*** to prainiiof. j «c#pt Saturdajs, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnilkt tn upravnUki pru.tort: X067 8. Lawndal« Avt. Offlc« of Public»tlon: XA67 South L*wndaU A*«. I »ItiphoD«, Ročk w «11 41M)4 - YKAK XXVIII. _C c«BA lista j« 941.00 B»Ur«| M wtta> j»u>r 1«. 1MI, U« ____ tlll-fc. rnm4m Ot irt rf C«^. * I, 117«. chicago, i l l.. četrtek, i. avgusta (aikjust d, 1935. 8ubwrtpuuaw.ooye.riy. ste v__m miikk ud AccepUnre forounling »t »peclal r»U of post»r, pronded for in »ection 1103. Act of Oct. S, 1917, authoHttd on Jun* H, 1918. ti nameravajo 00,000 "vplivnih dr-irljanov" za pri-tiikanje na kongres RAZGALIL lobiste fegton. — Železniški ma-imijo v procesu organizi-, njpopolnejšo lobijo, ki si vt kdaj zamislil kakšen lo-Organizirana je po državah okrajih s centralno organi-v Washingtonu pod ime-Awociation of American (Zveza ameriških žeblji krajevni uradnik želez-§ora biti obenem tudi funk-nr te lobije. po izjavi želez-nkepa glasila "Labor", ki je pli! vso tfkemo in zahteva petno preiskavo. Ubor" je že zbral dovolj Bientarneevidence, ki poka-lorganiziranjc najpopolnejše je. Kompletne podatke ima o iri New Vork in deloma tu-informarije o državi Ohio. t\>a pa. da je bila železniška i)i organizirana že tudi po i drugih državah. Skoma je ki: damcenaj v vsakem okraju tavijo človeka, ki bo skrbel "atsni pritisk" na kongres, ■eba naj ho krajevni ravnate ali druge železnice. Za je pomočnike si on izbere pole moči izmed krajevnih rionirjevželrznic all bossov. |aj tberejo imenik "najbolj pnih osel)" v svojem kraju pitične bosse, odvetnike, vo-Itrgovskih zbornic in drugih Ijrtniških organizacij, načel-I ženskih klubov itd. Teh o-• iuj (k» v vsakem okraju ne >J 2T>. "idealno" število ie ■rajni lobjsti na j pridobe te m ») vplivne osebe, da bo-"»svojega kongresnika in se- ^»takoi poslali protest pro- ^m')" zakonskemu prcd-,l]| Jih pa negirali na gla-taJf u "dob' h 'b>triktov, v ka- n* *-tnvi lol >i» rm-M »J. - :> lenn-»nmor K .. »<-a m na Vork s pred-K"flJ'r' ' ih - ■ rilke. tonu daje >'"lr, icnirn 1 i"nariem, /b« pri žo-naj ra-panir — l.o 7J'U'Z. ">v 100,-d<"/.i'li, ki '•"i 7h in-.ito\ To l Je p« i [Tejnka-* ' i ame- t' TI Brezposelni ti s tem banjemM niso nič pomagali Washington. — (FP) — (ii-banje za "vračanje na farme", ki se jo pojavilo za časa Hoovro-ve administracije, ni brezdelnim revežem prineslo nič drugega ko še več IkhIo. Sli so le "z dežja pod kap", pravi raziskovalni oddelek pennsylvanske u-niverze, ki je te dni objavil poročilo o redistribuciji prebivalstva v zadnjih štirih letih. Ker jo bila večina ljudi, ki so pred krizo zbežali iz mest na deželo, revna, so se navadno naselili na najslabši zemlji, ki ni niti v dobrih časih prinašala več ko sto dolarjev letnih dohodkov na osebo, v nekaterih slučajih celo le $'i8. In če se upošteva, da je v te dohodke uključena tudi vrednost pridelkov, ki jih družine sam<» porabijo, je razvidno, da so šli reveži res z dežja pod kap. Ta študij o redistribuciji prebivalstva na d»*žoli pravi, da je bilo "preseljevanje ljudi od 1930 do 1934 naseljevanje na najslabšo zemljo v deželi". To po-kazuje zvišanje števila šolsko-obveznih otrok, ki je bilo najvišje v tistih okrajih VVisconsi-na, Missourija, low<', Michiga-na in Ohia, ki so poznani kot najbolj revni j>oljedcl*ki kraji. In najslabši okraji so najl>olj narasli na prebivalstvu. Študij omenja, da U tedcnca velja za vso deželo. raz- jr, Montantko delavttvo za delavaki amendment Butte, Mont. — Kksekutita Montanuke dela v m ke federacije je na svoji polletni j i s»»glas. ' no ftdobrila Hillquit/>v amend-UJrt*!ment delavakih pravic. Pričela tudi s kampanjo za njegovo *prrj*»tje v kongrenu. To je dru-hh državna delavuka f«-derarjja. ' J4"'n ki m- j«, izrekla za ta amend^ i ment. letne k NVw STAVKA ARZENAL-SRIH DELAVCEV DOSEGLA KONGRES Morn&rični department pozvan na zaslišanje radi kršitve kontrakta STAVKARJI V MAS-NEM PIKETIRANJU VVashington. — (FP) — Velika stavka ladjegradniških delavcev pri New York Shipbuild-ing Co. v Camdenu, N. J., ki gradi bojne ladje, je končno prišla tudi pred kongres. Vprašanje je spravil v ospredje kongresni k Vito Marcantonio iz New Yorka, član delavskega odseka nižje zbornice. V nižji zbornici je bila predložena tudi resolucija po kon-gresniku E. A. Kenneyju za kongresno preiskavo te stavke, ki traja že tri mesece in je suspendirano vse delo na bojnih ladjah. Družba ima vladni kontrakt za 50 milijonov. Ta pogodba daje mornaričnemu departmentu večje pravice z ozirom na izvajanje kontrakta; prevzame lahko tudi ladjedelnico in izvrši delo na pričetih ladjah. Delavski department si je že dokaj prizadeval, da bi prišlo do izravnave te stavke. Ker s posredovanjem niso njeni zastopniki ničesar opravili, je delavska tajnica Perkinsova predlagala arbitražo, kar so stavkarji odobrili, ne pa družba. Marcantonio je pred kongresnim odsekom zahteval, da se pokliče na zaslišanje generalni štab, ki naj pojasni, zakaj je zatisnil oči napram kršitvi vladnega kontrakta po tej družbi. Pred pod-odsek je res prišel načelnik konstrukcijskega oddelka mornarič-nega departmenta kapitan W. C. DuBose, od katerega |>a kongres-niki niso mogli dosti izvleči. Priznal je. da bi ta department lahko preklical pogodbo s prej o-menjeno družbo, ni pa hotel povedati vzroka, zakaj je tako obziren napram nji. " Vpraš;<%^ mornaričnega tajnika", je lm njegov odgovor. Zadnje dni je družba z velikim krikom in pompom odprla arzenal in pozvala stavkarje na delo. To je storila s sodelovanjem camdenškega župana, ki je s kompanijo vred trdil, da bi se delavci radi vrnili na delo. Družba je ie dvakrat prej imela "plebiscit" in vsaj enkrat zmagala. Unija je namreč inatruirala stavkarje. naj glasujejo (po pošti) kakor družba hoče, ostanejo naj pa toliko časa v stavki, da se bo podala. Tako so tudi storili. In ko je te dni z velikim hrupom odprla ladjedelnico, so se delavci odzvali stoprocontno — z nad miljo dolgo piketno linijo, l/e 22 Uskokov je bilo med if>00 stavkarji. vsi ostali so bili na pi-ketni liniji. ?njimi no prišle tudi žene in otro<'i, tako da je bilo pred arzenalom do deset tis<* ljudi, ko je župan ob spremstvu policije, deputišerifov in uradnikov družbe odprl glavni vhod in pričel nagovarjati delavce na po \ ratek Ob tej priliki je imel tudi polna usta patriotizma Ampak stavkarji mu niso nasedli. In ker arzenal ni mogi-l pričeti z obratom je družba bilw prisiljena spoditi domov 2'1 n-skokov, 30 importiranih garjev-cev in okrog f»0 delovodij. Stav-ko vr>di nova Industrijska unija ladjegradniških delavcev, ki je lansko leto zagledala dan v < am-denu na iniciativo socialistov, katerim se jr> posrečilo organizirati tamoAnje ladjegradniške de lavce. Dr. Korošec izgnal inozemski odbor Komunistična delegacija morala zapustiti Jugoslavijo Bolgrad, 31. jul.--Dr. Anton Korošec, minister notranjih zadev, je zadnje dni odredil, da se člani mednarodnega odbora, ki so prišli v Jugoslavijo z namenom, da preiščejo položaj političnih jetnikov, izženejo iz Jugoslavije. Delegacija, ki je štela šest članov, je bila aretirana takoj ob prihodu v Jugoslavijo, nakar je po odloku drja. Korošca morala zapustiti državo. V delegaciji sta bila tudi dva jugoslovanska komunista iz Kanade, Sima Horzič in Marijan Kružič; nadalje ao bili sledeči: časnikar Gaston Charron in odvetnik dr. Bables iz Belgije ter Francois Perrane, tajnik pariške univerze Sorbone, in francoski odvetnik Andre VVarmser. Naciji ignorirali Hitlerjev umik Napadi na Žide in katolike se nadaljujejo VOMAHISE PRI-Živežni zakon PRAVLJAJO NA' v nižji zbornici SPLOŠNO STAVKO Boju s tramvajsko druž bo nameravajo napraviti konec z drastičnim korakom CENTRALNA UNIJA V AKCIJI Berlin, 31. jul. — Kljub včerajšnjim vestem, da je "firer" Hitler v družbi z dvema ali tremi glavarji sklenil odnehati z nasilji proti Židom in katolikom i 1K"°Jr,r,i H v Nemčiji, ni še nič opaziti da' /daJ je mw1 ,lelav*tvom Omaha, Nebr. — (FP)—Med organiziranim delavstvom v tem mestu je nastal tako močan sentiment za generalno stavko proti tramvajski družbi, da je bila eksekutiva centralne delavske unije prisiljena dati to vprašanje na dnevni rini za prihodnjo sojo dne 2. avgusta. Kakor znano, se stavka tramvajskih delavcev vleče pretr-goma že »koro leto dni. Ko je bila lani prvič oklicana, jo je družba preprečila z obljubami. Pogajanja so se vršila dolge mesece in končala tam, kjer so se pričela. Družba je s tem zavlačevanjem pridobila na času in se pripravila. Ko je pred več tedni izbruhnila stavka, je tudi governer poslal v Omaho več kompanij državne milice in skušal izravnati ta spor na svoj način. Njegovo zahtevo za arbitražo so stavkarji sprejeli, ne pa družba, oziroma je odlok arbitraže o starostnih pravicah bi se ta sklep izvajal. Nasilja proti židom, katolikom in mo-narhističnim vojaikim veteranom "čeladarjemM. a* Ae vedno nadaljujejo. Včeraj so naciji streljali na Žide v nfki berlinski gostilni in va pričelo vreti. Zahteva za generalno stavko je dobila veliko pobudo od sploine stavke v Terre Hautu. 0 Um bo razpravljala centralna unijs ' Tis svoji prihodnji seji, na 6, avgusta se pa vrši |»osebna konferenca vseh krajevnih unij, Na l , ... , . , n inn vnru ni n |ct lini Ullkl, lil mlad Žid po imenu Neuhaus je u>j konferenci bo prišlo do defi bil smrtno ranjen. Nadaljnja njtivnega zaključka o generalni lokalna organizacija "čeladar jev" je bila razpuščena v .Sakso-niji. Nacijski tisk vodi strahovito gonjo proti židom in katolikom; dan za dnevom opisuje razne seksualne zločine katoliških menihov. Časopisi grozijo katoli- stavki. Naslednji dan se bo vršila pa konferenca vseh neprl druženih delavskih in farmar skih skupin, ki naj podprejo ta boj. Delavstvo je prišlo do prepričanja, da mu preostaja edi no ta drastični korak za izvo- kom z odpustom od dela, če ne jevanje tega boja. Tramvajska bodo dali svojih otrok v Hitlerjevo mladinsko organizacijo. Nacijski governer v Posaar-ju je ukazal razpustiti vse katoliške mladinske organizacije in prepovedal vse njihove aktivnosti. Povodrnj od ne tla celo mandiuruho me§to Antung. Mandžukuo, 31 Jul Nogavičarji za novo delavsko stranko Konvencija se bavjla z unijskimi problemi Philadelphia. I < deracjja no gavičarskih dr'avcev je prva rrc Inar' dna unija, ki s<- je i/,-ri kla rn HiIl<|uito\ amendment delavskih pravic, katerega je v nižji zbornici kongresu predložil kongresnik Vito Marcantonio iz Nevv Vorka in j/a nponsorira socialistična stranka Konvencija n« yavicar^ke unije' ur je izrekla tudi za ustanovitev delavske stranke. Krajevne unije je jnstiuirala. naj z re-j s/#'ueijami urgiraio eksekutivo Ameriške delav^k« federacije, da na svoji rfctobr*ki Heji (»odvzame korake z.a ustanovitev delavske stranke. Kknikutiva nogavičar-jev je pa dobila nalogo, da vidi kampanjo za sprejetje Hillrjui-tovega amendmenta. DeUgatje so mn čistega dobička Samo"v aprilu, maju in juniju je CenersJ Mo lors napravila nad 52 milijonov profila (l/ie.miOT) «11 12 mi lijonov vW ko v inti dobi lan«ko leti*. Nova eksekutiva Je mnenju nekaterih dobi'a tudi to mol, da Tisti, ki jih ima "regulirati," so zadovoljni \Va*hington. — (FP) — Kot vse izgleda, bo dežela v bližnji bodočnosti dobila nov zakon za reguliranje živožne, medicinske iu kozmetične trgovine. Tako zvani Copelandov osnutek, ki je bil pred senatom nad eno leto in bil končno sprejet, je zadnje dni priromal do odseka nitje zbornice za meddržavno trgovino. Tudi pred ta odsek so bili poklicani razni vladni uradniki, ki so se vsi izrekli za Copelandov osnutek in priporočali le manjše »prememlK*. Ce pride do teh ali ne, ni važno. Važno je predvsem to, da so "branitelji" svobode tiska, časopisni magnati in oglaševalci, dobili prilično vse, kar so zahtevali — pravico, da bodo lahko še v bodoče lagali, blufsli in izkoriščali konzumente. Citateljl se bodo spominjali, koliko hrupa je bilo v kapitalističnih časopish, ko je pred nekako dvema letoma "nevv dealer" Tuguell prišel pred senat s svojim osnutkom za nov zakon v interesu konzumentov. Na svoji strani je imel tudi administracijo. Od tinlaj je preteklo že dosti vode. Na mogočen pritisk, ki je predstavljal prvo revolto proti "nevv dealerjem", je administracija kapitulirala pred živež-nimi in časopisnimi magnati ter tovarnarji patentirane medicine in kozmetiko. Co|H>landov osnutek za nadomestitev sedanjega tako zvanega "Pure Food and Drug" zakona Je v veliki meri otrok zainteresiranih kapitalističnih skupin. Navidezno je nekoliko boljši od sedanjega zakona, ker daje vladi več moči za enforsirinje zakona, am|»ak to je le navidezno. Na drugi strani daje namreč tud več prilik zvezni živežni in me dicinskl komisiji, ki Izvaja ta za kon, poljedelskemu tajniku in središčem za interpretacijo In poljubno izvajanje. Kdor je (pa sledil temu boju, mu ne bo težko priti zaključka, da bo zakon izvajan tako, kakor bodo hoteli trgovci ničvrednih ali celo škodljivih zmazkov in drugi profita-riji.____ Hitler poslal pro testno noto Ameriki Gre za incident v new-yortki luki VVanhinKton, l>. C. Državni department je včeraj prejel od Hitlerjeve vlade protestno noto proti onečaščenju nemške zastave * svasliko, ki je bila vržena z nemškega parnika Bremena v reko lludson v Nevv Vorku pri komunističnih demonstracijah zadnji teden Nemška vlada zahteva, da ameriške oblasti kaznujejo storilce navedenega onečašcenja. Državni tajnik Hull je n stvari obvestil newyor-škejja governerja in vit vprašal za informacije o lej zadevi. Hitlerjeva protestna nota je razburila om* senatorje in kon-grešnike, ki zahtevajo kongresno preiskavo glede napadov na ameriške državljane v Nemčiji. Vork. V torek zvečei je l.tiM nemških društev, katero vodijo Hitlerjevi pristaši, imela protestni shod, na katerem so govorniki bičali župana La Cu-ardio, ker je odrekel materjo licenco nekemu nemškemu irni-grunt u. Zborujoči hitlerjevci so ozmerjali župana t Židom, ki je bil izvoljen z "židovskimi gla sovi" Newyorško čaaopisje jim j« tudi "vse židovskii" in oni Im>-do jioskrlieli, da Amerika |hi-stane "krVarisk« in arijska". V istem času je bil v Nevv Vorku protinaeijsl^i shod, na katerem so govorniki pozivali — Silna poplava vsled narastle varja'i generalno stavko In tudi proglani generalno utavko, če bi na splošen ameriški bojkot nareke Jalu grozi uničiti to mesto, j predlagali resolucijo. Ta je bila jssljetnikl ne hoteli skleniti ri'e rijske Nemčije županu \m Voda Je Že odnesla 15.000 hiš in prrst#fis, ker je i redsedruk Hie-j \r jM»g»idbe Korivern ijs Ji je i;u«rdij! je sh«al ir.r»4el zaupni-HO.tKKl prebivalcev ie »»stalo v e ar* m ntir;«l. d* bi bila sploA- r.amre^ dala polno moč v iveti s nt „ pozivom, naj ne odneha » brez strehe. Bati m- je, da je '»a stavkaJah|" um 1r,a za unijo. J pogajasjem za novo pogodbo, tu | .vojim U.jem- proti pristašem 3000 "VVilU am Kandolph llearst je Ze tako pričel culjti Irojkotiranj« njegovih časopisov, da je nedavno videl potrebo inserirati velike o-glase v konkurenčnih meščanskih lintih, v katerih Je pral svoj |MMestm arnerikanisem, Itojkotnanje njegovih cunj radi njeirov« fašistično propagande in napadanje "nleokarjev", kar pomeni vsajio količkaj napredno stvai, e vrši brez kakšne kampanje, toda zelo učinkovito , Slednje je razvidno jz dejstva, da je llearstovo časofiisje zgubilo mnogo o|(law»v iti si-gurno tudi na cirkulaciji: -V le. tošnjem juniju je Imelo za 1'»'» slej«»v manj oglasov ko v lanskem juniju, kakor je razvidno Iz Media Kecords. To iz* gula> j« llearst t«tr|m*I kljub dej. stvu, da j* časopisno oglasa-nje v me*uh, kjer izhajajo nje-Ifove "stoprocentne" flike, zvišalo za I MftO stopcev v letošnjem . juniju v primeri s lan* •kim. f rioiriTi PROSVETA THE KNI.KiHTKNMENT C LASII/) IN LASTNINA «U»VBNSU MAKODM J BOHOTI otvm ml >w pdmi«k«tf br hm »i..... n »!>■■■ i »nrfm Naro/ntns: m l\(Ihm Cfclea*«) ta ■•>•4* HN» kil |IWU vi IIM M l«U. M Cblc**o ta CUmrm »i tO (a »I« Wtu, »171 u |*l l*m , M Ii.«mwH» mi. •ulMcrlpIto« raUst f»r t K« Uolu4 KtaUa !»»«•» pt aa4 Caaa4a 00 p»r ».-ar < ««4 CiMro 17.10 par yaM. lurrtfa (MltlM IV M H' >'«■ r«*. mgiiMOT 1*J *«a prllušll pottaliM«. A art t*i na raUa on a«rr#ma»t - MaauarrttHa «f naiunl-ratMMM aa4 uijoti' ii^l »III i.«i Ua r«*m(>*4 Okhrr aiana^-niHa. »ur ti »b hm, i><«m. purni, atr , urili ka rrturri«4 aat>4«* oi.lr akta imaniM t»» »elf addieaBed an4 ata*»a4 ••»•lupa. Naa.u« ta kar ir»a atik f llatuM l PKOSVRTA 1(17 19 Sa l««a4aU A »a.. < Mc*«a. ItllnaU MfrMlir* Of Tlir. M.lJfcllATKO P H K M* VVashingtonska "lobby" liesede "lobby, lobist in lobizem" ho v tem smislu. s katerim imamo opraviti, zrasle v Ameriki in snačijo pristen ameriški pojav, zato pa nimamo m nie primernega izraza v slovenščini. "l>»bby" je prvotno predsoba aH ve/a. (Bivši ureinik Proavete, pokojni Jože Zavrt ni k, >e skoval za "lobiata" besedi vežar ali zakuli«nik, ki pa nista posebno posrečeni*) Opraviti intam.i z organizirano akcijo v ameriškem kongresu/ Predstavniki te akciji*, navadno advok ne plazijo po hodnikih in sijajnih vežah kongresne palače za kongres-niki in senatorji, jih cukajo za suknje, dajejo jim smotke, vabijo jih na privatne sestanke in jih nagovarjajo, naj glasujejo proti temu ali onemu zagonskemu načrtu ali za ta ali oni zakoniki načrt. To je kongresna "lobby'\ Agitacija je za zakone ali proti zakonom, oni pa, ki ho za to agitacijo najeti, ho "lobiati". V VVashingtonu pravijo že dolga leta, da je "lobija" dodatna ali t retja clmriilra. V man j leni obnegu taka lohija ek si »tira tudi v vneli domačih ali državnih zbornicah in ludi v občinskih svetih. Razume se, da vsaka lobija ni slaba. Vsaka lohija izzove protilobijo. Ako na primer organizacija tovarnarjev, zveza bankirjev ali osrednja trgovska zbornica navali na kongren z armado lobintov za ta uli oni zakon, ne takoj pojavijo lobist i delavskih organizacij, ki pobijajo tinti« zakone. Navadno ao zantopani vni prizadeti interesi — gospodarski, politični, profeMionalni in verski. Na primer katoliška cerkev ima v kongrennih vežah mogočno lobi-jo, ki neprestano pazi in pobija vsak paragraf, ki bi se pojavil proti intercaom te cerkve. Toda lobija velikih Industrijskih, finančnih in trgovskih magnatov presega vse druge. Posebno odkar je na krmilu "New Deal", ki ga kapitalisti smatrajo za sovražnega, je glavno mesto Amerike poplavljeno s kapitalističnimi lobisti, ki prihajajo v Washington in v kon-gresnc \< /.e ne samo s sladkimi smehljaji in vstopnicami za privatne bankote, KlcdaliAča, kabareti« itd., temveč tudi h teftko gotovino — n<« s črki! — za "Amiranje zakonodajnih koles", kjerkoli in kadarkoli je to potrebno. Poslanci v kongresu so ^.e vajeni usiljivih l<>1 tistttv kakor berač uAi, ali to, kar s«- godi dandanes, jt« j* Akandal, ki je zadnje tedne izzval kongresno preiskavo, katera naj doAene, kakšnih metod so se posluAili lobisti m pobijanje zakona proti finančnim "holdlng" družbam. Preiskava je takoj odkrila, tla je elektrarni triiMt samo iz enega mesteca v JVnn-sy I v a n ij i poslal članom ktmgresii |:t<>() ponarejenih tfltKiamov, katerih pošiljatelji so pro-tintirali proti »tmenjenemu juikonu. Trust elektrik«« iiamn-č ni le c-ikjtl zakontnlajalcev osebmi po svoiih hibistih, teinviH jih j«« Isim-biirdiuil ml /unai r "masnim pi it iMk«»m", češ, le |M.Kli.|i». 11 ml j,« l.oiji v ktuigresu. kako I j ml-*t\.» nasprotuje zakonu /a tnlpravo "holding" rur.lt Preiskava je pa (alkiila, da "Ijialstvo" m nikdar poslalo protestnih luzojavK. Uradniki < I« ktrat>ki-ga trusta nh poslali sami in I*• a«11• * -.- prepisali I/ -i-/.it^mov telefon- -kih nttio,mknv ali imeniktiv prebivalstva! l-ol ija t lektratskega tnista je p<> priznanju poglavar i< v trjfa trusta sunili stala brez ma-l«Kit «i\., milijona dolarjev., d.. I,i |M»ra«il« ome-nnni /ak-.n In tlva milii..na dolarjev sta VM-kiik.n ilos<-K*1a, «la ji« bila najvainejAa ti»--ka t.^»a /.akona t itana v in/n koiigreani /.Istr-nici hemokralski kmki st. pa, naj-prej I j iitlji*' Kupitah ti. na lobija \ \\ a-liin«i,.iiii p« n> o<| nekdaj arogantna, uka/iij.m«, nahruljujoca in /n njo /m- vleče didg. -luiast rep korupcije. vulgarna In straHn-. ogabna je ta lusli-tinija, ampak verna in pristna slika aineri->kih razmer. Ako Id setleli v ameriski-m k.tngresu v vnvi. ni ljudje S (»oAtenim prepričanjem, pravi za-stopmki mezitmh drlavcev .m malih farmarjev, bi bila vsaka taka nlina«ta lobija iH«m.»g«^a! kajti plavi |Mudancl ljudstvu nuj <»«la\ s.V v ve>ah. brez pruvega preti "v *e strani", kal >« na poAa*t »mrav-narav iioot provo- Glasovi iz naselbin Zanimive beležke trenotek ozirali na K« r pa Aii poslanci večin.«' pričanja in moralo *ele »li tbiela h.s e <»d njih, Ji« om lot ne sanut mogisa, tene tirana. Iteven, mrŠNV in m|ttt«» vrstiti rn, ko ga veliki nt;, g«« ne iirgaiiizactj« a pri lahkormlucirajo na fr>.n«» njim kakor z vsakim dr \r>ej« na trg l^tbija j«- a k«.in', ki jih ti fu-kav ie tak tlenav gnatje m ilruge m<»-vdi«girantmi interesi blago m |mmetijajo z 'g m blagom, ki g« ueris. 'lil* n« a za kul • kupuj« na fabr Hridgc|H»rtrtke vesti Kridgeport, O. — Dne 22. julija je dobila družina br. Joaeph Skolf novorojenčka sinčka, ki je pa 24. julija v bolnišnici v Martina Ferry umrl. Mra. Hkoff je se v bolnišnici, lir. Skoff je prcdaednik društva št. Vi 8NPJ in član kluba At. 11 J.SZ. Tudi njegova loprofa je članica istega društva In kluba in oba ata aktivna v delavskem gibanju. Na 23. julija sem čital v lokalnem li«tu o .Skoffovem novorojenčku in h soprogo Hva nameravala na obisk v bolnišnico. Naslednji dan je prišel k nam br. Skoff. Takoj aem mu čeati-tal, on pa me je obvestil, da je sinček prejetji ve^er umrl. Naše aožalje! NMrn. Skoff želimo hitrega okrevanja, da ae »pet kmalu vrne v naše vrate. Številka petdeset je bila srečna, vsaj kar se tiče žepne ure, ki je bila oddana v korist okrajne hoc. organizacije 21. julija in katero je dobil Htari somišljenik Ceh Steve Herlnk iz Lan-singa, O. To naj bo v pojasnilo vsem, ki ste delovali v ta namen. Po dolgem odmoru sta pro-šli teden oba rova vsak po en dan npet obratovala, tako da so rudarji po prostorih pospravili kamenje, ki ne je nabralo v času odmora. Imena darovalcev, ki so prispevali v prid od povodnji prizadete Slanovčeve družine, bodo priobčena v kratkem. John Slanovec ae iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, njihove pomoči pa ne In) nikdar pozabil. On tudi prej ni nikdar odrekel prošnje, četudi je bil sam revež. Prijatelja se spozna v potrebi, in to je reHnica, ker aem to doživel že sam, mojih dobrotnikov pa tudi ne bom nikdar pozabil. I>ahko ae človek danes postavlja, du je to in ono ter da je proti lemu in onemu. Morda pa te že čez par ur zadene ne-sreča ali bolezen ali kaj drugega. Potem šele spoznaš kdo ho tvoji prijatelji in v koliko ni bil v pravem ti aam. Ses. France« Cirili, hčerka Johna Cirllla, ki ni je izpahnilu in zlomila roko pri padcu, ko je šla'čez podrti most, katerega je neurje uničilo, je na potu o-krevanja in roka ne ji dobro zdravi. Sos. Ivana Kcbol, ao-proga Johna Kebnla, predsednika društva št. 18 SNPJ in predsednika okrožne federacije SN-\J, je v bolniški postelji že par tednov radi obolelih nog. Br. Joaeph Simončiča, člana društva št. i:i SNPJ, je vročina pri delu tuko zdelala, da ni mogel del j časa na nogah stati. Sedaj j»* že veliko boljl. Na 21. julija m« Je vršila aeja kluba št. II JSZ, popoldne pa članska zabava, na kateri je bilo prav živahno. Dobro bi bilo, tla bi imeli takih zabav še več. Na 2ft. julija se ji« vršila aeja lokalne zadruge v društveni dvorani. Tudi v bodoče se bodo zadružne seje vršile v isti dvorani, in sicer vsak 4. četrtek v mesecu. Naša postojanka btt pttslala enega dečka J n eno deklico v 10-dnevni zadrugarski tečaj, ki se Ih> vršil od l!>. do 29. avgusta V ta namen je bila skltrans izredna seja zadruge za iUmivala.«- Ce IhhIo glede trga kakšne izpn membe, Itoin pravočasno por.icaP* J«*scph Snov, 1M. Zanimiv Hopls iz ( olorada Pikev irv%, Prlglbno AUjam nar«Nvnimt za Prtmveto. < asi sit slabi in človek komaj »•kupaj spravi za naj|HitrebneJAe stvari, meti knterv št««>««m tudi IV« ^vet«. Njen naris nik sem od leta ItMI. Seveda, takrat je imenovala ialasiUt SNPJ. < hI koiler pridem, v *elej vprašam, »V je Pr«flvt»ta ii> prišla, kajti Velikokrat m« tffodi, tla se » teh koratih krajih /gubi. Sr< \i.la dobim |M»tem tr.guldj biti previden v takih alučajih. Prepričati ae mora, če ni voda | naredila kakšnih lukenj na ce-, sti, predno ae z avtom poda čez j vodo. Kajti če avto obtiči v vodi, ae prav lahko zgodi, da gre Tega dopisa ne bi pisal, a že v par trenotkih vse akupaj po] marsikdo me je piameno vpra-(vodi. šal, zakaj ae nič ne oglasim v j Z velikim zanimanjem sem Prosveti. Zato aem sklenil, da J čital v Prosveti Frank Krollov se o priliki oglasim. 0 delavskih razmerah skoro ni vredno poročati, ker ao take, da ne komaj nkoz rinemo. Pro-šlo zimo amo delali po tri si h te na teden, pa še takrat ni bilo dovolj vozičkov, da bi človek kaj napravil. Sedaj delamo po dva Aihta na teden, toliko, da kompaniji rent plačamo, za drugo pa jim ni nič mar. Kdor je veliko dolžan v kompanijaki prodajalni, tisti dobi še kakšen ekHtra šiht. Po povodnji, ki je zadela €o-lorado Springs, amo tudi tukaj nekateri iz Pikevievv dobili delo ponoči, da nmo novi most postavili, ker ga je voda odnesla, ki je v mestu Colorado Springs napravila milijon dolarjev škode. Pravzaprav pravijo, da jc povodenj v Colorado Spririgsu in okolici napravila tri milijone dolarjev škode. Omenil aem, da smo dobili delo na mostu. Delali amo pet dni noč in dan, kajti kompani-ja je most potrebovala, da prevaža premog čez most, zato ga je tudi kar sama s svojimi rudarji postavila. Torej, če se slučajno kakšen rojak pripelje k nam na Pikevievv, naj ae ne čudi novemu mostu in ae lahko brez nkrbi čezenj poda, ker je dobro podprt ali podtimbran, zakar jamčita brata S i kole, ki sta ga podtimbrala. V Colorado Springsu je v j>o-vodnjl več ljudi izgubilo življenje. Trupla nekaterih še sedaj niao našli. Povodenj je odnesla ali pokvarila okrog 700 hiš. Deževalo je kot iz škafa. Mesto je bilo popolnoma odrezano od o-stalega »veta. Ker je letošnje poletje precej deževno, zato letos država Colorado prav lepo izgleda; še Skalnato gorovje je lepo pozelenelo. Oni dan amo ali v gorovje, k gorskim potokom ribe lovit, nazaj grede smo pa naleteli na povodenj na U. S. South 40, ob vznožju Wilkersonovega prelaza. Malo smo se ustavili in premišljevali, če bi bilo varno podati He čez ali ne. Kajti če! bi se hoteli vrniti nazaj, bi morali vzeti drugo pot 200 milj j daleč do doma. Nazaj proti goram nmo se ozirali, če se jas-j ni, pa je kazalo, da dežuje Še vedno bolj.- Zato nam ni kazalo drugega, kot da jo uberemo kar čez vodo z našim "ševijem". Voda je tekTa nad "running" stopnico našega avta in je bila okrog 100 Čevljev široka. 2ena opis njegovih doživljajev. Tudi Barbič naj se br še večkrat s čim podobnim — kakor je zadnjič napisal na četrti strani Prosvete — oglaail. Frank Sikole, 94. Delavstvo in kriza Fairport Harbor, O. — Nehote ae človek vpraša, kam drvimo s to dolgotrajno depresijo? Ce ne bi vedeli, da je »vet okrogel, bi človek mislil, da vsak čas strmoglavimo in treščimo v prepad, iz katerega ni več nobene rešitve. In tako se bo tudi zgodilo, ako ne bomo kaj kmalu iztrgali tega polomljenega voza bogatinskim hlapcem iz rok. Dragi čitatelji! Koliko na.s je brez dela že 4 in 5 let, daai smo sposobni za vsako delo najsibo lahjto ali težko, ali pa najbolj u-mazano. A tudi tega ni! Kriza nam bo odvzela najboljša leta, Če ae nam pa slučajno po-' vrne še kakšen košček prosperi tete, nas bodo pa zmetali skoz vrata, ker bomo že stari. To ni nobena šala, ampak živa reHnica. Koliko je naših dopisnikov, ki dan za dnem v Proaveti pišejo, kako naj si priborimo boljši kos kruha, koliko naših pisateljev, ki naH vedno in povsod pozivajo v boj za naše pravice in za boljše življenje, ker nam po pravici tudi gre. Vsa čast jim, posebno pa dnevniku Prosveti, ki tako nesebično in vzgojevalno deluje v naš prid! Žalostno med nami delavci je tudi to, du večina podpira sebi sovražne liste, ki nam ob vsaki priliki mečejo polena pod noge. Nobena stvar se tem listom ne zdi preumazana, da je ne bi vrgli proti nam. Toda naša Pro-Hveta jih pa zna pošteno zavrniti, tako njeni uredniki kakor i dopisniki, pa ne h tako umazanijo, temveč s konkretnimi in Ktvarnimi dokazi. Zato pa, rojaki delavci, naročajte si Prosveto in agitirajte zanjo, da bomo ime li še močnejšega bojevnika za bodoče čase, kajtj nič se ne ve, kaj le pride. Zavedni delavci, strnimo naše vrste! Potem bomo videli, koliko nas je, videli pa nas bodo tudi o-ni, ki nas še ne poznajo in ki hodijo še v temi. Pa bodo dobili pogum in bodo tudi oni pristopili v naše vrste. V tej naselbini imamo tri slovenska i>odporna društva: dru Atvo Vztrajnost Št. .V*5 SNPJ, društvo SDZ in društvo J9KJ. Med nami vlada precejšnja vza jem nos t in sloga. —T«d«rau4 Pleturaa. AmeriSki poročnik Harlan HartnenH, katerega je ameriSka vlada poslala v nemško vojaško šolo. .... ... , .. . ............ —Lani sta na in osUli ho kar lamižali, jaa sem I pikniku našega društva št. 355 pa pognal naš avto čez vodo, ki; SNPJ obe ostali društvi precej jo je rezal kakor motorni čoln pomagali in njih člani so se ude-na jezeru. Seveda, človek mora lezili v precejšnjem številu. Vzrok je tudi to, ker so nekateri člani obeh društev. . • Letos bo priredilo svoj piknik društvo SDZ v nedeljo 11. avg. na Verbičevi farmi, 7 milj južno od Painsvilla. Člani našega društva se bomo udeležili kolikor bo mogoče, ker je naiša dolž nost, da jim poaet vrnemo. Loui« Grzely, 355. Nade zabave in mi Barberton, O. — Minil je dan, ki bi moral imeti velik pomen za člane društva Triglav št. 48 SNPJ in ki nas bi moral združiti ter pokazati, da smo člani tega društva ne samo v sili in potrebi, temveč da smo pripravljeni pomagati blagajni, da se malo na-polne, ker je izčrpana vsled krize. Toda, žal, vedno se eni in isti udeležujejo zabav, pa največ le tisti, ki najmanj potrebujejo pomoči, ker so še pri dobrem zdravju. Zakaj ae ne bi enkrat vsi akupaj udeležili vsaj ene zabave? Saj niso naše zabave prirejene le v korist nekaterih, temveč v korist vseh članov. Lepo so se postavili a svojo udeležbo barbertonski lovci, ki so se po strelskih vajah skupno udeležili našega piknika. Naj lepša zahvala. Tudi mi bomo prišli na vaše zabave! Zabavni klub Kras poziva vse Kraševce in Kraševke ter sploh vse rojake od blizu in daleč, da se udeležite piknika, ki ga priredi klub Kras v nedeljo 4. avg. na Moharjevi farmi. Zabave bo obilo za stare in mlade, za plesalce pa bo svirala barbertonska godba na pihala, ki bo izvajala vesele polke in prijetne valčke. Poleg tega pa nam bo zapel pevski zbor Javornik več slovenskih lepih pesmi, ki nas bodo spominjale na domače kraje. Za dober prigrizek in dobro pijačo bo skrbel odbor. Na svidenje 4. avg. na Moharjevi farmi! John Fidel, predsednik. ji n. xa za- a m Je 1» Nemčija |r aktivna v »hnt«»*rvaniu (.ornjs -lika ka/e «ku-P.no resen Mm, spanja pa *ora»ke čaMnikr pri pouku, kako ,e 11reh« ravnati a »trojnim. \ /let kluba Št. 47 JSZ Springfield, III. — Težko je /a|K>pasti, kako morejo ljudje z drugače zdravim razumom in že precej v letih ponavljati stare nesmiselnosti nasprotnikov socializma. Socializem pomeni boj proti velekapitalu, proti tisti peščici denarnih mogotcev, kateri vsled ljudske nevednosti in politične nezrelosti nadvladujejo vse javno življenje te dežele. Socializem zahteva, da se po-državijo oziroma ljudstvo prevzame vse temeljne industrije; da se obdavčijo velike dedščine in čezmerni dohodki posameznikov, ter da se to bogastvo porabi v prid celokupnoati, v prid ljudskih interesov. To so temeljne zahteve socializma, čijega končni cilj je: odprava produkcije za privatni dobiček in produkcija za potrebo. •Naš soc. klub št. 47 JSZ bo priredil svoj piknik v nedeljo 4. avg. na znani Ix>garjevl farmi. Pričetek točno oh 1. jtopoMne. Kdor nima kare. naj ae ogiaai v SNI) med 2. in 3. uro popoldne. \ ožnja bo prosta. Vabijo ae vsJ Jugoslovani v SprlngfieMu in h okolice, da se gotovo udeležijo U ga kluliovrgu zleta. S«, stranka in naš klub *> vedno borita za izholjAan.it« delavskih razmer in za boljši obstanek v*ega ljud-1 «tva. Socialj/em jr edini l?hod 1 i* mizerije. ki na« tlači ve«lno iKllj. Na sv alen je na nedeljskem pikniku! Odbor. Izdelovanje umetnega z Že v starih čaaih 8o se li.ui; da bi iznašli umetno^aTo ^ ^ nikomur posrečilo. Na tisoč, S* nih alkimistov, ki so si domU^ ^ ^ lah uipetnoddato, ali pa »o na t« n » *vet> TudfT20. gtoletiu • aC,n 1 takih "ženijev," iZ^o Z * «o le navadni sleparji. Ko * ^ PoUsk, inženir Jan pl. Dunikovvs f ' -e mu je posrečilo iz gotove vrste Zt bit umetno zlato, je prisluhnil v*s J jeh mu vseeno niso. Mož se L m1 sleparije zagovarjati p*d J^J * J« bil obsojen. Danes zopet govore « se trdovratno vzdržuje veslT? °J ■ resnfce Pri kontroliranih poisk^iM naprav, v San Remu in Parizu,7ba zal da izdelava umetnega zlata ni utop več resna stvar. pl Dunikowski se je pojavil 1. 1932 ko s prvimi poizkusi v londonskem laborat navzočnosti izvedencev. Njegove r J znanstveno proučevali in objavili l>nn je načrte izročil nekemu anglo-C bančnemu konzorciju, v katerem Je d moč francoaka skupina. Zgradili ,0 Laboratorij na rtu Martin blizu MonU ' \amo'nj? 8kalovJ'e i« dajalo izumitelj .Potrebnega surovega materijala „« pa in brez prejšnjega obvestila je bil h nj na ukaz aodišča zaprt, imetje Dumi ga pa zaplenjeno. Agenti iz Pariza J laboratorij ter uničili njegove aparate cesu je ostal Dunikovvski brez zagovori ! le^f,v z,nak P^testa proti postopa, šča odklonil zagovor. Dunikovvski je l> sleparije obsojen na dve lett ječe. Toda mož ni obupal. Iz zapora je rodbino vred v Italijo, kjer živi sedaj \ stanovanju v San Remu. Z velikimi žr je skonstruiral nov aparat, 8 katerim p toliko zlata, da mu komaj zadošča za in ki ga prodaja zlatarjem ter bankai Remu kakor tudi italijanski državni Doslej še ni nihče dvomil o pristnosti t V zvezi s tem se zdi odvetniku Jeanu du iz Pariza pripraven čas za revizijo! Povabil je v San Remo svetovnega it mister Bonna, člana Societe de Medizim de France in oficielnega kemične^ ii pri sodišču, ki je pred kratkem pris Dunikovvskega umetnemu proizvajanji Bonn je izjavil, da se izumitelj vprii aparata ni dotaknil in da ga je pregleda smereh od znotraj in zunaj in da je vj parija popolnoma izključena. Temelj tega izuma, ki ga Dunikovsl sumno čuva, je posebna mešanica radio elementov, ki jih imenuje Proton. Ton strese v posebno stekleno retorto, v kat sti električni tok gotove napetosti, spremeni v posebno vrsto žarkov, ki ji kovvski imenuje Z-žarki. Zemljo, iz ka dobiva zlato, obsevajo žarki približno či Segreje jo do temperature 1.400 stopinj jo nato ohladi, manipulira z raznimi k in jo naposled umije. Gotova množin način preparirane snovi pride v kozjo ki vim srebrom, kjer je izpostavljena pra mu pritisku, živo srebrt) pronica ukos luknjice, ki jih nato nad plinom razM pa z boraksom očisti, da odstrani v«? Ciato zlato je gotovo. Bonn je odn« vzorcev tega umetno napravljenega kor tudi več vzorcev zemlje, iz katere! dobiva, v Pari«, da bi tam vse skupaj ral, zlasti glede teže. Rezultati te preirf jo je pravkar objavil, so presenetljivi poskus z zemljo, ki ni bila obsevana 1 je dala po običajnem načinu pridobivi gramov zlata na tono, obsevana 1 žarki gramov zlata. Drugi poizkus: v prver ru 10.3 grame, v drugem 626 gramov tono, v tretjem poiskusu 11 gramov, vanju 859 gramov. Dunikovvski meni, da bi se dalo kil< ta pridobiti za 600 frankov, dočim je ti sedaj približno 5.500 frankov. (* r sreči njegov način proizvajanja *<• potem bi se zlato lahko pridobivalo po skih frankov kil«>gram. Po objavi Bonnfl lise je prejel Ihinikovvski vet senisfij ponudb, ki jih je pa vse odklonil M * najprej popolno rehabilitacijo za"«-, nst sačel šele pogajati. Besedne kače Navadno alove Nemci kot narod, ki » daljše besede na svetu; in n« P" *r ' pa niso pred to vrsto morskih v drugi narodi, niti Francozi sami/*« ponašajo t estetiko svojega kflji^ naj dokaže par zgledov. - Taka beaeda je na pnm« r nellement" (neustavoo) » slovel so še pred kratkim trdni. o*i daljša francoaka liesada "IntranaigeanU" je našel v fr« -tarifi še dalj*> 1» ' [fri minobenzoyldiethylamim>. tha njo je pa "dec«in«tut»o»»naii* (33 črk) t. J. Poslov « stitutionnalisation" (ukini" vin«). (n «1 *f,nh tla m »tvar ~ Zanimivo je. da so U*sed v zvezi s ustavo ko še simbolnega pomena i. avgusta« Vesti iz slavije .............................. (Izvirna poročil« i* Jugoslavije.) Ljubljana smrtna nesreča. — V jjjt/'' m ob Uravi v mariborski j, je pripetila huda ne-ne kronika še ne po-Vahter, 64-letni hla- Ifttt I**' fctniku Kdežniku na Kisiku Jf «» Ea m nalagal h ^S delo. je stopil v Mersniko-Mstilno v Brernem ter popi [j vina. Verjetno je. da je bil L vinjen. Ker je bil že |*cr je naprosil gostilničarja. [^prespali na njegovem po-Zmr je Vahter odšel brez k ali svetilke. Tipati je mo-\t skednju in iskati ležišča, čas so zaslišali s skednja vanje in stokanje. Stopili »gledat, nudil se jim je stra-^rizor. Pred slamoreznico je J ves v krvi Vahter, obraz in m jmel obrezano. Domne-j,da je v temi s tako silo za-db astra rezila slamoreznice, nu je presekalo glavo. Pre-go ga brž v hišo, a je Vah-kmalu nato podlegel. Zapuš-vdovo in tri otroke. IruAki klerikalci slovenskim. .Hrvaški klerikalci imajo dne-"Hrvatska straža". Ta je nekaj dnevi dal lep nauk »jemu bratcu v Ljubljani, liku "Slovencu", ki je prav glasilo dr. Korošca. "Slo-c" je namreč objavil uvod-, kjer pravi in se hvali, kako t. Korošec rešil državo pred nom Jevtiča in Jevtičevim finacijam. "Hrvatska straža" "Slovenčeva" posestri-jlasilo cerkvenih očakov, a ar tak pristaš hrvatske o-cije in hrvaške borbe ugovo-, Hrvatska straža pravi, da eljev pred POFom in kon-eijam ni tam, kjer jih vidi venec" —pri slovenskih kakih in posebej pri dr. Kotu). Nasprotno: dr. Korošec I se zahvali hrvaškim žrtvam iiložnemu hrvaškemu odporu, i je postal minister in da je ila Jevtičeva vlada. Ce ne bi i Hrvatov, bi bile konfinacije i POF danes resnica, tako pra i Hrvatska straža. To se pravi ^drugimi besedami: če bi tudi «fi opozicijonalci storili tako, je storil dr. Korošec, ki je I meseci umolknil in pretrgal i ostalo opozicijo ter jo I na cedilu ob volitvah, bi IJevticev fašizem postal dej-Ta trditev odgovarja okol-ki so dovod le do izpre-vlade. Ta medklic iz so-"fo vrst je "Slovenca" gotovo volijo Jevtiča. Toda Belokrajin- POF organizacija sama oglasila. Beograjski in ljubljanski listi so prejeli izjavo POF-organizacije, ki priznava, da eksistira in da je prejšnji režim dal nekatere člane . i. , ... . - [aretirati, u je državni tožilec od-cj se niso dali preslepiti in niso nehal z obtožbo, verjeli ljubljanskemu dnevniku "Glasu naroda", ki je objavil dolg članek z načrti belokrajin-ikih vodovodov. Belokrajinci se niso dali voditi za nos in so volili po večini Mačkovo listo, ker vedo, da ni oblast dolina poskrbeti za kakršnokoli ublažitev prebivalstvu zaradi tega, ker so vo-lilci vladi naklonjeni, ampak da je vsaka oblast zato tu, da poskrbi za najprimitivnejše življenjske pogoje prebivalstva, da je oblast zaradi prebivalstva, ne pa narobe! Ljudje, ki jim obljubljajo razne stvari, so se vsi že. zvrstili zadnja leta na vladnih stolih, pa vendar še zmerom Bela krajina nima vodovoda, nima cistern, nima vode in trpi žejo. Prišli so torej metliški okoličani v Metliko, pa so jim tule takole povedali: Občina je že pozimi prosila Higijenski zavod v Ljub-jani, naj zgradi kapnice v vseh vaseh, kjer je vsako leto suša, a prošnja je ostala brez uspeha, to je pred mesecem spet nasto pila suša, je občina prosila ban-sko upravo, naj pošlje tank za prevažanje vode. Prošnja je bila odbita. Pred kratkim spet je metliška okoliška občina prosila bansko upravo, naj zgradi čim prej cisterne v najbolj prizade tih krajih, a ta prošnja še ni re šena, a če sodimo po tradiciji, bo pač odbita. Če pa oblast odbije celo prošnjo po tanku za prevažanje vode, kako daleč je potem še do uresničenja vodovoda v Beli krajini Nanj čakajo že kakih 100 let, pa bodo tudi v svobodni svoji državi čakali še kakih 100 let nemara. Ce pa se belokrajin-ski kmet potem pri volitvah odloči za opozicijo in voli Mačka, pa potvorijo volilne rezultate in kmetje protestirajo, tedaj je o-blast takoj na mestu in pošlje žandarje. Takrat poznajo Belo-krajince takoj, s kroglami iz pušk. Bela Krajina trpi že od nekdaj za pomanjkanjem vode, taka suša pa, kakor vlada letos v Beli Krajini, že dolgo let ni bila. . češ, da v ideologiji POFa ni nič nevarnega in protidržavnega. Pod temi izjavami stoji pečat POFa, podpisov I>()1< tort,J obstoji, ni pri-prijavljen oblastem, pu smejo listi objavljati njegove izjave in govoriti o njem, nismo pa še brali, da bi banske uprave in i>o-licija po nalogu notranjega ministra objavile javnosti, da POF ni dovoljena organizacija, in da bi policija skušala iskati voditelje te tajne teroristične organizacije! — Tu ni treba naglice, naglico je treba imeti pač, če gre za razpust legalne delavske organizacije, kakor je Svoboda, ki je delovala javno in strogo po potrjenih pravilih. P R O8TS T A in njegove ministre, je tudi ta|dovolili transportiranje iigotov-uX^an,Zacijtt' Zdaj pa.8e .je Učnega blaga. Delavstvo tega ni dovolilo, kakor tudi ni dovolilo vzeti iK>izkusnega izdelka za pregled. Delavstvo je trdno odločeno, da ne odneha. "Slovenčeva" metoda. — "Slo. venec" od 17. jul. je objavil znova dekret o razpustu "Svobode z natančnimi razlogi in pripisal med drugim tole imenitno novico, ki se skuha res lahko le v pobožnih, maziljenih glavah cerkvenih očakov, ki so preti 14 dnevi uprizorili evharistični kongres, na katerem so pridigali in blagoslavljali ljudi z namenom, da jih moralno dvignejo. Kako je ta evharistični kongres blagodejno vplival na ljudi pri "Slovencu", priča modrost, ki so jo potuhtali in objavili danes, 16. julija. Pravijo namreč, da so se zadnje čajse v soeialnodemokrat-sko "Svobodo" vrinili skrajno levičarski, komunistični elementi, katerih so se starejši socialni de- -» »»it r m Potovanja sem in tja. — Regent knez Pavel je iz svojega poletnega bivališča v Bohinju odpotoval prod dnevi v Rumunijo, kjer je imel važne razgovore s kraljem Borisom in rumunskim zunanjim ministrom Titulescom. Tiste dni j£ prispel v Ljubljano vojni minister general Zivkovič ter tu počakal brzovlaka iz Italije. S tem brzovlakom se je pripeljal grški vojni minister general Kondilis, ki se je nato odpeljal na Bled, kjer so bila spet važna posvetovanja. Bil je sprejet tudi od regenta kneza Pavla. Obisk Kondilisov je baje v zvezi z namero, da obnove v Grčiji monarhijo. Zato je bil Kondilis v Italiji in nazaj grede je o zadevi informiral še jugoslovanski dvor in vlado, kajti Grčija in Jugoslavija sta članici Balkanske zveze. Državniki potujejo neprestano sem ter tja in imajo važne razgovore. POF in zakonitost. — Pisali smo že o FOFu, o fašistični organizaciji, ki da jo je snoval Jev- v Heli krajini. — V Slo- «j) te dolgo časa ni bilo izdat- Meija. Bilo je nekaj krat-ploh. Jej pa zemlje niso namo-Jjliko, da bi rasti j>omagale. JJ> nekatere predele so za-flfrotf predeli pa so že več » toto bret dežja. Suša . uničiti pridelke, katerih J«" prav zaradi tega zelo na-(*> vojne ni bilo še take " ' *'l«*njadni trgovini, Zelo huda suša 'f/ krajini, ki pri vsa-Z ™ *uhi'm vremenu pole-2t! odpomla-ml?: - krajina izdat-1 ' nekajkrat je rosi "Ulija J,, rn^r^.b«-.«__Ii_ e.rr.iM.| *a nadloga, ki tare Belo oblasti, a je baje že več mesecev '^ \'naki »uši: pomanj- delovala. Zdaj je nastopil režim >V(«l«'Za živino in lju- 'n m<,(l kamenjem, ki so ga me-JH ki«i"iie, (<. H0 ^ p^ tali in ga še mečejo na Jevtiča *«' tudi vodnja-; 'Ja J'* raz|>okana, polja so tič oz. njegovi pristaši. Organi-a. rast Huši. Pa je zacija ni bila nikoli prijavljena ■ l»«u*ilj ■ vik]« : I. . " letala v mnogih TT^aifn-enoKt («U! 2000 kovinarjev fttrajka Pred nekaj dnevi je stopilo v štrajk delavstvo tovarne na Ja vorniku. Do spora je prišlo, ker Kranjska industrijska družba ni izvajala natanko kolektivne pogodbe ter jo je kršila v 18 točkah. Ker se na posredovanje zaupnikov ni vdala, je delavstvo tovarne na Javorniku stopilo v stavko. Vsi kovinarji so ostali na svojih mestih v tovarni, delavske žene so zastražile vhode v tovarno ter skrbe za prehrano delavcev. Delavci opravljajo tudi varnostno službo. Nato je podjetje le pristalo na pogajanja, ki se vrše že več dni. Ker podjetje ne mara priznati kolektivne pogodbe v celoti, je pred dvema dnevoma stopilo v štrajk vse delavstvo Kranjske ind. družbe, torej t ud v na Jesenicah in v Blejski Dobravi, tako da stavka skupaj nad 2000 delavcev. Tudi te tovarne so zastražile delavske žene in dekleta ter skrbe za donašanje hrane delavcem. Delavci opravljajo v vseh obratih varnostno službo, vsi delavci se nahajajo v tovarniških poslopjih. Vsi delavci vseh treh šihtov, jutranjega, popoldanskega in nočnega, so prišli v tovarno ter ostali v tovarni, prostovoljno zaprti v svojih obratih, dokler se pogajanju ne zaključijo z zmago delavcev oz. kolektivne pogodbe. Medtem ko so jeseniški kovinarji in ko vinarji z Blejske Dobrave stopili v štrajk fz solidarnosti, se javor niški kovinarji bore za veljavo kolektivne pogodbe. Glede mezd in načina akorda se podjetje ni hotelo držati predpisov kolektiv ne pogodbe, zato so kovinarji se gli po zadnjem orožju, |h> štraj-ku. Podjetje sicer objavlja svoj« zavite in neresnične izjave v ljubljanskih dnevnikih (zlasti "Jutro" je marljivo v tem objavljanja), vendar je vsa javnost na strani jeseniških kovinarjev. Dne 10. julija so se pridružili stavkujočim tudi vsi obrtniki na Jesenicah: zaprli ho trgovine, gost fine in sploh vsak lokal, namenjen javnemu obisku. Tako so videti jeseniški revirji kakor da Šolska doba in otrok Piše dr. John L. Ricn, zdravstveni komisar mesta Nevv York Cas je že, da pripravljate svoje otroke za Šolo in ako hočete, da uspevajo v svojem u čenju kot bi morali, zagotovite, da so v dobrem zdravju. Vsak otrok ima pravico do dobrega zdravja in dolžnost je staršev skrbeti za to, da ga imajo. Vzemite s seboj otroka k zdravniku, da preišče njegovo telo. Zdravnik vam natančno pove, kakšno je njegovo zdravje in pove vam, kaj je treba dosegel pri "Slovenčevih"" judeh | ^torUi, da otrok ostane pri do-nobenega uspoha. je praznik. Podjetje je moralo že več velikih naročil odpovedati, ker ne more naročil izvršiti. Tudi ne more od poslat i /e izdelanega blaga. Podjetje ima veliko ško-lo, ker lii že te dni moralo od-premiti za državne Železnice vagonov železniških izdelkov, ki ho le napol gotovi. V tovarno je prišla Lr>. jul. prevzemna komisija iz Beograda, ki je sama stopila v pogajanja z delavci, da bi Kralji železnic ust&no-j vili mogočno lobijo (Nadaljevanj« ■ J. strani.) za glavnega "pravnega svetoval-1 ca" lobije, "Labor" pa sklepa, da je njen glavni organizator in "field" manažer. "Eden najbolj priljubljenih argumentov tistih ljudi, ki so| proti vladnemu lastništvu želez-] nic, je plediranje, da se morajoj železnice držati iz politike," pravi glasilo železničarjev. "Ampak med dokumenti, ki so prišli v roke "Laborju", je tudi lista imen z naslovom: 'Okrajni predsedniki v Nevv Yorku\ "Nato sledi dolga lista Imen železniških uradnikov. Zastopan j«1 Hleherni okraj in nekateri večji imajo poleg okrajnega predsednika tudi več asistentov . brem zdravju. Približno 80 odstotkov vseh otrok, ko gredo prvič v šolo, ima eno ali več telesnih hib, od katerih so mnoge manjše narave, tako da se dajo zlahka popraviti. Ali tudi manjše ,nercdnosti utegnejo dostikrat zadrževati šolski uspeh o-troka. Gnili zobje, slab vid ali po- mokrati bali. Zaradi tega so «o-|l>ri*°r P»*ara, ki Je uničil žitno skladišče v Kan nas CHyJu. Kana., In škiidT $200 000 eialni demokrati najbrže z vese- ' —-- I jem pozdravili razpust njihove "Svobode". — Naj bi "Slovenec" malo prisluhnil v delavske kraje, kjer so imeli "Svobodo", pa bo slišal, s kakšnim "veseljem" hi "navdušenjem" za dr. Korošca so delavci sprejeli novico o raz pustu "Svobode", in to desničarji in levičarji, ker je bila "Svoboda" strankarsko neopredeljena, delavska kulturna organizacija. Ali pa naj bi pogledal jeseniške kovinarje te dni, ko štraj-kajo in imajo polno orožnikov o-krog sebe, pa bi videl, kako je delavstvo "navdušeno" ... V tem "Slovenčovem" komentarju tiči toliko zlobe, da je popolnoma o-čitno, da evharistični kongres ni fle so madeži prav aajedeni, omočimo umazani del blaga pred izpiranjem z glicerinom. Mast in olje: na isti način kakor sirovo maslo. Mušje madeže; izperemo v mlačni vodi, ki smo ji dodali nekaj kapljic »almljakovega cveta. Sadne madeže: svežo madeže potresomo s soljo ali pa kanemo nekaj kapljic llmonovega soka nanje. Upiramo v vroči vodi in splaknemo v hladni. Smola: blago omočimo in alrg-nemo madež s terpentinovim o-Ijem; pod madež in nadenj položimo košček pivnika in likamo z vročim llkalnlkom, dokler ne Izvleče terpentlnovo olje smole. Mastne madeže lahko lzj>eremo t milnim alkoholom. Kava, kakao, čokolada: umazan kos |>erllu namočimo v mlačni vodi in takoj izperemo. I^ih-ko pridenemo tudi nekoliko gib cerina. Madežev ne smemo izku-havati. Stare mndeže moramo čez noč omehčati z glicerinom, potem pa izpiramo z mlačno vodo ali z milnim alkoholom. Sveče, vosek: Vosek ostrga- sluh, podhranjenost ali pod-normalna teža so glavne hibe, ki mo z nožem, podložimo pod ma jih najdemo pri otrocih, ko se dež kos pivnika, denemo še ene vpišejo v šolo. Vsaka izmed teh ga povrh in likamo t vročim li IZPRIM0RJA Vojaki priaadevajo kmetom po Goriškem po poljih ogromno škodo Gorica, 6. julija 1M6. — prod meseci so se pričele po raznih krajih na Goriškem vojaške vajo in se še vodno nadaljujejo. Prihajajo in odhajajo vedno nove čete, ki jih vetbajo po naših terenih. Kakor navadno tudi letos to nI brez posledic. Skoda, ki Jo prizadevajo vojaki, je tudi letos velika, kar poleg velike suše, ki Je uničila precejšen del pridelkov, vzbuja med kmeti veliko bojazen za bodočnoet NaJ-»>olj obupno Jt» to, da vojaške oblasti prizadete škode n« povra-iNajo. Naj navedemo samo en primer it CoiHoče, kjer ao le dva meseca vojaki, ki ao napravili domačinom že ogromno škodo. Popaali ao s mulami akoro vse travnik«, kmetom ao pokradli precoj drv, ki ao jih imeli v skladovnicah. Ko Je šel neki kmet prositi, da mu plačajo drva in povrnejo škodo, so ga prvič vrgli nkozi vrata, drugič pa ao mu zagrozili hib more preprečiti pravilno u-spevanje v šoli. Skoraj vse te hibe se dajejo zlahka popraviti. Starši naj si zapomnijo, da podhranjeni otrok nI vedno oni otrok, ki ne dobiva zadosti jedi. Dostikrat je . krivda v dejstvu, da otrok no dobiva pravilne vrste Jedi, da ni pravega ravnotežja v njegovi dijetl. Zdravnik vam pove, kake jedi naj o-trok uživa In ako sledite njegovemu nasvetu^ bo otrok kmalu .................................* aretacijo, Če jih ne bo kalnikom tako doifo, dokler ma-1U0hMl nadlegovati. Upoštevati dež ne izgine. | moramo še, da Je bila C«*soča Kopirni (tintnl) svinčnik: ma ,c'to prizadeta A« z drugo Imamo tudi kopije pisem, ki so. .. . . . . ,, , bila poslana "glavnim funkcio- pridobival na teži, Vsak rasto-narjem" z instrukcijami, naj sto- otrok mora imeti polno sveže rijo stike s farmarji in jih pri- Menjave, zrelega sadja In vsaj dobe, da si umi jejo roke od sta- kvttrt mltfkli V8ttk dttn-lišča voditeljev farmarsklh orga- °troci so dostikrat slabotn nizaeij, ki so ga zavzeli predi*11 Potl težo, ker nimajo zadosti kongresnimi odseki." "Labor" zaključuje, da nima nobena izmed obeh starih strank tako močno politične mašine in ki bi delovala bolj precizno na pritisk od zgoraj kakor ta železniška lobija. Lobizem je naravna posledica ameriške politične situacije. Ker med starima strankama ni nobene razlike, dobi navadno tista skupina največ '»d vlade, katera ima največjo lobijo in največjo mošnjo denarja. In ker delavstvo nima ne prvega ne drugega, niti svoje stranke, drži navadno zmerom le vrečo. odpočltka. Pazite na to, da otrok spi vsaj po devet ur vsako noč in da uživa tudi dosti svežega zraka in solnčne svetlobe. Naj se privadi k vsakdanjemu kopanju. Vzemite takoj inventar o-trokovega zdravja; sledite dež natremo s slanino, potem pr Izperemo z milnim alkoholom. Mleko: sveže madeže izpere mo v topli vodi, starejše pa z al koholom aH z mešanico dveh de lov limonovegša soka in enege dela terpentlnovojra olja. Kasne-, Je Izperemo s toplo vodo. Sadni madeži: sveže mad<4< katastrofo, ko Je namreč Soča odplavila precej zemlje, zlasti travnikov In njiv. Ko so šli letim kmetje prositi za odpis davkov, so jih odvrnili In se Iz njih norčevali, da sedaj lahko lovijo na svojem svetu ribe. Tako o-Htajajo naši kmetje pri vsem popolnoma brez pravic In nlma- omočlmo z llmonovlm sokom al'I/0 n,k°Kftr. k' »»I Jih zastopal ter branil. V cerkvi so pred kratkim o- pa s kislim mlekom. Stare mad< že izperemo z vodikovim preki som, ki smo mu dodali nekolik« salmijakovega cveta, Madeži od oljnate barve In In ka: madeže čistimo z raztopin' dveh delov salmijakovega cveto in enega dela terpentinovega o Ija. Rja: madeže pokapamo Z li- monovini sokom, potem pa drži mo blago nad soparo. Madefte nu svili in baržunu namočimo s hudim kisom, jih pokrijemo s pop* lom od smotk In pustimo nekaj zdravnikovemu nasvetu in vaš prj m(n| KnMMfj<. tepi.remo .otrok bo uspeval v šoli kot drugi % mj|njm M,koho)omi otroci. 'Nasveti za gospodinje ■P^ap »trt,, , b dr. 1 -v ** a j dal» z »Jo. & k« jo je treba 'n skrbno var-u'l'ke vasi, ki vode. Tako mo-dovažatl vo-1 ' daleč, da jo n*jnujnejše. Pred Kongre*»nika lh»>ma» (onoran (le«o) in Halph lire*»ter. Kako čistimo mndeže Madeže moramo iečistiti čim prej, če je le mogoče pa Jakoj! Pri občutljivih tkaninah rajši preizkusimo čistilna sredstva najprej na koščku istega blaga ali pa na všitih robovih, zakaj vsako čistilno sredstvo ni za vsa^ ko tkanino. Na splošno pripor«* I čamo milni alkohol, s katerim lahko odstranimo skoraj vse ma-I dele, zlasti k občutljivih tkanin. Najvažnejše pa Je, da vemo kakšen Je ma/li-ž. Pivo: z mlačno vodo ali z mil-] nim alkoholom izjjeremo madež iz tkanine. Kri: sveže madeže namočimo v mrzli vodi In Jih izperemo. Zs i starel* madež« namakamo v bo-rak sovi raztopini aH v razredčenem valmijakovem cvetu. mo Jih lahko tudi z milnim al-koholom. Wrovo maslo: pred Izkuhsva-njem perila čistimo maslene ma-' j dei#» z benrlnotp, terpentinom sli j s milnim alkoholom. Rumenjak, beljak: Iz belegi I perll«, kotenine In volne if|**r< mo madet« z milnim alkoholom llvalv/noMf Dunajski kirurg dr. W. je bil strasten lovec. Vsi so ga poznali kot originala, ki je znal biti včasih tudi prav dobrodušno pro-staški. Nekega dne je šel dr. VV. s pri j a tel j I skozi smrekov gozd. Naproti jim Je priv>Mr.il km« čki voz. Kmet Je prav vzrsdoščsn pozdravil zdravnika. Njegovi lovski tovariši so si ga malo izposoditi, č«š, na k me tih ga vsepovsod poznajo, Profesor Je stopil h smetu in ga vprašal, kako ne piše. "K*»p*r Moaer!'1 "Tak, tako!" je /umišljeno od vrnil zdravnik. "Zdi *e mi, da tnanlli, da če dobijo koga na vojaškem letališču, bo brez|»ogojno obsojen na šest mesecev zapora *li 000 lir denarne kazni, Pro-itor za vojaško letališču so odvzeli kmotom in ga do s»daj Ae niso plačali, kljub temu da so jim to oMali, To pomeni za domačine največji udarec, kor so Jim s tem vzeli najlepše travnike, ki mo jim donašali skozi leta ;;ajveč. fako h«(iaj ne morejo trni niti kositi trave, poleg tega pa morajo še vedno plačevati rs odvzeta zemljišča davke k«>t so Jih prej, ko Je bila zemlja še v njihovi poseNti. Dvoj« ali samski?" vpra- "Poročeni Aa sodnik. Pri« a v /.dihne. VSa ruska," se obrne zapisnikarju. 'Poročeni ali samski?" ša sodnik svedoka. Nvodok vz«llhne, VPoročiTi," veli sodnik zapisnikarju. sodnik k vprs- SM)V KNSK A M A RODNA l'OD«*(HU NA JF.I»NOTA irdala ■»<>)• puMlkarll* la k mi NS P r ornimi* >• IimMI, Ur p+-trabfiu •lilarij« •••pli dtuHf la IUmh*« in «a piop»g»nd*t af«|Ul I- sern vas |»rM leti operiral na *voJ4»j. Nikakor m m u prapaiaaia kliniki?" 4r«rač. pa je hvala Ho - U .„k draše. aaj aa aa f*l!|ajs gu te če* par dni umrlaf" 'im« f*r«ata«a. .V blagi spomin četrte obletnice smrti na«f»M> I|uImimu m*«Oi»cu i« WH« FRANK JARCU AOrf S.,lira (Ha m* aiiaula n4 kar al, 4ra«l Tt. «aawalll aaa. žaUalal a# *f»oNOa|aai«i na Ta %»akl /aa. ?.ala|«/i «»*tall{ M i • Jarr, n^rafli irimlr, Mrrka ia I mil Frank Jarr, »in, H ml Allia. Wa. PBOSTBT* Zaroka na grobu POVEST Spisal Mihrrc Nace "No, to me veseli.—C«? dovoli gospod papa, lahko greva, kadar hočete." Venturini se je po kratkem oklevanju vdal vročim proinjam svoje hčere In jI dovolil, da naslednje jutro odrine v Pavletovem in bratovem spremstvu na Triglav. . Brat Karlo je bil ves navduien ta U izlet in tudi hvaležen svoji sestri, ki je preprosila očeta, »sj ni vedel, kaj zori v njenem srcu. A Pavle Je to alutil in bil ves erečen, če je pomislil, da ga ljubi tako lepo bitje. Tudi on jo je ljubil, le to ni vedel, kako in kdaj bi ji to povedal. Tolažil se je s tem, da bo gotovo že še prišla priložnost, in tedaj ji vse pove. Bilo je krasno, solnčno jutro, ko so drugi dan zarana vsi trije vstopili v vlak, da se popeljejo na Dovje. Ada je bila nenavadno razpoložena in ves čaš ubijala nedolžne šale na račun svojega bratca, ki ji pa nI ničesar zameril, ker Je bil sam takisto dobre volje, »ploh so bili vsi trije kakor živo srebro, tudi Pavle, in se prerivali zdaj pri tem, zdaj pri onem oknu, se smejali kakor otrcxi pri najmanjšem povodu. Mahoma so si postali najboljši prijatelji. V Dovjem »o izstopili in se namerili proti Aljaževemu domu. Adi, ki še nikoli ni hodila po talfc bujni)4s duhtečlh gozdovih, ne po tako zelenih in samotnih tratah, Je kipelo srce o4 radosti. Ves čas je hodila poleg Pavleta, medtem ko Je Karlo neudržano drvel daleč pred njima in ju počakal le tedaj, kadar nI vedel, po kateri poti naj krene. Izpraševala ga Je o njegovih dijaških letih, a on ji je na vse odkritosrčno odgovarjal. Postala sta si tako zaupna, kakor da se že dolgo poznata. Pavleta je tako-rekoč opajala vsaka njena beseda in mu kakor kaplja vina kanila v srce. Včasih je na svojih licih začutil njen dih in tedaj si je vselej zaželel, da bi jo objel in poljubil. V dolini je bil že mrak, ko so dospeli do Aljaževega doma. Pavle se je takoj pobrigal za postelje in večerjo. Navzlic veliki utrujenosti so zelo dobre volje posedli okrog mize in se z velikim tekom spravili nad večerjo. Po večerji ju Je Karlo zapuatll in se prvi odpravil spat. Tako sta Pavle in Ada ostala sama. Sicer je bilo v koči še več turistov, ki so vsi skrivoma in radovedno opazovali lepo deklico, a ta se ni zmenila za nikogar od njih, akoravno sta bila tudi dva Italijana med njimi. Da se u-makneta radovednim pogledom, sta zapustili kočo in sedla na klopico pred njo. Tu sta sedela tesno drug poleg drugega in molčala. Sonce je bilo že davno zašlo, dolina pred njima je bila zagrnjena v črno temo, le nebo je bilo še svetlo. Čudovite barve so se prelivale pred njunimi očmi, gori na nebu, ki se je zdelo, kakor da trepeta. Božanska tišina, ki Jo je zdaj pa zdaj prerczal čuden, ne-opredeljiv glas iz doline, je vladala vsepovsod. Hladen veter je potegnil okrog ogla. Zdajci se Ada še bolj stisne k Pavletu, skoro oklene se ga in svoje lice približa njegovemu. Njemu je tolklo sree, da ga Je skoro bolelo, vendar je ostal nepremičen, zakaj še vedno Je nekoliko dvomil. Kaj pa, če jo samo zebe, si je mislil. Okrcnil se je proti nji, stežka zadržujoč razburjenost: n "Vas zebe, gospodična?" "Ne," je odgovorila, "ne zebe me." "A zakaj potem tako drhtite?" Ona, ki očlvidno ni pričakovala takega vprašanja, se je nekoliko odmaknila od njega, sklonila glavo In molčala. "Po plašč vam jMijdem, gospodična, sicer se še prehladite." "Ne, ostanite tu! Ne zebe me; rekla sem vam že." Pavle zmeden zopet sede poleg nje, a ona se ga nenadoma okkne z obema rokama in komaj slišno zašepeta, ne da bi mu gledala v obraz: "Ljubim vas . . ." Zdajci jo Pavle privije k sebi in vroče poljubi. "Vedel sem . . . tudi jaz . . . toda, dragi otrok ..." "Ne, ne, ljubim te, o, kako! Moj bog, kako sem trpela, ker nisem vedela, če me tudi ti ljubiš! Daj, povej mi iskreno, me ljubiš tudi ti?" "Ljubim te, draga, toda najina sreča ne more biti trajna. Pomisli . , . !" "Ne boj se," ga zavrne ona in se ga še tesneje oklene, "ne boj se nič, dragi!" "Pa si pomislila, kaj poreko tvoji starši? Zamolčati tega ne moreva in ne smeva, a povedati tudi ne." "Gotovo, da ne smeva ničesar zamolčati; moji starši me ljubijo in . . ." "Vem, draga, da te ljubijo, a navzlic temu ne bodo dopustili, da bi se navezala na človeka, ki ničesar nima. Zelo, zelo se bojim, da ne ravnam prav." Potlej sta par trenutkov molčala. A nanagloma se je Pavle zdrznil in nadaljeval: "Ne, ne, nikakor ne ravnam prav! Cemu ti dajem nade, ko bolje od tebe vem, da so nemogoče. Priznal sem ti, da te ljubim. Res te ljubim in srečen sem, da me tudi ti ljubiš, a žal . . . sama vidiš . . ." "Ne boj se," ga je prekinila Ada, "saj prav za prav še ne veš, kaj poreko moji starši, saj jih ne poznaš! Morda tudi oni vedo, da premoženje ni vse. A kar se tebe tiče, jim vse povem; da ti nisi nič kriv. Da, vse jim povem." Se dolgo sta se tako pomenkovala. Ada je Pavletu pokazala svojo odločno voljo, da vztraja in da ga ne zapusti, čeprav bi to privedlo do spora v njeni družini. Zatrjevala mu je, da je samostojna, dasl nima svojega premoženja, ker je od tebaj, ko je zapustila šolo, delala pri očetu v pisarni in mu s svojim delom toliko koristila, kakor bi mu ne koristil noben plačan uradnik. Pripovedovala mu je, kako jo oče ceni kot dobro pomočnico v vseh njegovih poslih, čeprav je ženska. "Kadar potuje, ga v vsem nadomeščam in v vsem se po pravici zanese name. Mislim, da imam radi tega nekoliko pravice odločati o svojem življenju. Ničesar se ne bojim. Pa če se spreva ž njim, tudi prav." Tako ga je bodrila. A Pavle je bil še ves zmeden. Nehote mu je prihajal v misel ravnatelj Reiter. Bal se je, da se osramoti kot lahkomiseln zapeljivec. Omahoval je zdaj pod to, zdaj pod ono mislijo. S takim bojem v srcu se je končno poslovil od Ade in še dolgo v noč premišljeval o tem. VII. Koča je bila zavita še v nejasen in meglen polumrak, ko se je Ada drugo jutro prebudila, vrhovi planin pa so že žareli zdaj v škrlatu zdaj v bleščečem zlatu. Bilo je krasno jutro in pogled na vzhajajoče sonce je polnil Adino srce z nepopisno radostjo. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Dasl še ni bila docela opravljena, so je oglasila, kajti vedela je, da ni nihče drug ko Pavle, ki se je res takoj zatem pojavil med vrati. Brž je bila pri njem, mu voščila dobro jutro in ga pokrila s poljubi. Pavleta je to nepopisno vzradosti-lo; tesno jo je privll k sebi in jo nežno poljubljal. A končno Jo je pokaral: "Podvizaj se, draga, sicer bomo hodili v največji vročini!" (Daljs prihodnji*.) Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanj*.) Jakoba luškega je <»bšcl strah prav resničen strah. Kaj ta fant misli? Kakšne neumnosti blebeta? Milo je kaj lep«, da je bil milijonar, toda tudi milijonar lahko zaide predaleč. Ce je bila to Sala, je šel pri*laleč. - Pustite moj vrat. — je za-kliral hropeče. - Takoj Izpustite moj vrat! Nemčija je štiri leta vojevala x vsem svetom, to veste prav tako dobro, kakor jaz ( enar je taprt na lloland-skem. rar je um«»rjen. Kusija je pa boljševiška, to vcete prav tako dot »r o, kakor j*/. Pravim vam. da m«- boli, takoj me izpustite! Takoj! Strah in resnicoljubnost. ki sta mu zrla it temnih oči, sta bila tako ofividna in priatna. da nihče ni mogel dvomiti o njih. In vendar Je nesnanec še vedo«, tri v ta (»gledala duše. nepremičny. kakor da h«»če prodreti v najtemnejše kotkkc du*e Jakoba Iao-ekega Kar je storil nekaj, kar je povzročilo. da »e Je izpremenila p! a ho« t Jakoba laorkega v gr<»-u» <;t«ibrtko je vtdthnil In skcčll » peska i blasnun, toda tihim smehom. In še predno se je Jakob Isockl zavedel, Je začel delati z roko in nogo kroge okrog njega, ki so bili vedno teanejši, dokler se ni zdelo, da je zrak o-krog Jakoba laockega samo še pmtk, roka in noga. Jakob Isockl je nemo in z grozo zrl na to l>očwtje. Kad M bil pobegnil, najraje bi bil vtel s seboj črno, sukneno vrečico, toda neznanec ga je zadrževal na vseh straneh. Sedel je na pesku, skrbno prokrižanlh nog, kakor eden onih topernih ljudi iz "Tisoč in ene noči", ki so "klicali duhove, katerih ne morejo ukrotiti, in čijlh edina reši-tev je v tem, da s« ne ganejo it kroga, ki so ga narisali, predno so tačeli taklinjanje. Jakobu I ckemu. ki se je vedno tetko smejal. je bilo v tem trenutku še mnog" lažje vidriati se vaake veaelosti* dokler se nI spomnil nečesa in svetla misel m> je porodila v njegovi glavi. Saj to je Ml pravi angledki jog, ali kako se fte pravi takim Iju-dem. Tako ga je vkiel pleaatl v varljeteju Mol t vrečico Je bil Anglef. o tem nI bilo dvoma Vse Je pričalo o tem, nfegovo čudno vedenje, njegovo neznanje vsega in njegova suknena vrečica z zlatom. In haš Angleža je Jakob Isocki potreboval. Z Angleževim posredovanjem bo lahko prišel v stik s komisarjem v Gdinjl, sirom Archibaldom Turretom. Sir Archihald je dal vreči Ja koba Isockega po stopnicah, ko mu Je bil prišel prodat važne novice o zbiranju vojske svoje domovine in o načrtih proti Gdinji. Ko pa pri' ruleto, igra proti stroju. Proti,