezbrižno sedeli na svoji riti in greli stolčke, na katere so jih "posadili" pridni očetje oz. mamice in na katerih tudi ob prisotnosti svojih predavateljev na fakultetah ter drugih institucijah (Klub študentov) še naprej zatrjujejo, da je molk zlato. Pravgotovo jim največkrat ne gre za "sproščenost, ampak za resnične notranjo svobodo, svobodo zavesti in duševnega bitja. Torej so ali se imajo za iskalce (najditelje) "bisera", resničnega, neizmišljenega smisla (čutenje le-tega je pogoj za spoštovanje, vrednotenje "golega" človeka, to je človeka samega po sebi(imeti človeka rad "zaradi ničesar", imeti ga rad samo zaradi njega samega); Ko bomo torej združeni z njim v resnično "svetilko dvople-menko", ki nam bo simbolizirala želene cilje). Seveda se je (bo) ta združitev zgodila šele po bojih, po ""alilejevem" (konstruktivnem) dvomu...
In končno kako naj počastim svojega "očeta", torej bojeval-ca, katerega sinonim je Tito?
Gotovo ne tako, da ponavljam njegovo ideje, misel ali opredelitev, temveč tako, da sem mu enak v puntu, pogumu in vizionarstvu ter da se zavedam nujnosti po nenehnem spreminjanju, plemenitenju, humanizaciji. Tito ni bil ponavlja-lec - in spoštovanje do njega se mora izraziti zgolj v bojevniškem stanju (to pa polovični boj današnje mladine nikakor ni - seveda ima tudi ta pasivnost svoje vzroke). Biti aktiven torej naj ne pomeni biti v službi dotrajanega, temveč biti v nenehnem dialogu s prihodnostjo, znati graditi nove oz. svoje svetove, vreči v prostor"nov planet".
Totalka
l	(j
'bevvi^p č< DpaZc?VAv\|U 5tuo\€iAo^ rY\^oV p

o
Moto današnjega punta naj bi bil: upor proti vsemu, kar te negira kot človeka. torej potegovanje za "golega” človeka, za bitje in to mimo prilastkov, kot so ugleden položaj, borba za stolčkezvezdništvo..♦ Najti smisel v izviru življenja samega, v prvi celici (moški - ženska)...
kele tak človek, ki je zavrgel vrednotenje človeka po človeku po prilastkih, je zmožen resničnega dela, živega ustvarjanja .
Včasih neprestano razmišljam... o naših revolucionarjih, ki so s svojo prodornostjo, neomanljivostjo v veliko skalo svobodne prihodnosti vklesali še svoja življenja. Najverjetneje z upanjem, da bo mladi rod še pogumnejši, revolucionarne jši , pa recimo tudi o hrastu. Tako grčav in zgrban Je, Stiskala ga je zemlja, peklo sonce, sušil veter Toda hrast se je vztrajno borili Nx gladek, toda meni se zdi neverjetno lep. Vedno si želim, da bi vsak razširjal misli svoje popolnosti v naši samoupravni družbi tako ponosno, kaKor on razširja svoje veje proti nebu. Vendar ta hrast pravgotovo ve, da je nekaj preživel.
In delfin? Ano najpametnejših bitij na Zemlji? V vsem in iz vsega je izvlekel največje premijo - malo besed. Najbrž je tudi najmočnejši v morju, vedno ima dovolj hrane, nihče mu ne streže po življenju in vprašanje je, Če se je sploh gdaj resnično boril za življenje.
In tisti bedni šimpanz? Skoraj celo življenji je moral preživeti strahu za svoje življenje in se boriti že zaradi njegove narave same. In postal je človek. Ni imel drugega izhoda. Moral se je boriti ali umreti po načelu boja za obstanek. Človek je danes našel izhod. Najstrašnejša borba, ki jo vodi, je BORBA S SAMIM	Včasih se nekdo
podzavestno boji večjih sprememb in preobrazb. S tem si lahko razlagamo tudi v sedanjem času modificirano revolucionarnost (za katero so med vojno prelival- zadnje kaplje krvi), zaradi katere izdajamo tudi sam samoupravni sistem, ki s tem, ko se pojavi avtomatsko dvigovanje rok, ne da bi vedeli,za kaj gre, izzveneva kot farsa. ("Za tiste, ki verjamejo samo njegovemu. nauku, bi maral Marx prav to''no. kolikor jc maral Kristjane, ki verjamejo Bibliji. Najljuo-
ljubši so mu bili tisti, ki so znali kritizirati, ljudje, ki sami mislijo in ne pustijo, da drugi mislijo zanje (Friedrich Lessner).
Dejstvo je, da smo v naši družbi dodobra institucijonalizirani. Mar naj to pomeni, da ob najrazličnejših "angelih varuhih" naših samoupravnih pravic in dolžnosti želi nekdo drug misliti oz.tblati" namesto nas (za nas), / peščica namesto večine/?
Zavedati se moramo, da bomo lahko le s skupnimi močmi ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami uresničevali najrazličnejše sklepe in naloge, sprejete tudi na minulem " kongresu kontinuitete" /žal, brez večje kvalitete!/, kjer smo brez kompromisno mladi obljubljali in dokazovali, da ne potrebujemo kongresov in institucij zaradi njih samih, temveč morajo le - ti zrcaliti naše potrebe, predvsem pa usklajevati in koordinirati skupne želje. Zato v njihovem okviru uresničujemo pravice in dolžnosti, ali pa jih ukinimo in razpoložljivi elan "prekvalificirajmo" v nekaj splošno željenega in revolucionar-nega. Toda kdo, kje, kako in kaj? Še bolj črnogledo: Zakaj? Preprost odgovor: da bomo skupno oblikovali našo samoupravno družbo, v kateri v prihodnje ne bomo dopuščali, da pride do (" po načelih nujnega zla")začasno sprejetih (?) sklepov ZIS takrat, ko nam voda že teče v grlo, kar (ne) navsezadnje spet poglablja socialno ekonomske razlike. Vsak se mora zavedati, da so nasprotja najobčutljivejša na mladi koži.Mladost pa ne izraža le neizkušenost določenih posameznikov, ampak se lahko ob manjši pomoči starejših preobrazi v večjo kvaliteto.
Resnica največkrat boli. To pa zato, ker vse prevečkrat želimo živeti na stari slavi (minulo(ne) delo), z zaoglenelo zavestjo in miselnostjo, da je revolucija že končana.
Da pa po bitki zares ne bi bili generali vsi, je treba jasno povedati, da se za mlade, ki stopamo na strmo pot uveljavljanja svojih misli in želja, v delovni proces in samoupravni sistem, ta pot, posebno vtem političnem trenutku šele začenja.
MILAN SKLEDAR
TERMINOLOŠKI KOTIČEK
Dolga leta nazaj (bilo je natanko leto 1934) so naši predniki ustanovili Klub prekmurskih akademikov (KPA) v Ljubljani. Ta je nadaljeval s svojim delom iz leta v leto. Sam naziv (KPA) je postal nemoderen, neprimeren ali pa kaj drugega in so ga zato naši malo mlajši predniki spremenili. Danes mi, nasledniki svojih akademskih prednikov poslujemo pod nazivom Klub študentov Prekmurja (KSP). Iz naziva je jasno razvidno, da smo študentje. Toda kaj boste rekli, če vas kdo vpraša, kakšni študentje smo oz. kaj študiramo? Iz imena kluba logično formalo sledi, da študiramo Prekmurje. To seveda v veliki večini ni res, čeprav nekateri res zavzeto proučujejo prekmurske znamenitosti, kot so to npr. uničevanje alkohola in podobno. Kaj zdaj?
Ali se splača zaradi naziva spremeniti študij prava, filozofije, agronomije, veterine, igralstva, elektrotehnike in še in še v študij Prekmurja? ALi se pa splača spremeniti naziv?
Odgovor bi morali najti študentje v Ljubljani (da ne bom rekel slučajno ljubljanski študentje!) skupno. Toda predlagam vam, da ne spreminjate ne enega ne drugega. Kajti administracija preži na nas. Pregovor pa pravi: ”Ne diraj lava dok spava”. V tega leva smo dregnili že takrat, ko so nam "blokirali” žiro račun (to je bilo lani). Če ne bi bilo prijaznih uslužbencev na SC M. Sobota in SDK M. Sobota, s pomočjo katerih smo vse potrebne upravne stvari relativno dokaj hitro uredili, je veliko vprašanje, kje bi bili zdaj. Da v Ljubljani te stvari dalj časa trajajo, lahko potrdi"MK - Prekmurski študent." No, pa ni moj namen, da bi vam razkril komplicirano in težavno finančno poslovanje kluba. Želel bi le, da bi se naš klub imenoval Klub prekmurskih študentov. Saj to pa smo, ali ne?
Toda v zgodovini, ki sem jo omenil v prejšnjih vrsticah, je nekaj poučnega. Ali je važno ime, ali pa delo? S terminologije preidimo raje na vsebino.
Prekmurci vseh faksov, združimo se!
Združimo se v klub študentov Prekmurja na njegovih sestan-
kih, seansah, zborih in drugih oblikah delovanja, kot so: zabavne, športne, idejne in druge vrste prireditev. Pridite, morda vam pa sploh ne bo žal! Tou bi biu šok, nej? Po načeli: boug daj vekši kup, vas pozdravla vaš
Nej-slavist
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Slon in njegova družica že dalj časa opazujeta zebro.
Naenkrat ona zavzdihne: "Lahke rečeš, kar hočeš, ampak črte naredijo postavo vitko!”
Dve štorklji gledata v neko spalnice.
"No, poglej si to!" reče ena drugi.
"Potem pa bodo zopet rekli, da smo bile mi!"
"Kdaj letijo lastovke na jug?"
"Jasno kdaj! Ko njihovi repi kažejo proti severu."
"Imam izrednega psa", se pohvali gostitelj.
"Ko mu dam 2C din mi takoj prinese cigar3t? iz avtomata."
Nato se razjezi eden od gostov: "
"Vi lažnivec! Prej sem dal psu 4C din, pa ni ne psa ne cigaret!"
"Ja, za 4C din pa gre pes v kino."
"Ves sem iz sebe, kje si se tako dolgo potikala?" se raz jezi bolha na svojo hčerko.
Ta se opraviči:"Nikjer, le na križišču Titove in St. Kovača sem prestopila na napačnega psa."
pe pi picA CW&Č!

p<y^ pjpu..
BA MG GE VELKI
Ka nemo dugo zavlačiivo, je najboukše, ka van časi na začetki poven, ka scen. Ge san sicer nigdar nej študejro takse lejpe stvari, kak jih na filozofskon faksi študenton zašen-ki odavlejo, so me pa te stvari zanimale že od negda, se pravi od tistih časof, da me je tršica Lopertova slovenščino fčila. Nej mi je bilou preveč pri srci se fčiti tisto, ka so si drugi zmislili, samo ka mi je pa konec koncof ostalo driigoga, če san pa ges san ne j bil preveč iznajdi-teljski ali kak bi naš gimnazijski ravnatel pravo - inventiven. Te san se pa mogo resne stvari fčiti, pa kak san gor prišo so tou niti nej bile takse norosti.
No, pa cajt je, ka priden k stvari: odloučo san se, ka mo zdaj tudi ges neka san napravo, ka mo se te lejko fčili tisto, ka je mo joga; istinito pa viipan, ka se toga nede trbe-lo fčiti deci še stou lejt za mencf. Moj namen je, ka v tou pripovediivanje povejžen naš lejpi, domači gezik kolege Kuzmiča z stilon našega prvaKa Francija Vesejloga z Vrbe doma, pa ka se doteknem lejpoga pripoveduvanja, ka ga je tak dobro znau Župančič se do hamburških zvonov daleč po svejti natroubiti.
Samo tou je ešče zdaleč nej se. Kama bi pa prišo, či bi samo domače znanje nuco? Zatou trbej nekp tudi esik čez mejo spraviti (tu bi bilou mogouče dobro legendo sobočke gimnazije Sušo za nasvejt pitati). Samo nejsan se ešče odloučo, štere pametne može z ovoga kraja (petstou durdof) bi rej-san trbelo na moj spisek dasti. Gvišno ovoga, ^a je pravo ka se se vrti (men? se je tuj fčeraj, gda san različno grozde v tekoučon agregatnon stanji degustejro).
Te pa nesmin pozabiti na Newtona, ka je pravo, ka je F = mxa . Tou čista drži; gda san biu mladi, te san biu hiter, pa san biu zatou sila; zaj san pa študent, pa se blek redi, pa san ešče nekša sila zaradi mase. Pa dobro, s toga podroučja se rajši meknen kraj, ka tak znate ka san v fiziki močen, vej me je pa Kerman fčiu.
Te san pa mislo, gda mamo domače znanje, pa uvoženo znanje, ka gviišno nejde, ka bi to znanje bilou samo s posa
meznih felov, pa konec. Zdaj smo prej mi študenti bodouče inteligence pa san ges čeden že zavolo toga (tou je pa logika, nej: san torej mislin; samo mislin, pa se več ne spomnin, če me je to fčila Katica ali sto drugi). Zatou trbej se te kow-how (tou nema z lajanjen nikše veze) fejst interdisciplinirano med seof povejzati, pa razčleniti, pa zanalizejrati, ka de tou..., ka de...ka de...
Hm, zaj san pa pozabo ka san sploj ščeu (pa neman s poli-tikof nikše veze; mogouče do me pa sledi notri zejli, da do vidli kak san san čeden) Aja, lekar san ščeu neka nau-voga, svojoga napraviti. Zatou san seveda mogo fejst znanstveno pristoupiti, vej tou san van do zdaj že razložo. Ta razlaga neje bila historična, ka tu san nej še tak dober kak v fiziki; pa se bogin, ka bi me tovariša Sukič pa Kiijar opravičeno lejko zašinfala, ka san na njunih viirah zgodovine nej poslušo. Tu bi lejko ta dva škclnika uporabljala takšo taktiko, kak jo je mejla tršica Pojbičova. Cna je, znate, prišla v razred malo kasneje, ka je znala, ka mi med torof tak nika ne poslušamo. Te je pa snouf predavala v odmori po vori, gda je bila naša koncentracija na pravon nivouji. Zdaj san se spoumno, ka je Elza tuj sigdar zamidila na vdro matematike, tak ka je tršica Miloševičeva že sploj več v dnevnik nej pisala, ka fali, vej je za deset minut itak prišla.
Ja, nej, pa san zač o z nekšimi spomini na tiste cajte, gda smo ešče nej bili zreli. Te so nas pa strpali v telovadnico ka smo tan tri vore sedeli pa pisali, te smo pa doubili spričevala, ka smo zreli. Neven no, če je bilou tak praf. Zdaj namreč toga sploj ne upoštejvlejo, pa nan na faksi gučijo "kandidati za diplomirane te pa te”, tak kak či bi nej bili še zreli. Te mo pa pa mogli v kakši telovadnici sedeti pa pisati an pa v Kakšoj sobi guča-ti, ka mo ešče bole zreli. Samo zakoj se tou fkiiper? Ka do nan te v službi pravli pripravniki, pa do nas šinfali, kak nika nevejmo, pa kak so takši norci sploj lejko maturo napravli, ka pa ešče diplomejrali. No, sicer je pa tou še veuko pitanje, če mo sploj gda diplomejrali. Mogou-če se niti nede splačalo. Kakša de razlika, či mo odili
^temniat z diplomof ali pa brez? Sicer pa, na nas maldih prihodnost, pa gda mo mi šefi, te de boukše (za nas seveda, ne j za mlade), Te do tuj štipendije samo enouk na leto šle gor, pa ešče tou za nazaj, te mo mi til j kredite ge-mali, pa jih bole malo odplacuvali; zakonof pa predpisof spioj več nede, vej jih zdaj že nišče več ne spoštuvle, samo mi mo boukši da mo velki, ka mo delali tisto ka mo se zgučali pa tou tudi napravili. Te nemo nucali nikših dugo-ročnih razvojnih smernic, besedo rebalans plana mo črtali iz slovara tujk, odvečno administracijo mo ukinili (ges man tudi že en predlog kak: ustanouvili mo posebno strokovno službo za tou, ali pa ešče boukse, samoupravno administrativno skupnost za ukinitev odvečne administracije). S tak-šimi idejami lejko ešče fejst slaven gratan, pa do me pisali poulek Saint Simona, Fouriera, Owena, Kardelja pa drugih znanstvenihof.
Zainouk vas se lipou pozdravlan s svojega študentskega xO-tela, Tajnici mo pa naroučo, naj van sen, gda me pridete obiskat, skuja eno fajn kavico. Za tiste, ka pa ne pijete uvožene kave, man pa ruski Čaj, indijski čaj, angleški, gruzijski, odvajalni čaj...pa domači špricer. Doma je 11 najlepše. Pa bole se fčite, pa tuo bojte, pa ne gučte mi zdaj, pa drugič se mi javite... pa sejte, prosim.
Vaš nekdanji gimnazijec 3CHUT
žarek
o
/
LA
objem 0
C
K
KI Čl TNP IHTI j
DVOREZNE ZVESTOBE
je neizsijan sončni na priprtem okru
je luč in hkrati tema sreča in prekletstvo angel in hudič KI OBŽALUJE -	.
in vse pesmi napisane z nabreklim udom upanja ob prekipevajočih polucijah SPERMATCZGIBNIH NCČl
ONA,
' vendar ne materinstva < ampak kovčke zdomstva ^vračajoče v naveličan
v mračno izbo zaloputnjenega
SPOMINA
je voda neusahljivih žuborenj
v izdolbeni strugi
, obsojena na prestopitev bregov - USODE	0

VCDNAR (21.1.-19.2)
HIBI (2C.2.-21.3)
HOROSKOP 6
Duhovna ljubezen je zaenkrat zate prezahtevna stvar. Vdajaj se raje le telesnim užitkom. Če boš imela srečo, boš s tem tudi lahko izboljšala svoje finančne probleme. Cb občasnih krvavitvah boš sicer zdrava.
CVEK1 (22.P.-2C.4)
BIK (21.4.-21.p)
DVOJČKA (22^^21,6)
RAK (22.6.-23.7
če ti nekdo pokloni kompliment, ga ne sprejmi s kislim obrazom, ker nekateri tudi mislijo
. resno, če se boš odvadila plačevanja pijače fantom, ti denarja ne bo primanjkovalo. V po-
stelji se toliko ne zibaj, ker lahko morsko bclezen.
Kant, katerega ljubiš, ima drugo. Ta ima zopet drugega, ta drugi pa zopet be. Dener je tvoj zaveznik. Izogibaj
dobiš
druga pa
1 jubi teše burnih
psihičnih obremenitev, ker Ljubijana-Polje ni daleč.
Pripravi se na burni majski izlet. i\e pozabi začeti jemati tablet. Denai' ti ne bo prinesel vseh pričakovanih užitkov. Varuj s^ nalezljivih otroških bolezni, posebno ošpic.
Pazi, da te ljubljena oseba ne bo začela vrte-
ti okrog prsta. Bodi bolj zvita in mu do igračk, ki jih imaš. Ne obupaj, če la brez denarja, tvoja priljubljenost šila. Zdravje odlično!
Posledice neumnosti, ki si jih nehote
zapri pot boš osta-te bo re-
zgrešila,
se bodo čez nekaj mesecev pokazale. Do takrat pripravi okolico, da bo pravilno reagirala. Ne ponočuj, rajši počivaj, pij mleko in beri pomirjujočo knjigo. Tako boš prihranila denar in zdravje.
LEV (24.7
Izogibaj se tujcev, ker te lahko speljejo na pot greha in prezira okolice. Drži se domačih
fantov. Dvigi prihranke in pomagaj vsem, ki napada kronična žeja. Za tvoje zdravje bodo skrbeli drugi.
po—
DEVICA
(24.8.-23*9)
Ljubezen ti bo dala nove umetniške navdihe, zato piši, slikaj, pesnikuj ali samo premišljaj. Lahko pričakuješ velik dobitek pri igri na srečo. Tvoja stara bolezen bo minila. Živela boš srečno naprej, Če ne boš preveč zaupala zdravnikom .
TEHTNICA (24.9.-23.10)
Spričkala se boš z najboljšim prijateljem, vendar te v sili ne bo zapustil. Nove informacije, ki jih boš dobila, bodo marsikaj spremenile. Pri nakupih pazi, da ne boš ostala praznih rok in žepov, halo omili tvoje raztegalne vaje, ker obstaja nevarnost za izpah kolka.
ŠKORPIJON (24.lC.-22.il)
Ce že ne poklanjaš zvezd, pokloni ljubljenemu vsaj tisto, kar si najbolj želi. Vendar pazi! Vsi moški tudi nimajo enakih želja. Če že z-biraš denar, zbiraj devize, vendar ne v banki, ker lahko prideš na sodišče. Lovila te bo zaspanost, vendar poležavati ne boš mogla.
STRELEC
(23.1K-22.12)
Čustva so ti še vedno nekoliko prizadeta, vendar ti bo ljubljena oseba prišla nasproti. Bodi širokogrudna In ga vzemi v naročje. Zapomni si pravilo: dinar do dinarja-bankrot. Izogibaj se vlažnih tal in hladnih noči.
KOZOBOG (23.12.-20,1)
Uresničilo se ti bo nekaj, o čemer si do sedaj le sanjala. Spoznala boš, kaj pomeni resnična teSesna polnost. Cb tem boš pozabila na svoje težave z denarjem. Pogovor z zdravnikom ti ne bi bil odveč.
HOROSKOP
VODNAR (21.1.-19.2)
V ljubezni ne pojdi pregloboko, ker lahko glo-bokozabredeš. Zato uporabljaj gumijasti pas firme RIS. Denar ti bo odtekal kot voda. Svoje izdatke zajezi in akumuliraj za slabše čase. Zdravje bo še kar dobro, vendar pazi se Vodenike.
RIBI (20.2.-21.3)
Z ljubljeno osebo se ne skrivaj v kalnih vodah, ker bo tako ali tako vse prišlo na dan. Nadaljuj z varčevanjem, ker ti ne bo žal. Sedanje naložb0 bodo še tebi in banki prišle prav. Zdrav boš tudi naprej kot riba-na suhem.
OVEN (22.3.-20.4)
Romantičnost ti ne bo škodovala pri opravljanju ljubezenskih poslov. Pri denarnih zadevah pa ti romantika ne more kcristiti. Zdravnike" odnesi v bolnišnico Whisky, da ti bodo po bolezni, ki te bo doletela, rezervirali posteljo.
BIK (21.4.-II.3)
Svojo odvečno energijo, ki jo ne moreš sprostiti pri svoji ljubezni, usmeri na pridobivanje denarja. Tako boš lahko plačal stari dolg. Bolečine v želodcu bodo prešle, v ledvice pa prišle.
DVOJČKA (22.3.-21.6)
Čeprav po dolgem času, boš končno le srečal izvoljenko svojega srca. Na žalos’ pa ona ne bo enakega mnenja o tebi! Z denarjem si ne delaj problemov, saj imaš veliko prijateljev, ki
ti bodo pomagali ob žeji. Manj kadi, in pazi se shizofrenije.
manj pij
RAK (22.6.-23*7)
Tvoja zunanjost naj te ne skrbi preveč, saj dekleta gledajo bolj na notranje vrline, posebno še žepov. Žeja te bo spravila v kratko finančno krizo, ki pa boš jo hitro prebrodil. Zdravje ti bo služilo spremenljivo kot letošnje vreme.
LEV (24.7,-2$.8)
Ne pretiravaj z ljubezenskimi sestanki, kajti tvoja partnerka bi se rada tudi kdaj spočila. Namesto denarja zapravljaj čas s prijatelji.
* se pretepov, ker ti lahko povzročijo vme in občutek manjvrednosti.
DEVICA (24.8.-2$.9)
Ne bodi take lahkoveren, dekle te vodi za nos. Tudi pri denarnih zadevah ne smeš biti tako zaupljiv, obljubljene štipendije ne boš nikoli videl. Izogiblji se gibalnih vaj, pri katerih trpi hrbtenica.
TEHTNICA (24.9,-2p,1C)
V ljubezni te bo stalno spremljala nesreča, tako boš kajkmalu dobil naraščaj. Varuj se moža postave, ker lahko tvoj finančni položaj hudo poslabša. Razen ugrizov in prask po hrbtu, boš še kar zdrav.
SKCRPIJCN (24.10,-22,11)
Poglej se v ogledalo in se zamisli. Ali si res vreden da te kdo ljubi? Zaradi tvoje zunanjosti že ne, zato začni zbirati denar, da boš tudi ti lahko srečen v ljubezni. Kdor nima sreče v ljubezni, ima srečo v zdraviju, zato boš živel sto let.
STRELEC (2$.11.-22.12)
Ne zanesi se na svoje prirojene kvantitete, ker tudi praksa v ljubezni pomeni veliko. Denar tudi ni vse, zato si ne beli gj.ave, kako se bos pretolkel. Pri nočnih sprehodih se dobro obleci, ker boš lahko staknil prehlad.
KCZCRCG (29.12.-2C.1J
V ljubezni se ne zaletavaj, ker se tudi najtrši rog lahko zlomi. Ves denar porabi, ker ne veš, kaj te pri današnjem prometu in slabem zraku lahko doleti. Bledica s tvojega obraza bo po nekaj špricerjih izginila.
69000 MURSKA SOBOTA Lendavska c. 9
Telefon (069) 21 580, 21-176
Teleks: 35-219
61000 LJUBLJANA
Wolfova ul. 12
Telefon: (061) 214 436, 214 344
Teleks: 31-476

H-grostrvif p. o.
Murska Sobota, Krožka c. 58
Tel. (069) 21-630
opravljamo generalna, srednja in tekoča popravila na kmetijski mehanizaciji in motornih vozilih, izdelujemo kabine, jeklene konstrukcije in razne naprave v kovinskem oddelku, opravljamo terensko servisno službo Servisi: IMT, ZMAJ, 14. OKTOBER, 8TEYR, ZASTAVA, OPEL, AUDI, RENAULT, VOLKSWAGEN

KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA
Murska Sobota o sol. o
organizira v okviru temeljnih zadružnih organizacij strokovno kmetijsko proizvodnjo v poljedelstvu in sadjarstvu, uspešno sodeluje s člani TZO pri govedoreji, prašičereji in pridobivanju mleka. V zadnjem času pridelujejo tudi sadne sadike vseh vrst
ter sadje in jagodičevje.
DINAR IZ KMETIJSTVA -
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA - PANONKA MURSKA SOBOTA, MARKISEVSKA 3 JE NASLOV, KATEREGA NE GRE POZABITI
Družina s preko 26.000 člani že trinajsto leto: - zbira trenutno prosta denarna sredstva združenih kmetov, delavcev v kmetijstvu in ostalih občanov - daje dolgoročna in kratkoročna posojila, sredstva za povečano pridelavo hrane, sodobno kmetijsko mehanizacijo, stanovanjsko gradnjo na vasi in za druge potrebe svojim članom.
Trenutno prosta denarna sredstva so vlagateljem vsak trenutek na voljo in jih lahko dvignejo pri blagajni službe, na PTT, banki ali pri službi družbenega knjigovodstva.
Obrestna mera za naložena sredstva in odobrene kredite je enaka sklenjenemu dogovoru drugih finančnih organizacij v Jugoslaviji. Zaradi tega je dopolnitev našega oglasa: DINAR NAZAJ V KMETIJSTVO!
100 LET SLOVENSKEGA HRANILNISTVA
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
ZALOŽNISKO, GRAFIČNO IN EMBALAŽNO PODJETJE MURSKA SOBOTA
"POMURSKI TI S K"
IZDELUJE ZA KMETIJSKE PROIZVAJALCA NAJSODOBNEJŠA SR DSTVA TRANSPORTNO MANIPULATIVNE TEHNIKE IN NUDI ..VALITSTNE SERVISNE USLUGE
/MURK
I TOVARNA OBLAČIL IN PERILA
MURSKA SOBOTA
69000 MURSKA SOBOTA
IVE LOLE RIBARA 2
TELEFON 069 21 535
TELEX 35215 YU MURAMS TELEGRAM MURA M. SOBOTA
4
VARČUJ TAKRAT, KO IMAŠ
4 KAJ VARČEVATI!
/o ljubljanska banka
Temeljna pomurska banka Murska Sobota n. sub. o.
IZ M U R 3 Z
LJUBEZNIJO
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE :	L ,
■ mm k	Mh Ml k	hiSnMfcentrala (069) 74-311, direktor 74-004. komerciala,74-007,
M I ■ ■ M	|H m	■ ■ I m	tozd transport 74-006 tozd proizvodnja — nadgradnjo 74 313.
rj I ■ m ■)	|J |J (■	Hi n Al ih	tozd proizvodnja — bivalne enote 74-31 1; tozd avtotrgovina
H JUsH J Q U11 ^1b£“'ke,'n9	1062126'363
PM LSR y	RADGONA
GORNJA R A D G ONA Posini preda. 53	___________■

industrija montažnih gradbenih materialov
69240 Ljutomer
Ormoška 46 telefon: 069 81-086. 81-414 telex YU 35 242
YUGOSLAVIA
KOROŠEC JOŽE
Čopova 16	>
Murska Sobota
nudi usluge in se priporoča
SE PRIPOROČAMO S KVALITETNIMI USLUGAMI
OCR KAREL MIZARSTVO
D. Šumenjaka 12 Murska Sobota
BRANSBERGER
ERNEST
FASADERSTVO Trstenjakova 28 M.Sobota
KRAMBERGER ing. JOŽE I. E. P.
Mladinska 19
M. Sobota
DERVIŠI NAZMI SLAŠČIČARNA
NEBO in RAFIZ Partizanska 19 Lendava
ROŠKAR
SITOTISK
Cankarjeva 83
H.Sobota
ŠTAMPAR BARKO ZLATARSTVO
Partizanska 4o Lendava
GERLEC
GOSTILNA
M dričeva
M. Sobota
31
OLBL Mri J DA PLASTIKA
Prežihova 4 M.Sobota
HOCI1SCHTETER
FERI
FOTO
A. Kar do š a M.Sobota
PRIPOROČAMO SE:
ŠINKO KAREL
Elektroinštalacije
Miklošičeva 8
Murska Sobota
SEVER JANEZ
Servis bele tehnike
Mladinska 26
Murska Sobota
URŠIČ JOŽEF
RTV servis
Trstenjakova 42
Murska Sobota
MALAČIČ
St tlarstvd
Cankarjeva ul.
Murska Sobota
BENKO ŠTEFAN
Kemična čistilnica
St. Rozmana 3
M. Sobota
PAVLINJEK ŠTEFAN Kovinoplastika Temlinova ul. Murska Sobota
PAVLINJEK JOŽE
Str. ključavničarstvo
Temlinova 4
Murska Sobota
MEOLIC^LUBVIK Sodavičar
Stara ulica
Murska Sobota
JAKLIN Karel, Avtomehanika
Cankarjeva ul. Murska Sobota
KLEMENČIČ, Gostilna
Cankarjeva ul. Murska Sobota
F1JCK Branko, Avtomehanik
Prešernova ul.
Murska Sobota
VITEZ Gostilna
Št. Kuzmiča
Murska Sobota
DOMJAN Lidija Frizerski salon
Zorana Veli, ar j a Murska Sobota
VEREN Janez
Mizarstvo	«
M. Kuzmiča 24
Murska Sobota
KOŠČAK Štefka Živilstvo
M. Kuzmiča 35 Murska Sobota
ŠIFTAR Ema Čistilnica
Aškrčeva 5
Murska Sobota
MULEC Marjan
Str. ključavničarstvo
Veržej
JURANCVIČ Mirko
Mizarstvo
Banovci
KUHAR Mira Frizerski salon
Veržej
VRBANJŠČAK Milan
Mlinar
Veržej
PRELOG Alojz Kovaštvo
Veržej
BCBNJAR Toni Gostilna
Veržej
HREN Franc Pekarna
Veržej
HORVAT - LOVENJAK
Gostilna
Murska Sobota
MURATCVIČ Murat Slaščičarna
Partizanska 38 Lendava
MANDIČ Vlado Zlatarstvo
Kocljeva 11
Murska Sobota
GERENCER-FCTO
St. Rozmana
Murska Sobota
-	PAL Jože, RTV servis, Lendava.
-	BIRO Irena, Frizerski salon, Lendava
-	DOMINKO Jože, Pekarna, Lendava
-	KANCA! Aranka, Gostilna,, Lendava
-	APUR Katica, Frizerski salon, Veržej
-	KGSEDNAR, Čevljarstvo, Murska robota
-	LJUBICA, Frizerski salon, Murska Sobota
-	MIHULIČ Evgen, Cementar, Murska ^obota
-	CUK Irena, Cvetličarna, Lendava
-	HORVAT Franc, Mizarstvo, Lendava
-	LADIHA Jože, Avtomehanik, Veržej
-	PUCKO Ladislav, Kmetovalec, Lendava
KULTURHI CEMTER V MURSKI SOBOTI POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ŠTUDIJSKI ODDELEK
UREDNIŠKI ODBOR:
Jasna Zver - odgovorni urednik Jasmina Karba
Danica Sušeč
Borut Sušeč
Marjetica Škerget
Snežna Časar
Boštjan Kastelic
Janez Lenarčič
Mirko Rajnar-Zumba
i
Razmnoženo v 1CCO izvodih'
marec 1985
4