SPREJETA STA DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN OBČINE ZA LETO 1975
V mesecu februarju sta Mla dana v javno razpravo osnutka družbenega načrta in piroračuna občine za leto 1975. V prilogi smo objavili osnutka v celoti, na prvi strani časopisa pa je predsednik izvraiega sveta skupščine Moste-Polje Bogo Bratina opisal njune glavne zmačilnosti in izhodišča.
Po javni razpravi delovnih Ijudi v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in delegatov v temeljnih delegacijah sta bila osnutka na seji vseh zborov skupščine občine 27. marca tudi sprejeta.
Ponovno smo za sodelovanje zaprosili predsednika izvršnega sveta skupščine občine Boga Bratino. Tokrat z željo, da nam z odgovori na vprašanja pokaže spremembe, ki so nastale v javni razpravi in drugo problematiko, ki je povezana s sprejetim druž-benim načrtom in proračunom.
-  Kako so potekale razpra-ve, na katerih področjih je bilo največ   pripomb in  katere  bi-stvene spremembe sta predloga doživela   v   postopku   usklaje-vanja in sprejemanja?
-   Razprave   o   družbenem načrtu in proračunu občine za leto  1975 so potekale v vseh TOZD in krajevnih skupnostih. Delovni ljudje in občani so dali na predložena dokumenta mno-go tehtnih pripomb, mnenj in predlogov,   ki   so   se  nanašali predvsem   na področja komu-nalne dejavnosti, otroškega var-stva,  izobraževanja   ter zdrav-stvenega varstva.
Razprava je potrdila — kot že večkrat, da so potrebe na mno-gih področjih znatno večje od naših možnosti. To velja zlasti za naložbe na navedenih pod-ročjih. Zato je toliko pomemb-nejše, da z razpoložljivimi sred-
stvi splošne in skupne porabe zagotovimo v prvi vrsti reše-vanje tistih vprašanj, ki delovne Ijudi in občane najbolj zade-nejo. To pa so: najnujnejša vla-ganja na področju komunale, zagotavljanje novih kapacitet za otroško varstvo, šolstvo, zdrav-stvo ter priprava ustrezne raz-vojne dokumentacije itd.
Ob vseh dogovorih o splošni in skupni porabi pa smo želeli ohraniti ustrezno reproduktiv-no sposobnost gospodarstva.
Ker je izvršni svet že ob pri-pravi družbenega načrta in pro-računa tem vprašanjem dal prioriteto, v fazi usklajevanja in sprejemanja ni prišlo do bi-stvenih sprememb; seveda pa so bili doJcumenti ustrezno do-polnjeni vse do sprejema na skupni seji vseh zborov skup-ščine.
-  Lahko   rečemo,   da   sta sprejeti družbeni načrt in pro-račun   občine   za   leto   1975 stvarna dokumenta, ki odražata večinski interes delovnih ljudi in občanov v naši občini?
-  Na osnovi tega, kar je bilo povedano v javni razpravi, na sestankih delegacij in končno na skupni seji vseh zborov ob-
činske skupščine, lahko rečem, da tako družbeni načrt kot proračun odražata večinski in-teres. Menim tudi, da sta do-kumenta realna ini da bomo tudi uresničili to, za kar smo se dogovorili, da opra'vimo v letu 1975.
—  Ali so se pri graditvi letoš-njega družbenega načrta in pro-računa    morda   pokazale   po manjkljivosti?    S   katerimi  iz-kušnjami se bomo lotili načrto-vanja za leto 1976, .da se bomo čimbolj približali naičelom nove ustave, da so temelljni   nosilci celotnega   družbene;ga   načrto-vanja delovni ljudje -v temeljnih delegacijah zdruzenesga dela in delovni ljudje v krajemi/i skup-nostifa?
—  Osnovne    pormanjkljivosti oz. slabosti, ki so sprremljale pri-pravo in razprave obravnavanili dokumentov  v  letui   1975, bi bile naslednje:
—   Predolgo, vse   do sredine marca smo razpravijiali o druž-benih  dogovorih  o   splošni in skupni  porabi tako   na nivoju republike  kot mestaa. Oba do-kumenta sicer baziraita na reso luciji o družbeno-ekconomskem razvoju Slovenije v   letu 1975,
vendar konkretneje opredelju-jeta elemente našega načrta zla-sti pa proračuna. Zato je bil čas za javno razpravo zelo kratek.
-  Samoupravne      interesne skupnosti se s svojimi programi in sredstvi vključujejo v obli-kovanje in uresničevanje druž-benega načrta, ker pa so bile te v prvih mesecih letošnjega leta v ustanavljanju, so bile v tem pro-cesu odsotne.
-   In končno, naši letni na-črti   doslej   niso   temeljili   na daljnoročnejših     opredelitvah. Ustreznih   srednjeročnih   pro-gramov nimamo. Zato se vsako leto   postavlja  cela  paleta  od-prtih   vprašanj,   vsako   leto   se dogovarjamo posebej o priori-teti itd.
To so po mojem mnenju ključne pomanjkljivosti, ki se v pnpravah za leto 1976 ne smejo ponoviti.
-  Če se s sprejetim družbe-nim   načrtotn   za   leto   1975 vključujemo    v    srednjeročni načrt - katere naloge iz tega področja stojijo pred delovnimi Ijudmi    temeljnih    organizacij združenega   dela   in  krajevnih skupnosti?
-   V  letu   1975   se  TOZD, krajevne      skupnosti,     samo-upravne interesne skupnosti in vsi drugi subjekti vključujemo v oblikovanje        srednjeročnega načrta     družbenega     razvoja. Menim. da gre za izjemno po-membno nalogo, ki jo moramo čimbolje  opraviti. Opredelitev srednjeročnih   ciljev   na   vseh področjih družbenega življenja ter določitev sredstev in poti za njihovo   uresničevanje   ne   bo lahka naloga, saj mora biti pri-pravljen že do konca tega leta. Tako bo družbeni načrt za leto 1976 že pomenil prvo leto ures-ničevanja   novega   srednjeroč-nega programa 1976-1980.