."anuS Goleo. ^ai so jo roznRli vsi r župni.ji Brenkovo Tino, Vbila naipridne:Sa gospodinja in r»a'n^žne.iSe skr- bn» m^ifi na »icer sVromni, a 'zorno nmno oVidela- ni ju o.s!cr''0^-ani Brenkovini. Tina ie biia gospola.- iii scspodinja, mali, hlaf»eo in dekla vse obenem, od- Božlč ktvallala. tj,r jt moral y yoja.t» traftln po poroli y »sod»pd!nera l«tu 19K aje« ljnbljeni .nož Lentek. Vsi Ti-ial gospd;« iu ts« pri lari ]e go^^orilo pohr«l»O! Br^iiko-^ ra Tina j« caa bela rrana ni«d naS1« ženstro« podpor« za taožem na zmpmTlJa ia ¦# pot»plj». toyinu sama. povori. da jo ja povzr? gnilt Tina, odkar s(a postaia z Lentekora mož in žerr m e moral on b* y«jsko. Jn rcs, alhdo »i yM»l Ttn« dn:gjr, nego ob Goapodorih dnek » «erkri in pri iomn iva njjiri ia trnvoikn. j_« petnega obraza in drgetajofte utrujenih udoy se jt nprla vfiasih Tina z obema rokama ob motiko, trudna glava je klonila proti tlom, oko jej je zaplavalo v solzah in njene inisli so jej pobitele tja, kamor jei '}• vedno in vedno velevalo srce, na — bojna polja, kjer se j« mudil že tako dolgo, neznosno dolgo — njen Lentek. Kdo bi popisal misli, čustva in hrepenenje žensko materinega srca, ki se v mislih oklepa boječega in edino življenjsko kropkega upa: Kaj bo z menoj in otrokom, ako mi pober« vojska — moža? T« težke, da, pretežke težnje mlado materinega srca so se nekoliko omilile, led boječega una se je nekoliko odtalil, ko je prikrevsala trudno težkih korakov na njivo Lentekova mati z malico in držeč za roko otroško po grudah kobacajočega Brenkovega edinoa Lentiea. Da, da, ta negodno kobacajoči Lenti6 je bil Tininem srcu že več kot eno leto to, kar je bil nekaj mesecev skupnega življenja njea mož. V Lentičevih nedolžno, radostno in vedno vedro ter brezskrbno se smehljajoŽLb očescih je zrla ljubezen, hrepenenje, in sploh eelo moško in očetovsko dobro dušo svojega dosmrtnega tovariša na tej raskavi poti življenja. Pri pogledu »a otroka so oživeli mladi materi vsi oni blagi spomini, katero je resnično videla in doživljala tedaj, ko se je po enem letu vojne vrnil njen Lentek na dopust in dvignil prvič v očetovske roke prav nakvišku svojega edinca, ki je boječe cepetal z nožicami in nerodno mahljal z ročicama, da se ubrani neznanega tujca, ki mu je bil — oče. To so bili oni blaženi Tinini spomini pri pogledu na Lentiča, ki je že, odkar ga ni več videlo očetovsko oko, kobacal sam, govoril in za mamo molil za nepoznanega očeta. V duhu je uživala Tina vse ono niaterino vese]je, ki ga občuti mati, ako vidi, kako brzi otrok za oeetom in ga oče v skrbni ljubezni vzame v krepko naroCje in hiti z njim na polje, travnik ali za vprežno živino. Vsaj po enkratnem resničnem užitku tega sicer skromnega/ a nepopisno lepega veselja za dobro in nežno materino srce je poželela Tina, hrepenela z vso dušo po njera in molila koprneče, da jej nakloni Večai milost tega za njo blaženega pogleda. Tina je delala in garala od zore do trdne no6i. Lentekova mati je kuhala skromno družinsko jed, pazila na Lentiča in mu pripovedovala na ognjišču sedečemu vse one za otroka nikdar zabne in v otroških letih rajsko lepe pravljice o: zeleni gori, o zlatemvozičku, o zakleti kraljiCini ittk V spomladnera in poletnem onsu so minavali Tini dnevi v potu obraza; a ob delaprostih Gospodovih dneh in temnodolgih zimskih večerih pa je bičal njeno dušo ure in ure ter neznosne noči strah: K.je je moj dragi v zimi in ledu? Praznik, da, božični praznik je bil za Brenko vo družino, kadar so dospele očetove vrste iz bojišča pod ta kror trepeta in rnolitve za očetovo in moževo življenje. Po sto- ia stokrat je eitala Tina te vrste o L&ntekovein zdravju in o njegovili očetovskih pozdravih na oelo družinico. Majhni Lentič pa je zvedel od svoje mamice še vse vefi o ateku. kakor je ta resnično pisal. Stara babica pa je raztegnila Lentekove vrste v cele povesti o strašni vojski, katero gleda, doživlja in y kateri trpi njegov atek, ki mu bode pravil noč in dan o vojakili, vojski in kanonih, kadar se enkrat vrna in ostane doma pri mami in njemu. (Tako so živeli na Brenkovini pri težkent delu in vednih pogovorih o Lenteku, ki je le tuintam pisal, a domov ga ni bilo že tako dolgo. dolgo ne. Tina se je veSkrat pritajeno budovala v svo.jem srcu, ako je ugledala tega in onega vojaka iz fare doma na dopustu, le njenega moža ni bilo od nikoder. Večkrat se ji je vrinil celo sum: Kaj, ko bi me bil pozabil? Saj ta vojska j« ž» pohujšala in izneverila ženam toliko mož! Pri takih težko mučnih dvomih materinega srca pa ji je pobožal uho nekod od doma lahni glasek Lentiftev, razblinili so se ti ledeno mrzli dvomi ob misli: Ce bi zabil name, ne more zabiti na otroka, katerega j« videl samo onkrat y življenju in kateremu je — o6e! Pri tem solnčnem žarku otroškega glasu se je oprijela znova dela s podvojeno silo in njen gospodinjski um je popravljal in nabavljal v*nafirtib to in ono pri hiši ia gospodarstvu, s 6emur je menila zadovoljiti moža, ko se vrne na dom in bo našel marsikaj novega in potrebnega, kar poprej ni bilo pri hiSi in gospodarstru, ko je odhajal na vojno. Tako je živela Tina v spominih in upu na moža, v materino rajskih čiistvih pri pogledu na krep kega otroka in le za dom na skromni Brenkovini, ki je pa pridobivala od dne do dne na ugledu pri soss dih in na lastni imovini. Pa je prinesel sosedov Mihec s pošte karto z bojišča k Brenkovim. Tina je čitala, roka, ki \% dr- žala pisanje pred oko, je omaKnila, oko je zamigljal« y solzah trenutnega strahu, iz prs se j»j je izvil bo>lestno pretrgan vzdih: ,,Bolan je!" Dolgo so jej polzele debele solze po licu, telo jej je dregetalo in vandar je zbrala zadnjo mofi in 6itala dalje: ,,Bo kmalu bolje, in potem se vidiva za dolgo, ne — za zmiraj!" Kakor žarni blisk v temno no6 so posvetile te zadnje besede v do skrajnosti potrto in y upu otemnelo ženino in raaterino srce. Kako naenkrat je olajšala v mislih to moževo bolezen, ki jej \% obetala po hitrem ozdravljenju iiovo, za njo res življenjsko mo6 zopetnega svidenja in skupnega življenja. Moj Bog, kaj vse je zvedel oni ve5er Lcntift o ateku in goreče sta molila z mamico za zdravje in za skorajšnjo vrnitev onega, ki jima j« bil pač vs« na svetu. Vendar Lenteka ni bilo dolgo, za Tino dvamljivo ter neznosno dolgo iz bolnice. Pisal je večkrat, pisal dolgo in natanko, da gre z zdravjem na boljše in je upanje, da se vidijo skoro in za — vedno. Vsak Tinin obisk k njemu v bolnico je odklonil in zavruti. da jo on predaleS in bi je itak ne pustili tako daleč v tuji in njej čisto nepoznati svet. Tina se je tolažila. s temi pismi polnimi najlepšega upa preljubeznjivega svidenja in pospravljala v hiši, pri gospodarstvu in na polju, da so i'ekali sosedje: Lentek bo našel pri povratku novo Brenkovino, katere ne bo spoznal, tako je vsa vzorno urejena in posnažena. To si lahko mislimo in vsaj nekoliko predstavimo, kako praznično veseli dnevi so zasolnčili tu nad Brenkovino, ko jo je objela ofietova vest, da se vrne za sveto nofi in Božič oni, za katerega se je vicala cela družinica v strahu in trepetu vefi nego dve leti. Hiša je bila sveže pobeljena in osnažena od zunaj in znotraj, vse na svojem mestu: v hlevu, po kolarnici in na dvorišžu, ko je priropotal sosedov stric s kolesijom na dvor, da naloži babico in Lentiča, ki se peljeta na postajo zaželjenemu očetu in sinu nasproti. Le Tina je ostala doma na materino prigovarjanje, da pripravi možu in njima večerjo za sveto in za Brenkovino — najlepšo — božično noč . . . Lentič se je vozil takrat prvič s konjem, na lepem vozu in tako daleC nasproti ateku, katerega je poznal le iz materinega in babieinega pripovedovanja. Sedel je nekaj časa v novih hlačah, novi oblekci in novi kapici kot pribit in zagožen v babičino krilo. Otroške ofii so motrile prvič tek in peket konjskibkopit. Ko se je pa navoljil konja, pa mu je utegnila babica komaj odgovarjati na vsa zvedavo radovedna v- prašanja: Kaj je to in zakaj to? Do pogovora o ate- ku niti prišla nista med potjo, LentiC je gledal v hitrem teku voza preveft novosti, da bi ga bil zanimai atek, katerega ni poznal, o katerem je le slišal. Od puhajofiega vlaka, ki se je potegnil v dolino kot neznana, hitra pošast, pa se ne bi bil genil, da ga ni dvignila moška roka in pritisnila z gorkim poIjubom na o5etovo srce. Tedaj se je Lentič zganil — sfrahopetno, oči so mu zrle v moško lice, ki se je tiščalo njegovega, in babica mu je govorila: ,,Lentič , to so tvoj dobri atek, o katerem sva ti pravila ž« z mamo." O6e je nesel sinka na roki v gostilno, kjer so se ti srefini ljudje med seboj gledali, zafiudeno vzklikali in lica so jim žarela v onem blaženo solnčnem svitu zopetnega svidenja po oni strašni loCitvi z mizprosnim mefiem vojn«, . Sele bladnokrvni sosedov stric je izbrisal žar svidenja z opominom: ,,No, ljudje božji, pijmo ven dar!" Pa »o res trčili, stric in Lentek sta pila, ba bici pa je padla kupica na tla in se razbila. Strio je izustil: ,,Stara neroda!" Babica je omahnila na stol, Lentek je povesil ooi in se vsedel. Sin je spoznal: Materino oko, četudi ostarelo, je spoznalo kruto 5zgn- bo na njegovem telesu, dasi je bila komaj vidna in dobro ponarejena. Babica je ihtela, sin je povešal glavo, Lentič se je oprijel babičinega ki-ila, le stric ji> hlastnil z jezikom in vprašal zafiudeno: ,,Liud,ie božji ali ste ponoreli ali kaj?" Nikdo mu ni odgovoril, !• Lentek je ponudil desnico in mu jo položil v n.jegovo gorko roko. Kot bi se dotaknil gnusne kače, tc spu stil stric ponujeno roko, ki je bila v rokavici, vsa trda, mrzla, brez življenja, desn^ca iz železja, nsnja in lesa. Sedaj pa ni govoril nikdo več. Babica jo snn koma trepetajofie ihtela, Lentek in stric sta pa molče nosila k ustom kozarca, eden z levico m drugi z desnico, kar je govorilo ginsneje in ve5 nego tisofi besed po dolgem, dolgem in težko pričakovanem svidenju . Le Lentič se je hudoval v otroško nedolžnem srcu: Kakšen je pač ta ate!c? Babica in stric ga gledata iu sta žalostna, on pa bi mu tako rad kaj povedal, kar mu je naroftila mamn, pa se sedaj naenkrat ne upa , .To j« bila žalostna vožnja «d |MWtaj« dc Bcen-r kovine. Babica je samo enkrat jokaj« ypr»iala: »Ka-* ko boš pač povedal Tini?" Sin ni odgOToril, H Menil je sam pri sebi: MSaj bo videla sama, k«t Je matil® Od stričevih so šli peš na hrib domoy. Ltntid ja ta kel naprej k mami in povedal, da atek _• pridejo, & babica pa jokajo,* odkar so zagledali tega ateka. Pii' jatno je bilo, ko so sa peljali po ateka, »a_aj pa f» vsi jokali in še on se je, ker so s» babiea. Tinin od bližajoCega upa na svidtnj« t radoatt ožarjeni obraz je prebledel trenutno pri tej otročji izpovedi, telo se jej je potreslo in noga j*j jo _astala> kot pribita v strabu. Presunilo jo je po ttlein telesu,. ko se jo je oklenila krog vratu roka in so jo prisr&i© poljubila moževa usta. Ostala sta dolgo y objemu .. * Tinin strah je zginil in oprijelo in ovenčalo jtj jo sr* ce ono nepopisno čustvo ljubezni do moža, katerega ni videla že tako dolgo, po katerem jej j« zahrepenft' lo srce vsak trenutek, ko se je spomnila nanj. Babioe ni bilo v kuhinjo, Lentič je gledal od daleč, mož ia žena sta pila in uživala iz zlate 6aš« zopatnega svi* denja . . . Tina je peljala Lenteka v hišo, ga posuiila za belo pogrnjeno mizo, mu prinesla večerjo in gn lju* beznjivo povabila: ,,No, vzemi no, Lentekt" Pri tem ženskonežnem in ljubeznipolnem pova-r bilu je odreklo moškosrčno in prezirljivo samo_atajovanje, mož-vojak je sklonil glavo na miao ia ua poj tiho, a bridko zaibtel . . . ¦ Trenutno začarana Tina je planila k možu, se ga ovila okrog vratu in njeno telo je zadelo pri tem objemu ob nekaj železno-trdega, kar je riselo na mo* ževem telesu. Roke so jej omahnile r objemu, spustila je moža, pomaknila se je proč od njega — ženi ie bilo jasno — mož se je vrnil, a s tujo, trdo, želazno* mrtvo desnico . . . ffaka je bila sveta božična no6 »a Buankovinij Babica je ihtela celo noč v svoji kamri. ;Tina ]• y k)h ku se oklepala moža, ki, dasi berač brea desnice, je bil in bo ostal vendar le njen mož, katerega bode odslej še bolj Ijubila in mu še bolj stregla, iev mu jo odtrgala za življenje potrebno desnico vojna, ki pri svoji žetvi ne izbira med klasjem in smetljivcem. LttLentifi je zaspal ono sveto noč za peSjo v joku, kenje jokala mama in babice ni bilo, a v otroški ogorčenosti nad tem atekom, ki ni prinesel nič, o čemurmuje pravila maraa, ki ni govoril ni6 o vojakili in o vojni, le jokali so vsi in še Jezuščka v jaslicah niso hoteli pogledati. Drugo jutro, na sam božični dan, pa se je vz budil Lentič poleg ateka. Ustrašil se ga je, ker ni biIc raame, utekel bi bil v kubinjo k babici, da ga ni pridržal fa atek. 2e je zapotegnil obraz y kisle gube joka, pa je zavrl solze, oko se mu je uprlo v atekov«> vzglavje, kjer je ležalo nekaj tako srebrno-svetlega» in je bilo kakor roka . . . Lentič je premagal strab pred neznanim ate kom, stegnil je ročico in polegnil k sebi ono svitlo okovano roko. Menil je: To je ono, o čemur so mi ž» pravili babica in mama, da mi bo prinesel atek i_ vojske. Lentek je otipaval umetno roko, }o gladil po svitlih okoviK, gibal kazalec in paleo in radovedn« vpraševal: ,,Atek, kaj je to? Zakaj je to? Ali je to-lft moje? Ali slobodno nesem pokazat, kar ste mi prinesli iz vojske, mami in babici v kuhinjo?" Atek pa nt ni6 odgovoril, le pokril se je preko glav« in milo za> ihtel. Lentifi je spustil ono svitlo roko, smuknil s postelje pro6 od ateka in stekel v kuhinjo, kjer je hitr»povedal mami: ,,Atek jočejo, ker sem jim hotel vzeti in pokazati mami in babici ono svetlo roko, na kateri se gibljeta samo dva prsta." Pa mamiea fudi ni nič odgovorila, ga je le dvignila na roke, ga objela in še bolj na glas zajokala kot atek. Zjokal se je tudi fie on, ker sta jokala mama in atek, a on ni vedel zakaj. Sele babica so mu povedali, da so v vojski odstreiili ateku roko in ona svetla roka je sedaj atekova, pa m lahko po noči dene proč in za zglavje. Babica so m« še zaupali, da je ateka neizmerno bolelo, ko jim je vzelo roko. Ta svitla roka je pa za ni6, samo da dr«gi vidijo, atek ima dve roki, v resnici pa samo eno . Ko je pa Lehfič to slišal, se mu je usmilil ubogi atek: in otroško bridko je zaplakal tudi on na boži6ni daa iz usmiljenja do ateka . . . Taka je bila sveta božifina noč in božični daa na Brenkovini in še bogzna na koliko krajih tudi po drugod za časa svetovne vojske. Danes gledamo Ie š« z malenkoslmm so6utjem na še žive preostanke te veiike morije, se obrnemo pri pogledu na iavalida ystran m rečemo malomarno sosedu: 61«j ga, ta ti p«t nima roke ali noge!