St. 7. V Gorici, 17. februvarja 1888. „Sofisu --s&haja vsak pofok in relja pf* poSti prejeinana alt v fWirici na «1otw pqailjana: Vsc leh> . .' . • . f. 1.^ Pol Una .......*.*<¦ Cetvrt leta ...... 1 1" Pri oxnamlih in tako tudi pri ,,pt. $fanieoh" sp placuje za navailno tmtop. no vrsto: 8 -kr. Le se t.isl:a 1 kra't --------------------------------------------T .___..„.._,»„....................__........ 6 », ,. ,. - 3 v 5?a refip firk*1 po progtnru Posamezne stevilke bc dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gbsposki nlici Wizu jjtrt'li kron", tin starom trgu in v nsTMki uiiui tor v Trstu, via Ctt-8o?ma, 8. Dopisi in naroSninn. naj se po&lja opravniLtvu „So«5o" Via Seminario St. 10 Rokopisi sc nc vrafiajo; dopisi naj Bd Iilagovoljno ffankiijojo. — Doiaknn in (lrugiin iiopromoJ.iiim , hot6 popolnem iz-trobiti raz zemeljskega povrsja slabso in manj ate-viltie naiode. Mi vidiino, da sedanji politiPki gospo-doialci skusajo uropati podlozoim narodom ravtio td, kur je vaakemu zemljaou najbolj uzviSena svetinja, — material jezik. — Angle2i bi radi uailili svoj jezik podloznim Gallon), kakor so ga uailili zd tuz-nim, toll zatirauim katoliskim Ircein. SlobodomialeSi Fraucozi bi zopet radi zatrli narodoi jezik podloznim Baskom, Bretanjcem iu Flamcem, kakor tudi na otioj strain Sredozcmskega morja v Alziru. Osuovno Sol-stvo mej temi rodovi je izkljucno lo francozko. Na-roduega gibanja ni opaitati mej temi narodi, kajti za to io akrbi francoxka Balobodomi8eluau vlad». No in mi vsi vcdno mialimo, da je colej Franco/kej lo ftancozki jezik narodna svetinja in narodni ponoa. AH najkrutuejSi roparji narodnih svotiuj so dobro nam zuani Madjaiji, ti prietni^ iu istokrvui bra-tjo silovtthn Turkom, kakor tudi Gormani, vo6.-ii in zapri*eLeni sovragi krepkega iivlja alo/auakcga. Lo-tfim ni nobono srodstvo progrdo, ^o lo morcjo iu kak nafiin ^kodovati polugotna, a poSteoo iti krepko dvigijofiemu $a Slovanstvu. — Slovaki (— mSi bratj.t t severosahodnom d^!u Ogerakoga, ki pa zovojo sami aobe SI oven co, — torpj smo cel6 v imoou popol-ni bratjo —) so so jeli pred nokaj dosetUstjt prcoej krepko gtbati in narodno probujati. Uatauoviii so tudi BSlovaSko matieo", ki je izvratno uapovabi tor jo imola i-iti namen, kakor uaaa „Matiea nloNonska'4. Oiivotvonli so tudi krepak uarodeu denarstvoa zavod ^narodno banko". Ali Madjarjem je biio to trn v pett in uvideli so v tern veliko nevarnost za „Ma-djar octzag* ia Deakovo votiko madj\rako ictrjo. Kaz-puatili bo namrrS nedolino ;o nepolitisko „Siova5ka inaticott ter samolastno pog. *Siii njene 8totiaoe.ike. Narodoej banki ao pa poskrboli irkljucno lc madjar ski odbor in madjarsko vodatvo, ako da je ta zavod aedaj le r nesre6o U itak pre lesrecenemu pobsd-tioakemu narodu Slovalkemu, — kajti vse aoudelo-fence iiba madjaraka aaraorolja ter zatira oaebno alobodo v narodoej ponTcti iu uapredku. Solatvo jo va© le madjarako in tu^ua siovaska deoa ^edaljo boij LISTEK. NB8EH VAM NOVICE... (Bozicna pra?ljica; Seaki napiaal I. L. Hrdina; po-siorenii Tlastimil.) Saj veate, da aam ne pomnim to pravljice. Pri-godilo ae je to baje pred davnimi leti. A naSa ranj-ka babica trdila nam je to preaveto in klicala celo vrate prestarih p^nietnikov k sredocbi. Verovdli amo jr; oaemdesetleten ciovek vendar na kraji gomile no bode lagalt sicer pa, kdor je mogel uze marsikaj prc-trpeti, lahko mnogo povC», Kako to ; ko je bpiiCna doba priala, ko je babica na sveti veier izpod pornice tzvlekla veliko pe-amartco — vedela ni, kam uze bi jo reva pred nami akriia — kjer ao bilo na alabem, uze rujavom pa-pirjtt v debeiih ivabskih crkah stlaicne pobo2ae peami za celo leto, odprla jih tarn, kjer je ime'a mej liati polo2ene o6ali in si zapela po tibo „Nc3em vain novice..." Ta peaem se mora peti ravno o polu-no6i, pa — „Gospod Bog mi oipuafci", rekla jo. „uie ne morem do^akati". A ko je izpela, snela ai je oCali, vtaknila jih aopet v pesmarico ter jo dejala na polico, precoj vi-soko, kamor bi mi ne mogli dose5i. Bili smo po-?Bodi kakor aleparji — a, saj pozaate otroke! -— da bi sa nas earn zlomek bal. Babica je imela pesmr^* I'm kakor drag zaklad, Da bi ji toko iztrgali \z njo pozablja svoj narodni jezik, a glodati mora trdo kost tatarskega jezika, ki no apada niti v vrato indoev-ropakib jezikov. Ravno takd ao godi do 60 tisod' na-ath prekmurakih in ograkih Sloveneev, ki 6akajo amrti narodno v nenasitljivem grlu tatarskega Moloh*. Tudi ograkim Srbom preti volika nevarnost sa-mopsSno volje madjarskega Sovinizma. Ograke arbe aicor Le aedaj noizproano tlafii madjaraka aamovolja, ki zatira vaako ktepkejao narodno zavest, kajti vaak pojav plemenitega uaroda arbakega jim je ze pogibelj za ojihovo driavno idejo. Toda. preti jim Se vedja novarnost! Srbi iinajo liamrec' v Novem Sadu ob Dunavn avojo krepko „Srp8ko matico", ki imd n a d m i 1 i j o n goldinarjev na razpolago. In novarnost jo, da zadeno ta naeodno-kujizevni zavod ista tuzna usoda, kakor iq gori omonjano poaeatrimo „Matico slovaako". Madjarji le se i§6ojo kakega po-voda, s Werner bi potem prikrili pred avetom svoje samosilniuke namene. Io ce iSeojo povoda, dabe ga prav gotovo. TuSni Srbi I V Stbiji jih tepe dobro rejoni Milan, v Ograkej pa novodobna kultura nek-danjih divjih tafarskih konjarjevl Prav tako ae godi tudi ogorskim Rumuncem, katere jedtiako tladi madjardki uatavni duapotizem. In to ravno nam dola sovraina dva narodu izven naSe. monarhijc, Srbski in Rumunski, — arbsko in rumunsko kraijoatvo, kar bode §e prava tefava av-atrijrtkej vnaujej politiki. Dualizcm jo za naio driivo DtM/.menia ncareca, ki nam apleta za bodo6noit hudc bi6e ! Madjnraki govinizom Sopiti ao tudi v trojfdini kraljovini Hrvaski, ki je Io po poatavni nagodbi, pri-klopljena k tran;litij»ki polovici. Tam gospoduje mladi ban Hedervavski, ki po miloati Tisze goapo-dujo nasim bratom Hrvatom — Tudi ta mora jen-jati! ilrvati iraajo slavno preteklost, Blavne kralje, alavne boje, ncminljive zaalugo sa hiao Habsburako, kako da jib bode teptala tatirska peta?I Z Madjarji ao ujemajo v takem poalu jedino §e Gormatii. i'ustimo Nemce v Avatrij*, aaj znamo nji-hove cine. Pogiejmo le v Nemcijo. Tso Alzacijo-Lorotio bi radi posvabili kar 6ez noc! In zakaj? Jedino zato, ker .so bili voljeni tam aami Fiancozi in uaspiotniki Bismarkovemu acptenata, Sole so ponem-&li kar cez nod, vaa pnvatna narodna druatva ao razpu§6ena, a za vaakim voglom ti6i nemSki vohun, ki pazi na vaak korak Alzaskih domoljubov. Hat ali razbili o^ali, no---------. Na sveti veCer pak ae babici ni bilo treba nas b*ti. Imeli amo dovolj diugih igraS. Toda previdnoat ni odveS. Potem po-klicala naa je k aebi, vsedli smo ao okoli nje, in najmanjSi zlezli 80 jej na koleui. „<3o bi imeli bogato babico, otroci,* rekla ]e. fldala bi vam za bo^ifino drevo novih oblek, aladfiic in marsiktorih Sepih reel, tli ker aem uboga, ne morem vam niSosa dati, razven da vam povem kako pravljico. IgraSe bi razlomili, izgubili a pripovedko ai lahko zapomnito in imato vzgled-------." In pravila nam je, doklor nismo zaspali. In v noej videli amo v sanjah lep'e povodne dcvojke, Je-zuSSeka, vaakovratne kralji5ine iz blizajih, podrtih gradov in bili amo srecni. Ovfljsct let bo letos, kar smo zagrebli dobro babico na LidiSkem pakopahsci, bili smo az\s do-rastli, veudar pravila nam jo se pred svojo smr»jo pravljico kakor otrokom. Hirala jo celo jeaojis mislili, da ne do6aka vefi avetega doe, a docaka!a ga je. Toden pozneje pak je ule apala za Lidicko cerkvijo, grob jej je bil ae aoegom pokrit. Da vam to tedaj povem: kakor vaako loto. tako ai p i sedaj na aveti d*i po vedorji vzelaataro pesmarieo v narocje ia ai zapela BNeaera vam novice..." A bil je to uzo glas votel, slab, in babica tedaj ni niti izp<§la. „Ra*ao aom ae vzpomnila te-lo pcani BNoaom vam novice.. .,* kakor ao jo pelt v htfi L di5koga rablja.. .a Wi$ boljSe 8e ne godi Poljakom na Poznanjakom in v izhodnej Pruaiji. Vse Poljake, ki ao ad zdeli Bismarku nevaini, izgnal je iz domovine. .Nemce na-aeljujejo v diefco poljake kraje, kateri imajo vajcti v rokah ter so ob enem vladni vohuni. Vaak rodoljuben pojav ae zatr4 fa v kalu. Osobne elobodo oni pre-avitljeni germanaki kulturonoaci nooejo pripozuati ua-todu poljakemu. Radi tega aamoailskega ponemoovanja poijskega oanovnega solatva interpelovali so poljski poalanci pruakega naudnega ministra. Toda on jim je povedal prav na kratko in razloSno: d a mora poatati nemakijezik o bfievalni Je »ik vseh proskih drSavljanov. Kako kru-te, kako hudobne besede! Priiakej drzavnej ideji naj torej ^rfcvujo toliko milijonov Slovanov avoje najIjubSe avetinje, naj se odpov6 jeziku oietov svojih, |nuj po-zabi na slavno svojo preteklost? I Ali ni to narodno poailalvoP In vsako poailatvo mora kedaj prejeti za-shizeno placilo! Tuzna je usoda alovanska. Izginiii so ie v morji germanstva polabaki Slovani, poneraceno je zo celo PomorjaiiBko, rapidno ponemcujejo so lulifiki Sorbi, —• ponemceae so io vae osrednje nekdaj slovanake Alpo, a vse to fie ni zadosti zreln germaoskega sa-moailatva in ho5o iti se dalje! Sedaj so prisli na vrato pruaki Poljaki in Sorbi, a 2ejamo jih tudi Slo-venci in Cehi. Za nami bi priSli na vrato Hrvatjo, Srbi, Rusiitd., da bi bil sit potem njih: Drang nach Oaten! Toda nadejamo se, da za6ne tudi Slovanstvu uii-lojso sijati politi6ao solnco na obnebji slovanakem; nadejamo se, da se politicna usoda prej sprijazni z idejo alovansko, kakor seureani<5ijo Teutoaom gorcce zelje. Tudi EgipSani, Feni6ani, Babilonci. in Asirci, Grki in Rimljani bo gospodovaii avetu, toda izgiuili ao raz zemeljsko povrsje. Za temi ao dominovali v Evropi Romani, a za njimi gospodujejo Se vedno Germani. Toda kolo usode in areco se vrti: kedor je na vrhunci, pada in navadno celo izgine. Tudi za Slovanstvo prihaja njegova doba, kajti: Slovan gre na dan! Ali ker Slovanstvo nima na vesti poiitiakih gi ozovitostij, ker se dviga le po postenej poti ne da bi botelo so svojim napredkom ofikodovati druge na-rode, osobito pa za to, ker jo Slovanski duh 6\\ in zdrav, organizem Slovanntva So neomehkuXen: zato amemo prorokovati Slovahatvu lo veliko, mogocao in „To j^ babica, ona stara ra2valinn v Lidicih pri rilnikn?" wDa, tam pod rebrom. Sedaj uie od nje ni vc6 nego gom^ida kamenja, slabo, majhno zidovje iu predrta klet. Vso to je zaraslo z laatavi&co, pra-protjem in opleteno z brSljauom, a pred leti biia jo tu lepa, precej velika hiSica, kakor tifinik — kakor lep tiSoik, v katercm ae akriva krvolofina ptica vjeda. Ulrica je bla pobeljona, na oknih same cvetice, streha je imola nove skodlje, in po stenah proti strehi vila se je vinska trta. Taka lepa hiaica, tiha in coli dan ztprta kot aamoatan, a ta rudefii napis nad vratmi! — Vam bi sedaj ne bilo prav nic do takovega napisa, a tedaj jo vedelo vaako dote, kaj pamenja tak ko§5ek rudeco pobarvaoega leaa. V tej h>8ici so stanovali ljudjo kterim ae je vsa okolioa od dale6 izogibala. Rabelj Tatar a6 svojo rodbino. Gorje mu, kdor je moral a Tatarom imati ka-tero opravilo. Bili so 6adni sprovodi, kiteri so kon-6avali v slanskih „gaiih,a vaaj tam doaedaj pravijo na nekem meatu „pod vialicami". A Tatar ni bil tako hudobeu, — pozaali sm) ga vai, brez vzroka ni akodoval nikomur, bil je ciovek kot drugi, morebiti §e boljai, i ni mogel pomagiti, da je oskrboval ta urad. Bilo je to dedno v rodbini Tatarov, jeden dobil jo to po drugem, a Tatarov sin Blaz" bi imel zopet provzeti od oceta urad zadnjega aodnika midodeloev na zemlji. Takd je bilo in bode, nekdo mora biti rabelj, dokler je greh na svetu. Ker je bil Tatar n.belj, ni smel v oerkev, le za zidovjem pokopaliSca mogel je pwltflirti o/gljaoje, A da bi biJj videli Xa- &-...„. ftf W.bbAo&oat. To naj naa tola2i in d r li I i v —emno deiovauje ia boj ! Bog iu Slovani I Vabilo druzbe sv. Mokorja. Ko je tuzni 18. dau pr. m. prezgudaj zagroila crna zemlja drago truplo monsigo. Andreja $in« spielerja, pre§injala je area naSa ob njegovem gcobu preiskreua zelja, naj bi dal dobrotljivi Bug, da bi seme pravsga krscanskega rodoljnbja, ktero je ra-njci aejal skozi 40 let, z njim nikakor ne zamrlo, ampak naj bi pri&la za neplodovito, mrtvo zimo tudi nam ugodna spomlad, lefco in jeaen, ko se bode setev njegova lepo rozvijala in razcvetala, dozarjala in do-nasaia obilega sadii kraeansko-krepoatnega in narod-aozavednoga zivljenja. Ce je blagi nal voditelj splob zapuatil kako na-pravo, po kteri bi smeli upati, da ae to golje z bozjo pomocjo izpolnijo, tako je to gotovo druiba sv. Mo-horja, ki je v svojem 36 letnem ©bstanku rajnemu uatanovniku svojeinu bila v najveeje tola&bo iu naj-alajSe veselje. Na drugem poljn ob velikem trudu in delu in kljubu najboljsim namenora Se 'ni povsodi do-cakal pravega sadii in je moral maraikaj le prihod-noati prepU8titi, a dru2ba sv. Moborja je prod njogo-vimi ocmi iz maiega zaeetka vzrastla v mogocao drevo, v kterega koaatih vejah se od leta do lota veaelo in zadovolino zbirajo Slovenci in Slovenke iz vseh sta-nov in poarcno veselje vlani obsorej, ko je dan na dan prihajalo pismo za pismom od prek gg. pove-rjenikov in je Se aam naznanil toliko Stoviio druiab-nikov Mohorjevih, kakor Se nikdar popred — ve6 ko 35 tiao6. In letps ? — Spot je priiel mesec, ko se na-bira druzbenikov veSinoma sklene; do 5. dne prihod-njega meseca se imajo vpisovalne pole z navimi in starimi itdi (trudom in aadom Sc*. gg. poverjenikov in rodoljubnih duhovaikov) v Gelovec doposlati; — kaj bode letoa? Morebiti, da si domi§ljavajo neprijatelji naaega radii ia pravega poutfenja njegovega, da bode jsedaj usihalo in slabelo drevo, ko ni ve6 isfcih rok, ki so je vsadile in do zadnjega hipa tako skrbno njegovalc? •Tako se motijo — saj smo pbkopali aamo truplo Andrejevo, duhnjegovpaSivi v n a a vsoh in, do Bog da, bode fclvcl na veke. Odbor hoco po pokojnikovem vzgledu traditi se ie zanaprej, da druiba napreduje in slovonsko ljudatvo zmirom bolj zadovo-Ijuje. S popolnim zaupanjem se pa tudi obracamo do ru62, braz kterih odbor m5 ne opravl, do gg. pi-s a t o 1 j e v, o prelepo prosnjo, da druzbi naklonijo najboljse in najtecnej^e duanobrane, karjo preraorojo, In do gg. poverj eniko v ia sploli vaeh ro-doljnbov, naj ae zanaprej z isto goredoostjo in navdusenostjo delajo na to, da se stevilo druzaboikov no aamo obrani, temvec se kolikor mogoce povisa. XTcimo ae pa od bozje previdnosti, kodi in.kje pred vsem drngimsiprizadevati. Ob meji, na akoro ze izgnbljenih tleh slovensfcva, nam je obudila pre-vidnost bozja Andreja Einspielerja. On je v dejmnji izpeljal to, kar je nepozabljivi Skof Slomlek ie davno nameraval in za potrebno apoznal za sloveuski narod sploli, posebrto pa za Slovence ob aieji, koder preti veil in narodnosti najvecja nevarnost. Zato je ranjki ustanovoik druibe Mohorjeve svoje pazno oko naj- tara, niti jedn© sv. aiaSe 7 Lidicki cerkvi ni zamudil. Stal je odkrit za zidom pokopaliskim, z molifcveni-kom v roci, poaluial je orgljaoje in zronenje pri povzdigovanji, i molitev njegova je bila Bogu 6e treba milejia nego nekterih atojedih pred oirarjem samim. A L@na Tatarova bila je Siva dobrota. Saraa klicala je beraea in, kedar ao se tali vstopiti, do-neala jim je aama koa kruha. A otroke svoje je iz-redila, kakor Ie maloktora mati. —Bla2 bil jo brhek mladeni5, pomagal je roditeljem svojlm, kakor jo niogel ziveti se, ia ogibal ae je gostilen. Ne - le ker ni bil njihov ljubimcc, ali — naj bi tarn kteri ras-posajenec gledal skozi prste nanj? — na sina rabc-ijnovega ? ¦— I hdi Cilka sluiila je uze drngo leto pri gospej predstojnici na Smefinem, in gospodje so bili & njo zmerora zadoroljni i nikoli jej niso ocifcali, da je iz Lidiike rabeljnice. Nedavno je bila Cilka doma, povedala je, da je le tako usla, a da jej je obljnbila goapa glavar-jova, da pojde na aveti ve5or lahko domov pogledafe ter da tarn labko prazcike prebije. Da, na weti yefier cakali so tikrafc dolgo Cilko. Iz oblakov je snezilo, veter je bt-il mej snhimi to-poli, ali Tatarovi 80 neprenehoma hodili yen gledat nad rebro, li Cilka ne prihaja. Sedaj je fiel Tatar, sedaj Bui. Uze je bila ura devet, — deset — —. „No, jaz mislim, da Cilka u2e ne pride," rekel je Tatar, „kako bi si tudi domislila, v takem vremena. Vecerjali bomo brez nje, molimo tedaj-------." A odmolivsi eedli so za mizo, ktera jr bila danes premakojena bolj k peel Saj tam pritiaka mraz. Le poglejte na okna — xavno pred ofimi raato vain ledene cvetlicd na steklu. Tiha jo bila vecerja f oaamoloj raboljoict (Dalje prib.) bolj skrbno npiral na slovenske pokrajine ob meji. Zadnje njegovo delo, ktero je pctohdil preteklega leta, le na smrt bolao, v zadnjih dveh Stevilkah evojega ltata BMira", je pregled udov dru2be av. Mohorja po dekanijah in farah slovenake Koroske; sestavil ga je s tern poaebnim namenom, da bi tarn, kjer druiba dobro stoji, nikakor ne nazadovali, ob mojah pa, kjer §e si a bo stoji, spodbu-joni po lepib vzgledib drngih rojakov, naprodovali. 6Ta nogo torej, alovenski rojaki-moj&Ti po k o-roSkej, S'fcajorskoj, ogorskej in bene-c a n s k e j zomlji! Pobratimo in zjedinimo je v druzbi sv. Mohoija, ki nam bodi mil dar dubrote bozje, nada lepfie bodocnosti, v Bogu po6ivajo6ega buditolja in voditelja na§pg«, m.sgr. Andreja Einspielerja 8ve ta zapus(5ina. Cnviijmo in stritno jo, da bode zmirom bolj do80gala svoj namfin, bistriti um in bln2iti volj<> vse'inti slovenskemu ljad tvu in rau tako pot kazati do prave srece, caane in vecno. V dosego Jsvojega namena bode druiba tudi letos izdala Sestero knjig: 1. s&ivljenje preblazcne Device in M a t e r e M a r i j e in sv. J o i e f a". V naatopnem VII. anopigu opisuje ranji Janez Vol6i§ razna MarijinaboSja pota po svetpj de^eli, Evropi in Ameriki ter naa nazadnjo privedo iz Lavantinake Skofije na avete Vilarjo, kjor za letoa ostauerau. Mno-gotere, prav lopo izdelane podobo znamonitejSih bo^jib potov kincajo spis. 2. Toma2a Kemp6ana: wHodizaKriatu-aoml" wTo je najlepsa knjigaa, pravi neki nam moz, wkar jih je priSlo iz rok 6lovcSkih.a Bukvice i-zidejo ob enem kot molitventk in so morcjo tudi narofiiti po druzbi izvirno vezano v kozje usnjo, po 60 kr. z zlato in po 50 kr. z rude^o ali marmori-rano obrozo. Priporo8ujemo vozano, kor posamozen i vez bi stal skoro Se enkrat toliko. | 3. „Obfina zgodovina", 12. anopi^. Za- ! 6enja ae nov del cele knjigo, v ktcrcm g. prof. J. Stare prezanimivo pripoveduje grozno francosko revolucijo, iz ktorc so izlego gUiaoviti Napoleon I. Vsak Slovenec bode, knjigo rad prebiral. 4. „Slovenaki Pravnik". V lotoSnjora 5. anopWn kon6uje goap. dr. I v. Tavcar od vsoh zo-ljuo pri6akovano knjigo. Udje po La§kem in v Ameriki pa laliko dobijo namcstit nje kako drugo knjigo. 5. in 6. knjiga sta atara, priljubljena znanea „S 1 o v. V e d e r n i c e" in „K o 1 e d a ru m 1.1889, I z raznovratnim kratkocaanim in pouctiim borilom, z lepimi podobami v Koledaiju. V zadnjej odborovej soji due 25. pr. in. spo-minjal se je prec. gosp. prodsednik vclikih zaslug ra- I njeega Andreja Einapiolorja za dru2bo av. Mohorja j in spodbnjal k dolovanju v njegovem srnislu. Volil je odbor za podprodsednika 6. g. Lambertn Ein-i a p i e 1 e r j a, za biagajoika pa g. Simoaa J a n e-I 2 i 6 a. Prosimo, da gg. poverjeniki vpiaovalno polo in doneske njemu posiljajo. V Colovcu, dne 10. februarja 1888. ODBOR. I Prva opereta na Goriskem. j (Konec.) I j Po konCanem slavospevn na B4upana" slodils so J I zbori (pevski): Mi oSetje mesta —, Vsakdc nas pro- J I dobro le ve — K tako velikim res akrbem itd. Po j j tem — oziroma sredi opercte, pridne seja — prebera j I ae zapianik zadnje aoje (odino kar jo v prozi i brez j I petja v tej opereti) bil jo juko dobro sestavljon, in j I vzbudil je mnogo 8moha med obLinstvom. Tako n. pr. [ I imena obd. sv< tovalcev: Modved, Veveriea, Jazbec, j I Pepo Mlinarjev itd. (Zapisnik aicer ima ta opereta, I j a sme se po svoje napraviti, glede na domace ae- | j danje razmere.) Zapisnik zadnje seje ae podpiao, ia | I opereta nadaljujo —. Sledtli ao soli: ^up.ui, boriS, j I dvospev (beri6 i piaar) itd. Seja se kona*a in prvi j staresiuo vabijo ostale po starej oavadi na kupico I I vina, pri kterej ai hofiojo „nkrbi odgnati" Prvi i drugi I atareSina gotrs'} poleg3l; v>ittkdo je M popolnoma j zadovoljea — iz.ienaden — k zadnjej toSki: „Donm- I I cej zabavi* v prostore Marzinijeve giatilne, kjer amo I ae med iivahnim pefjem pri kozarci vina -^yaelili nad J tem sre&iim uspeliom. Primernih govorov ni nnnjkalo j I — omeniti jepodpredaednikovegaonapredovanju slov. J j bralnega i podpornega druSlva I 3 torn bil jo aporod j „vcliko beaede* konfian; konfiaa bi bil s torn ta-lt opia, vendar izrazim zeljo — ktero bi popred bili hi j tads drugi radi izrazili, a niso k tomu prave prilike j imeli. I j 0Opeireta" se lahko udoma& t Oglasili so ae za njo najprvo iz Ljubljane — ogla§ala so bodo tudi j druga drustva, ako jim bodo. znano, da so jo ztnozni. Glede pevskih mo6i ima 2upan (barifcon) najte^jo u-logo. Vsiigralci(pevci)raorajobiti muzikalifioo nekoltko I izuSeni, da dobro izpeljojo operetoj sicer ae posreSi tudi | j z jako dobro v;»jenimi pevci, ako tudi niso toliko mu-j zikali5ai, da bi se sami njih uloge nauiili; truditi so ) mora r tem slufoju pevovolja malo ved. Ptvi in drugi atareSina sta T. II, ali Baa I. in je njih uloga mala in lahka. Za zbor treba kakili 8 do 10 modi, T. 1. II. Baa I. Baa II., zaduja pa imata (izimii par not) po* vsem isto „notett. Zbori so primeroma tako lehko postavljeni, melodidni za uho, da no delajo posebnth tezav, in je treba ie dobi'oga posluha, ia malo truda, ker se vae uloge morajo nauditi na pameti. Ako so soliati taki, da se laliko sami uauce, spravi so opereta v enem mescu na oder — kajti zbor srednje vrednosti rabi 8—10 vaj, So par skupnih vaj — za privajo ^mimiko1* in poaraLi so. Opereta apremlja ae z glaaovirom ali orkestrorn. Spremljanjo za glasovir je primeroma lahko — igralec arodnjo vraro lahko n«> prvi pogled apremlja. Za orkeator postavljono je za aekatel preoej labko. Dve poskuSnji z orkeatronr (ako ao spremljanjom glasovira dobro gro) zadoatujeti. Gledo obleke ni poaebno tazavno. Stareiine noiijo ktoro si bodi narodno noSo; n. pr. kakor je bila pri nas na GoriSkem pred par deaotletji v navadi, kratke erne klaLi», odprte belo jopi», rude^e telovnike itd.; ali no§o wTrzaSk» okouje" ali nKranjsko noSo* itd. Boriceva i pisarjeva noSa so ujenn % njib stanom. 2upan kakor stareiine, malo bolj gosposko. Opereta dobi se pri izdijatelju aamom: Roman Nejodly uCitel v LitomySli, OoSko. Pariitura za glasovir i petje 1 gl. 80 kr., sproinljanje za orkeater 3 gl. 50 kr., 10 glasov (colth ¦— z vsomi ulogami) 3 gl. Ker jo opereta SeSka, treba ai je podpisatt pav-sod s-Iovonski tokoi —• ktorega se dobi pri w8loven-akem bralnem in podporncm druitvu" v 0orici. iz* dajatelj ^operete" ne dovoluje prepisov'Ati torej tadi druStvo ne izimSi tok^ta; sicer bi se pa nikomar no spl <5alo prepiaovafci, km ja cona opereti vlo tako nizku. Kjer m toioj m )fii na razpolago, skusito! Udtj-ma6i naj se; s tem ae vadimo v k«j veLem — na-predujemt>; ako smo zmozni, zakaj bi to imolnosti no porabili ? Gojtrao poleg dramittituh iger tudi o* pereto; poznejSi C.w mm morda Si kaj ve<5 prinflio — a k temu m-iramo so pr"*praviti, 04. so jo do^o-daj opereti ni nSlovo:»-*kema tako redko kdnj prod-atavljala Bna OoriSkom" prej n'kdar — kdo jo um ? Ali nimamo 9operct" ? —'So oekatere — a so jako kratko — vcihlel proza, a lo za fce malokdo vo. BZvon" ali „$!ovauaki svet" bi nam gjtuvo jako u-vStiegla. ako nam imena teh operot objavit^ in na-znanita, kjr» ao dobi*. i po kakoj vem. Treb^lo bi natancnojo kaj pw.'daM glo-1; osjUj-% v po.um ixnih operotah, soli.»tih, zbjrih, h> li »am<> rnozki ali luli ieuski glnsovi ia kteri, itd.? Nadjam ho, da nam v prihoduj'.' jodon omonjenih lrpo^lovnili li*ljv k«j o tem objavi, za kur inn bndemo bvidcim. Naj bi nam pa tudi ^Ola^b^iia mv.ic.i" al« kd ir so 5uti sposobnegi, pro-»';uil ktoro b->lj<> op>nvo (m !i daljSo) druzh n;n>dov, t'j.hov, liwov ali llrratov ; kajti pri v«mj dobroj volji inoaMmo vedno tam asttti kjur *mo — i».k»> nimamo kaj v roke vzmij. Nsjb-dje pa bi bilo, ko bi si' kt.ri uaftih bolj zmoznih muzikov oglaail tor bi nam operety pre&krbel. V prvi vrati morali bi ao B(JUsbona mat:ca* ogttaiii, ter nnprositi, da ao kdo oglasi, ki bi nam naprAvil libroto (dogul-jo iz tuaog.v d>m\5o.e> — ap'ob slo* vonakoga zivSjonja). Id bi imdi a'ibreto" razpi^ala naj bi promij za najboljo ^kladbo operoto z nametijo-niiu tck-itom. Na vodilo za librcto — z\ dub skladb>j» — oz'rom pjduk v U-m ali kjo so o torn lahko kij Sita, ogle la, pjikuSnja, itd. bila bi stvat- tGla»bono mitici'*, ki naj bi to o p.iliki v kikom leposlovaom listu ra/pravifa. Da bi to bejedv* pa Uo na ro lovitn* tia I Dopisi. Iz Bl'd, Stnsaaska susa jo ra«saj»la pretekto pobjtjo po kraani ginaki okolici, pa voiidar ai varga tako unicila, kakor amo o njonem vaai mjsliH. Tudi pri na;*, ubogih briskih trpiuih ja jako hudo priti>-kala. Grozdjo je vendo in sem ter tja raz trt pa-dalo, pa vendar, Bog bodi zahvaljen, niamo bili popolnoma uniccni, kakor amo v zacetku misliii. Precej smo vidoli, da Bog cloveka v najveiej nadlogi nikdar ne zapusti! PiiSoI jo po dolgej in pehajocfej suSi hladeC in okrep5ajo6 dai ter je u?.o skorsj popolnoma ovenrlo grozdjo napibnil. t*p skoraj izgub-Ijono trgatvo je postajal od dno do dne krepkejSi. Grozdje je zaielo deboloti in izvanredno slast dobi-vati. I)» kmalu smo sprovideli, da nam jo suSa do-loma Skodovaln., dolonu* pa, bi rekel, skoraj koristiU, kjt>r lo njej so imamo zthvaliti za izvanredno slant letoSnjega vina. Pa kaj Jiaiup-maganise izvrstno vino! Vedo-li ljudje. Sog.ivo vino ;. uaSo t-ifiijo?! 0 gotivo no I V trctji Storilki eonjono 8So«S«w aom bral v do-piau z naslovjm ,Na8im goatilnicarjem in njih go-atom", marsikaj o zidovakem zviigovcu. To me ja jako zanimalo. Znano ml je, na kak na5iu neki Sidovski vino-trzoc avet slepi, da je vae njegovo vino na trtah zraatlo; da ga nakupuje]v Yipavi iu tudi v Brdah kupt, Vsak, kdor ve, koliko briakega via-t gre v njegovo klct, koliko pa iz nje, mora vzklikniti: ,0 pre21ah> na klet, ki brez trt toliko bozje kapljico, ali bolje receno, iidovskoga Bvizgovca doprinaSaS! Kaj mislite, do kje jo uze dospola zidovska bi-stroumnoSt! Najema si omenjcni zid colo briskega voznika, da mu brez suma po Gorici ia njcni okolici i vozi Ivizgoveo; da bi vsak, kdor briskega vo/.nika | vidi, mislH, da jo sladka briska kapljica in to jih za- ! iiboze mnogo zapeljo. Ky b.> 7. nami brisk:mi in vipavakimi trpini, ftko pojde tako uaprej! Davki vedno rastojo! Slabc letine so prisle v uavado, ia so to, kar pridelamo, woranio po eoni v obljubni dezeli na avetlo piiSlega gidovskoga zvizgovca prodajati. Da, Le celo ob dobro ime pripravt zidovski zylz-govec oaso vino! Prositn Vas torej, drzavni in duz^lui poslanci: sfcepite pri ug'odnej priliki zidovskemu 2viLgavcn na peto % vecjini diwkoro na ponarejeua viiu iu i^juje! So je Saa reaiti dva Ippa biaan alovenako zemijc, Ytpavo in Brda zidovskoga odcru^tva. Briski trpin. Pri „8v. tfjlicijiu ni "Simla imrli 31. jan. t* 1. pomenljiv) in gmljivu slovo+ioit. Novo sul-sko poslopje efflo namrec tisti dan *bv«».jf»a bla^osio-fili in odperti in a tmn o lln'-ieinti d &laj iM> nihee o tem t „Soi6tu po?oi*-.tl, storim t> jv?, ttor »«s mi th neino zabiljeiiti, kar se je mt*j nami taktf do*lo;ito in lepo TrKilo. Trijo cL\ gg duhuvmkt, biUnji *.>«•!]»», { na/»n:*»>»mj-» pjvj-lat in poca-itif. ini'di »*» pr.ii *tte**r Uds Irs^s ol-ltdtiit avciai go^podje, p.i jth ja bii me^U i):ui prt-derzal osoren zim*ki uitaz. ki nam je huud ti*;i dan kakor nalasL naz^,tj%t; in vk!ju"'»-tvAti. Lopa ta »li>re*:ip-*t m j»* '«k-» '«*•>*»}¦ i: «»b 10, uri ˇ«aine'«o5'*k;>i raladt-i .hJ-»vo o.J »tar«' Ad^kt1? b:K Oospod oaJuciudj in go*j»-»d ti:i* »<'u*^jh .4 p-;j«n^.ik *\oje ki^rdeio borliuo nih«h:ii t i<«pi v«:»;i m-j -l>-vecnim xroaenjem in i:oka(iji«nt «i>rt'i*t/¦», v far:« 1 eerkev k *v, miSt, katero jo br/J ^, kap'.ia. IV* *v. mtJi pcval jo m«4an /,bor, iolAtjt in 4;»!«rc«\ pr.manjo pesmi iz Ociiije dobro, Va *v, n\mi »mn »U «»iv«*n«» v novo SoUko p»#Uspj«\ ki j^ hit* *>?^!jUtu'i % »-lm> tni venci, kihuni in namdntm/, jt^iavjmj, m«»j k^<*« rirai jo tihrala «5«*rn-> f»*i» 'NmamV:* V. »; ;M3*p»4 ona ni hotela besedovanja odgovarjati, razlil jo avojo jezo ali iaiost s tromi dopisi v rSo5o", kje.r so pa le glavno potozo sprejeli. Tudi zasramovanjo javnim po-torn je dekle mirtia pranaSalo, dobro redo6, da bli^nji lakim zlobom no verujojo; daljni se za kaj takega malo all ni5 na zaniraajo. Nedavno bil aem. na Idriji; govorili so 0 t.nem fanta ravno ljudjo, koji so mi uzo la ni 0 ujem pravtli in so mi navedli, da sc jo lotii dtuacsja d^kb'ta, a roditelji pametni ljudje mu niso d:jvuli!i piripoljati jovhisi). Zato je vzo colo leto — tipoi in \z obupa hotel ~ odpotovati —- v Ame-riko in so —- no vniiti; a piisol jo le do — Koba* rida. B daj pa doma — itd.; Icor mu stariSi no dovol6 — Zabt)feLil seni yadovo, da aem povrnil Caafc zadoti deklitii ia podai pouk, da obiekovanjo no ostano brez kazni. __________^ Opazovalce. C'opovaii 14. febr. Rivno protekli predpust jo zt'koUko raxmrsil itaS pevuki zbor. Ni razpadol, ni 9* skiopl; ali piiSd je castiti gospod kanalski ka-p'ajj, ter je povci*, svojega brata in sestro pred ol-tarjoni zv»'/al z sestro in bratom naz Mocila. Dve naj bidjfii hi.^i, prva pfc svojt»j kmetiji, driiga po svojej trgoviui, Ht« ai podale roko y dvojno zakonako zvczo. D.i je pi»v>vz.lignjon v 2npnije. l>,i ys ta p'H'ofrln vcsclo goatovanjc Se bolj vne* I», }\' pai?, nm'.jivo. Kmali so zaMi zveneti kozarci j:a idravji» nniin, ki so pripmn.tgli in delali na to, da »h- j.» Ja u/V 45 li»t stara Strena vcndar povoljno raz-m-»!ah. I\>-:iibn-» navduS^no sii je ,-prejela napitnica 31,1 r«trutt>to jn ptvaka Kafolove ndovini, na p. n. yi sii^-gnora .Siefana Katola, ki ima najve6jo zasluge za ustannutpv to inpuije. IVtieij* za vcrsko Solo ac ta prav pridno pod-l>-:»>- . _______.... /upnik izverwl j»» hU$t*\>»%kQiij* {-> p*«» lp.\*t!ii <• kfvni dol.^bi. IVcitUi L>->«poi d«bt;i!, r-»i^v,.\ » ! kf.ijru*gJi a«t!«ik«^4 nv.'tt, j* v >Wj**m vx .'«*',> yu • j m**fctom g-n'-.»ru n%m i d«Uk«in'4 f»v*»:u, p:-i'i*oinik ^rajtj^i *¦?;:*;**¦•„• i hw.a, nai \loivlui po'-Un^o'. i'h^.-/.r'.»dai jjMs^-i ?.t*«'s; K ¦»• ' y.iiih pa gvjsp, ^ajj^^j-s vn J.t^./.t i *5:»% j:j ' n.tv/o^a uUriii ripitnnii, n,ij ?»v»!j.» .»tr->\'» i-f.-i m p--« ¦ iiijujo r holo. Na p.,u.v g.npodi :.;.id'.;^/.vh;* j.^ll'^i ; *o otroci trkratnt L*<,» «^ii!r:n! *,»-+a*j 4 in jvitviii i.i« j pelt co^artko in s-1 par ¦irugth j'Vim^ p-si v»»Iitv,*:« ! R»Loga Trlpga m^inarja. | Team je aledib p.>g'>siisvjfij«» t*Sr,>k; *-*ik j-i ; dobil !cp ko» blebci va nftk.*j /»!a^:s»^a v f«,pit /,*«• : vitcga pa rn.il 0 virja. U^po! jj.v.1.: %'!*¦*'_: sn k,hP" ^^'« ; noiteljica f««d«U!a «t* nekaj priaj^fiih kt^-i r n p .;I<»'-;e ! Uini iobko inladinn. ki «*» sa t» T*-.'f'-.» ^u;?!-, IV $41 »mo *e tiUbonb ba giaT,«etn tr^n, v y: **•: *'j ib-i h>*\ gj»p. Vago pri ,p«jgrnj"-i*«m',' ku'-r *:ii» pr; y.t,»-.t.h oknih tlm- kljub^vah ic* p» u*;n»;i *s p t*< hit: vadj^oljevali .ttaji »!,^b*i, pa m*v»l» rwn 2**.» t«»*n b»3ij nad tint pulovict." V»j **j t*i-)j-iih p," uv> r;h, i«ar»Tt?e — kar jo gtj!->v*i nijrai-!;*.* — ru li v " dobrib rok:ih. Itn^m^ r..i:urt,c dv*.' ut*»:Nj*\* mu-.'-i, ? kaUrth krepoati &o s»IA-a;i u*jn»!i» p.«r -s'.v.t l Tt j.a, nova *.!*ki hm ! M>j pn:i-t*n> »n's«>a;o I tiaae, v knrist «edaujcga in pr;b id»\|:h rodov, t cut | ia ocitno pr:znanjo v*oh t'itlih n.tliCMih ^>-p-.»3»*. Jp-> < ka^fih trjdoljab.vcm prizvt *v.trtf] *i wmU* K«k;f ' «i ijin» viato nora, UKu b.idi «r^Jrt g ij-j.ice k n'»T#- , mu, juire1;j< m j hi kr^p-K(Jn«T.'4 ii?j»*:ij J. enkfat ^Ijudslvo vri.h, Zrta^jsih m *i " V/g.jjnj btariiem dobre, bUjooL.-nkn. cwkvi p tdn« k i«rjan«!t ddUri zrji tria tovacstci, patai-gaika ia aod^luralka ce.-kv«, zraven kate.-y uka lfpo in ponoano stojis. p. 1 »»¦» i Iz Avbera, t2. febr. Ker se je dopisnik iz Avb«ra* ^priproato IjuJhtvo tn aklanja: Avber, Av-beta; nc: A»ber, Avberja !) v zvlnji „S-i6i" z dne 10» t. m. ;jubtznivo sponmil tudi mojo raajpnkosti; to ini bodi dovoljeno, v pojasnilo priobfi ti sledefc vrbtice: Advokator.ski kandida^ velecenjeni gospod dr. Gvutav Gregorin v S;>2aiu, postal je bil ob svojen I Casu 9vsem ufiit-ljcm* seianskegiofcraja prya^no va-¦ bilo, uaj bs hlagovu'ili vs:ik v svofi vasi nabirati u-dav za drazb) sv. Cirila U\ M'tfoda ter n»j jih nj«-tnu prijaviina, ker on misli o^'votvoriti podru2nico prpkoristne t.e draibe v ScLi»i. Kakor vsak ucitelj, r_____^_ j to sens tuli jsz storil rodoljnbao svojo doiLnosr, po- Kaj si JEtuidli. Da bi notranjo gnjer ohladil, za6oe " udil «em tukajSnje obfiioarjo 0 dru^bi sr. C;rila iu joj p:&ou pkati, kakor bi 00 mar*! u qjo, A ker Metoda ter oabral leuo jt('yilv> ni;v- JP^siftl spin jib fa IflHjC pri Baci. Sprejrn:, dra^a B8)ct% ladi iz va*i Urije pri Bac;, kr.*.l«k d.»pi+ v «voj« predale. Kedki jo dopiitiz omr:-jnnc ta ¦:; ksr *f jaz apomlnjam, bil je lani 0 teai casu prvi i-j ztdnji dopts od nas^T „S^ci", in rarno alur'ij on»cr.j?nesa dopixa zavzel ji mija puzornost di aetn jeJ o zideri ivitanfi-neje poizvedovati. A zvedeJ scm od Kanetljivih Ijudi ravno niaprotno, dopiau t BSoCi5*, Drag} bralei ,SoLo" so mtfgofie 5c spom'njaj-j Doumnc^i orozj.i, kojHgiAo je posluSerai idrijski fant, da bi «e maficavai' nad dokletom, no vede zakaj, Bil je namree priSol nav-skdi 7. njenim bratom; zato so ni upal voc prod njo Iz Bolske okoliee, G. febrnvarja. Tu2na vest, ?.i-liti prubhgi g. dokan Peter Kobal svojo i/-|ih.'!il je hudo zadela Bolec in ujihove okoii-lt'< di ni dtd^o bival priljiibijoni med njimi, & v AR-m kr.uk-m frr.11 storil jc za naroil jako inno-«*, »-4.obno */a eit.iluie*», iu si nridobil obilno zasltig. llv «tvi daj vrftii mir in zi'tnlja mu bodi rahia. Iviko pa zdaj? Spr^monilo scjemnogo na Col-C"n ; v»r tt'dad'ni* h.¦)«»•» s« res po nem^kutariti, ter /i'.r.i*? sveij miternt jozdc. V srcn mora bolcti vsa-k ^i fiar'idni.ik-t. ko slin,i, kako govore bolSki mla-*l-:^i. M«^«i ila mi kdo porcge, kaj se imam v to viKitit. «vuja dsda naj opravljam, ali pri tikih oko-l:\t nib j<* d'dinoit pot^ovati se za svoj narod, za «»\mj »!oven«ki mtt-rni jezik. Jaz no zatiram iu ne «brt'k«j»-".« n-ibpuffg* naroda, uobencga jezika, kajti pr»'^^v.ir gV.: ,K>Hk>r js-zikov zni§, toliko ljudi ¦M'sja*!* Wnlar 21 svoj materia jez-k postaviti se v h-%'\ }• v*tkf!n;» prva d di.ioat in stati proti ni-•5p'o?t;i.k-ini v boju kot trdna *kata. lto-nicain pravi-cx ».«» diag»: klor teh ne ljubi, nic vredou ni. Ne-»lavn> «1 fc'g-x b:l s>m v neki goatilnici z dvcma mla-di«« gwp-ilonn iz Bj1p.3. Med raznovntnim razgo-tftrrttn, o'jerkih, jeli tuno se 0 Slovencih razgovarja-t?. Krjftnu tvh gospodov pa ni bilo po volji, da se za narod, zi svoj »lovenski jezik pot<»gujemo ; gotove ga je tuoralo to razkaeitj, da je svoja usta odprl, misle6 liv ^e k»i « tc,» «fti«K rekoc: ,Die Slovenen sind pin® &chtifiige Nation :" ter, da S'ovcnec prej opehari knga% ako mn jo raog^c, nrgo kak drugi narod. Ni ti s'rannM di sSovenski ml.vicnofi, katen od sloven-fkvga naroh iivi, avuj materui jezik, katerega kot otrnk kobicaje po tieh prvpga izgovarjal. tako zasra tn;j;p, /iiiiiajo ter zatira? Kje so oai Xemci v Bol-cn.'za katiM-jh narod so on poteguje. Giejte, B^lcaui, to ji* zi Bib'c tuli tu2na 111 pom lovanja vredoa vest. K(» bi pnk-ijni a. K»>bal se med zivimi v Baku slu2-bftv.il, bil bi strah takim neurtkutarjem ter steber naroiu; gotovo bi zamtSil n»t* takim predrzneijm. na to g. dr. Gregorinu v Sezano. menc5, da on sto-n nadaljne korake v dosego hvalevrednega namena, kakor je to obecal v oraenjenem vabilu. 4al, gospod doktor, ni sklical obfinega zbora. Zakaj ne, ni mi zna-no. Le toliko se spominam, *da Si-^a fiital v Naroda y nekem dopisu h SeSane, da si tega ni upal: 2c-leti bi bilo, da velecenjeni gospod doktor objavi v enem elo. JoM ("lot v Gorici v Kastelji; obi!na in mw-govrsttm zaln«a norllllPJerskill, galauterlj kila5 malSh reel In Igrae. NajveSi izbor bloga m K»»M)S5ok<» (havzirarje) kramarjo, eevljurje in krojafie, potem nwlkor, sv«tjh podob, _iAWfcrM?P.Jl!y_.l>riP*r^^*I0J2. voiiko wtlogo -mm.-M»^m «li lepotidij, tnpecorij. oTopScviilnpga papirjft knkur fmli zlato insrebme pndlcj;,i za MKm.WT*r-**&Mx^ *J^-«m-J^ 10 »l« 15 kr. proiaja J o sipStiegler, oakrbnik Coroninijeve grofije v Seiupetru pri Gortci, f Kijiptrte J. Pal, *| p v (iorici sm Travnikn 5 g^1 ima voliko zalogo vacga, kar apada ˇ podrocje pi knjjgotrztva in to6no zvrfiujo vsa narodila ime* $ m u&i eljeni pa cene so posebno zniznje. p^ ft: Priporo^ujo eo p. n. cast it emu uboinstvu, $h if! da bi blagoljuo hodilo k njemu nakupovat in \ ^ naroeevat. *k *~ NAZNANILO. *>*>^ Podpisani naznanja p. n. Cestitemo ob-A cinstvu, da inu je papirnioa Lioy-^ Ica,in-aJoseLstlicil izroeila zalogo > ^ svojili izdelkov za racsto in pokrnjino go- ? % riSko in m\ft dobrodojna poiuui in ni tri-ba m»v>-gih l»«».cdi, da so kar-nici Criatofoletti y Gorici, v Tratu t lekarai C. ZanotU in Q. B. Rovls in v lokarni Alia Ma-dOMia ˇ Kormina. Kna r.teklcaica Htaao 30 noTfior. i i Ptajska vina. |] 1 nckolika rezna sicer, pa prav dobra in na- ravna, 87. leta, bcla in rudeea., razprodajaw po 7 do 9 kr. in 85. leta bela,, volna m prav dobra po 16 do 22 kr. liter. Tudi iBj imam na prodaj 03 etartinov naravnoga a\i» .» rm vovica ia 85 in 87 leta in na izbero tropin- Rm^ kA skega 2ganja po pray prrmernib cenah. lwm' ^ Ptuj, 2. fobr. 1888. M I. KRAVANJA, poaestnik. mm^m^i \?mM\m otof9Ttf[*Mm;L Wm%"— B'm'ja»%» TiikArrm f QpM