POŠTNINA Pf ACANA V GOTOVINI Leto XV. štev. 24 TELEFON UREDNIŠTVA- 35-67 TELEFON UPRAVE 33-CT la 28-47 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubljana. Frančiškan. 8. te! 46—91 Poslovalnica Celie Prešernova 8 telefon 380 Maribor, četrtek 30. januarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleroan » tmravl ali oc oolti 14 din. Dostavljen tis Hom 16 din tujina 3fl din. POSTNI CFKOVNf RAČUN- U.4« Cena din 1*— Priprave za končni spopad Po soglasni sodbi se Nemčija z vso naglico pripravlja na sv©?© največjo vojno akcijo, ki naš bi odločila usodo sedanje vojne — Akcija se bo pričela februarja ali marca in bo presegla vse dosedanje NEW YORK, 30. januarja. ZPV. Berlinski dopisnik »New York Times, poroča, da je treba že prihodnji teden ali vsa] v teku februarja pričakovati odločilni nasad na Veliko Britanijo. Vse dosedanje nemške operacije so bile samo poskus, neita značaja. Pri sedanjem napadu bodoNemd uporabili vse svoje sile, da bodo ooeracije zavzele obseg, kakršnega še ni nobena taka akcija v dosedanji zgodovini. Znaki velikih dogodkov v Nemčiji BERN. 30, jan. ZPV. Po vsei Nemčiji so v teku velike priprave vojaškega značaja, ki dokazujejo, da se bliža z vedno večjo naglico pričetek neke velike vojne akcije. V zadnjem času je bilo vpoklicanih V Nemčiji veliko rezervistov, drugi pa se morajo javiti pri svojfh edirticah okoli 1. februarja. Vsi mlajši mehaniki, ključavničarji itd. so bili pritegnjeni k letalskim četam, drugi del pa k mehanizirani enotam. Na vseh vežbališčih so v zadnjih mesecih in tednih Irvežball ogromno število padalcev, a tudi pilotske šole delujejo kljub slabemu zimske-mu vremenu z največjo nagKco. Povsod Se opaža prevažen'e in pregrupiranje čet. Nemška verna industrija dela že vso zimo noč in dan, posebno pa letalska. Med vojaštvom in civilnim prebivalstvom se oaaža povsod nervoznost pričakovanja hodofiih dogodkov. Vse je trdno prepričano. da se bo v kratkem pričela odlo- čilna akcija nemške vojske proti Veliki Britaniji. Kie se bo začela, ne ve nihče, vendar prevladuje prepričanje, da bo "lavni del akcije napad na Veliko Britanijo neposredno. - O tern napadu se pri-Doveduiek) najrazličnejše napovedi. Za-triuie se. da stoji že nad 10.000 nemških letal prh»ravl*enlh za skupen napad, da stoje pripravljeni ogromni transportni avioni za prevoz čet. tankov itd. Povsod tudi zatrjujejo, da bo napad na Anglijo največja taka akcija v zgodovini vojskovanja. Dalje se zatrjuje, da se je Nemčija na pričakovane naloge več ko temeljito pristavila. P° premoru, ki je nastal v prejšnji zimi. je sledil zlom Franclje, po premoru, ki je na&tsri v sedanji, pa bo sledil zlom še zadnjega sovražnika, Velike Britanije. Kdaj se bo nanad pričel, ne ve nihče razen ozek krog Hitlerjevih sodelavcev, vendar izgleda, da je treba pričakovali odločilnih vojnih do- godkov v teku februarja aK najkasneje meseca marca. NEW YORK, 30. jan. Reuter. Tu pričakujejo nemško invazijo v Anglijo za prvo dni februarja. Tako meni tudi do-ptenik »New Yorfc Timesov« iz Vlchyja. Vremenske prilike bodo zdaj povoljnejše kot kdaj koli potem v letu. Potniki, ki prihajajo iz Belgije in Holandske v ne-okttplrajM) Francijo, so istega mnenja. Pripovedujejo o veffctih pripravah nemških čet vseh vrst za vdor preko Kanala. V zraku kakor na morju bodo uporabljeni »ovi izumi modernega bojevanja. LONDON, 30. jan. Ass. Press. Nek*, vojaška osebnost je izjavila, da je trob^ pričakovati najprej nemško invazijo n; vefHcobritansko otočje, ker je nemofoče da bi mogH nuditi Nemoi večjo potnoc Italiji- Nemčija bo napadla Anglijo preden bo prišla zadostna pomoč iz USA. Nemčija bo tudi storila korake na Balkanu. Že zdaj so nemške mehanizirane tehnične čete v civJfnfti uniformah v Boi: gariji, kjer pripravljajo teren za prehoc 8 do 10 nemških adca. TUDI REUTER POTRJUJE KAHIRA, 30. jan. Posebni tu zavzeto ozemlje od sovražnika, kar je potrebno preti nadaljevanjem ofenzive. Prav tako je v teku tudi konsolidacija Ad»H Hitler nemškemu narodu. Ob I6.3G ‘xtdo prenašale vse nemške r^io^ostaje ta govor. Ob ,?0,?0 bodo govor pon«v‘rt! t pramofonSkih plošč. BERLIN, 30. jan. K današnjemu go= voru Hitlerja ob obletnici nacionalno socialistične stranke pišejo listi posebne članke, v katerih naglašajo pomen tega dneva sredi gigantske borbe. Današnji dan daje Nemčiji povoda, da manifestira svojo vdanost Hitlerju in velikoneroski misli ter da vloži vso svojo energijo za končno zmago, skupaj z zaveznico Italijo. zavzetih ozemelj v Abesiuiji in v Somaliji. OPERACIJE GENERALA DE GAULLEA LONDON, 30. jan. Glavni stan generala de Gaullea javlja, da so svobodne francoske čete zasedle italijanske položaje pri Gatronu, kj leži južnovzhodno od oaze Marsuka, ki so jo Francozi očistili že včerai. Poročilo pravi, da je imel nasnrotnik velike izaube na materiali in' ljudeh. Stališče FrancFo v velikem spopadu Italiji. Zahvaljujoč se politiki maršala Pč- LYON, 30. jan. Havas. List »Teinps« p.'še, da vsi znaki kažejo, da ne bo treba d<~’-jo čakati na nov preokret'v razvoju sedanje vojne. V bližnjh mesecih se bo pomerita in zračna vojna razvila do popolnosti. Ncmško-italijansko sodelovanje ter dopisnik zatišje, ki v‘ada nad Anglijo že nekaj ča-agenclje Reuter javlja, da so britske čete sa sem, d-.je sl titi, da se popravljajo vsi popolnoma obkolile Deruo. Italijansko Je- (potrebni čmifelji na veliko ofenzivo. Po talstvo, kije bilo zadnje dneve popolno-, dosedanji taktiki sil osi je vidna mno-ma opešalo, je spet oživelo. V zraku so žnska kooperacija nemških letalskih sil v se vneli hudi boji. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, kmalu nato še tri druga. Italijanska letala lete nad Derno zelo visoko. Njih zadetki niso precizni. NADALJNJE ANGLEŠKE OPERACIJE KAHIRA 30. jan. Unp. Napad angleških letalskih sil na Napo',i je bil namenjen predvsem četam, ki so bile pripravljene za transport v Afriko. Brltsl a letala so s strojnicami napadala umikgjoče se italijanske čete zahodno cd Derne. Na planoti pred Benghasljem so se začoH bo!i is*oč?.sno z napadom na Rertio, KAHIRA. 30. jan. CBS. V Cirenajki so nadr-rule ob’egan?3 Derne, Južro od tod pa Mekel!ja. Vesti, da so Angleži Me ke!i že popolnoma zavzsli, niso bile potrjene. pač pa so potrjene vesti, da so "a obkolili. taina lahko Francija mimo zre na te do- god-''e, ki prihajajo, s jK>lnim za^paujem’ v svojo usedo. Francoske bojne ladje oo1 dobiie ukaz, da se branijo ali pa same potope pred napadalci, rajše, kakor da bi1 prišle v roke nasprotniku. Francija je odločena, da izpolni one obveze, ki jih je' prevzela po porazu. V tem duhu se je postopalo pri Oranu in DJtarjH. To so dej-stv?, ki bodo usmerjala politiko Francije' vse do konca sedanje votjne. Gospodarska fronta AngU|a>USA LONDON, 30. jan. United. Pr»ss. Ati-gješki gospodarski strokovnjaki so izdelali načrt za skupilo gospodarsko vojno fronto Anj^ije in Zedinjenih držav Severne Amerik«. Po tem načrtu, v kolikor bodo Zedinjene države z njim zadovoljne, bi b’!o prepovedano v?un ladjam, ki prevaia‘o blajo za velsi1’© osi, pristajati v angleških in atneriikih pristaniščih. Dafje naj bi bile po tem načrtu blokirane vse m-suške terjatve v 2edi-njenlli državah. Ta načrt., ki sc deiansko1 nanaša na vsa področja vojnega gospodarstva, je bil že predložen Rooseveltovemu zastopniku Hopkinsu in predstavlja sedaj glavno vsebino Ha!ifaxovih k on' ferenc v Washlngtonu. Dasi je to šele načrt, mu v Angliji prisojajo vendarle velik i>omen. OPERACIJE V VZHODNI AFRIKI KAHIRA 30. jan. Reuter. V Eritreji se operrcl’o annleško vojske pri Agordatu n»daljt.■ >t• • |):'.!> .Haiijpnih je M hi • ! . . ■ v, ; ■ p vodja 'e <>!>'. ;<| m tefl na sovražne bombnike m se spustiti z njimi v boi En bombnik je bil sestreljen. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila. ITALIJANSKO POROČILO IZ ALBANIJE RIM, 30. jan. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo jo včeraj poročalo iz Albanije: Grško bojišče: Akcije krajevnega značaja so nam omogočile priti do pomembnih postojank. Dobiti smo v roke nekaj ujetnikov in orožja. Naše letalstvo ie aktivno sodelovalo na raznfh odsekih in se odlikovalo v neprestanem bombardi ranju cest. naprav, sovražnikovih baterij in čet. Doseženi so bfli učinkoviti zadetki na vojnih ciljih v Solunu in na železniški progi med Solunom »n Atenami. Pri spopadih v zraku je bik) sestreljenih pet sovražnih letal, dve naši pa se nista vrnili. WHIkie pri Sikorskem LONDON, 30. jan. Reuter. Wendel Will-kie je obiskal glavni štab poljske vojske in se sestal z generalom Sikorskim. V imenu ameriškega naroda je VVillkie naslovil na poljski narod izraze simpatij z zagotovilom čim večje pomoči Poljakom. Nato se je \Vilikie vrnil v Svoj hotel, kjer se je sestal s kitajskim poslanikom. Potem je obiskal angleškega ministra za zunanje zadeve, Edena, ministra Morrisona in Matcobna ter angleška zaklonišča. Ko je bil v enem izmed zaklonov, je bil dan znak za alarm. Nad Londonom so se pojavila sovražna letala. Willkieja so Londončani spoznali in ga pozdravili. Izjavil je, da se drže Londončani sijajno in da bo imel po vrnitvi v Ameriko povedati dosti o tem. ZaKaj in kaUo n so isguMli domovino Razburjeni, da niso hoteli pogledati Philip o vib legitimacij ter ga niso hoteli spravili do prve policijske postaje. Najprej so ga hoteli i-zseliti. Philip je živel štirinajst let v Franciji-toda, verjeli mu niso niti, da ima odlikovanje legije časti. Ko jim je pokaza: dokumente z različnimi uradnimi štampiljkami, so dejaSi, da je še toliko boi: sumim7, ker b»a predeč te »tornadi pri sebi. K medija s poročevalcem Sie-kii so mu škornje ter ga natančno preiskali. Ko niso našli ničesar sumljivega, so dejali: »Mi izgubljamo čas. Postavite se tja, da vas ustrelimo! Jaz vam bom dal mtiostiti strel!« je vpil kapetan in mahal s svojim revolverjem. Množica je vpila, da naj ga ustrete čimprej. Phi-lipu je ostala samo še ena nada: Vede! je, tk ga iščejo žandamji «n je zato moral pridobiti ita času. Oblačil se je, kakor je le mogel dolgo. Mod tem so pri® orožniki in ga odpeljali. Našli so papirje v redu, vendar pa nfeo hoteli garantirati za njegovo glavo. Dopisnik »Figara« Nod ima 'bolj nemški kot moacosklt obraz. S kolesom se je ustavil v neki vasi 'ter hoteli popiti čašo vina. Ker je preoej n>uše-n. ni s#Dl nemških letati, ki so pred kratkim bombardirali vas. Uocfce so prihajali iz kleti ter se zbirali ofctifc njega. Vsi so mfefch. da je nemški padalec. 'Na ntobeo način ;Hi ni mogel prepričati m na vsak argument so odgovarjati: »V Ustih je bite zapisano, da je tw*» rihM vsake»a padalca!« ... Množica je btoa vedno večja in cela vas je kmalu ve dote. da so ujeti '.eniškega padafca. Noel se je roo*a) smete ti. ko mu je neki arabski vojak iz Al žir a-grozeč s pestjo pred nosom, zabrusi: Po vašem naglasu vam lahko povem, da niste Francoz«. Soda — nevaren eksploziv..* Bil je izredno vroč dan. Prišla je porcija, tudi nje se je prijela histerija. Debel in rdečeličen narednik sploh ni ho-tel pogledati Noetovih legltšmaci.i. Množica te vpila, da je treba moža ustreliti. Za-raai vročine je Noel odpel zgornji del škornjev ter jih obesit na kolo. Zraven te obesil tudi zavojček s sodo, ker je ime! stalno želodčne težave. »Držite ga«, s« vpHi, »tem »ma eksploziv!« »Oslarija!« je rjnl. JOchtaeA vam bom. da to ni eksploziv!« Prižgat je vžigalico, da bi jim dokazal-kaiko ni mogoče zažgati sode bikarbo-ne. Toda, trije poficatf, deset mož 1,1 večje število, žensk se je vrglo na njega-da bi preprečili »porušenje« policijskega poslopja. Noeta je rešil šele župatt, ki 2a je postat k bližnji vojaški oblasti. V Cambraiu je vojne dopisnike sprejel flf.MPREJ KONČAT? VOJNO S KITAJSKO 'OKIO. 3(1. jan. DNB. Pred parla- neki polkovnik, ki jim je šel zelo na roko. Dat jim je posebno sobo, telefon i’1 vojaškega stenografa, ki naj bi za njih pisal na stroj. (Tani je bilo okoli znamh francoskih novinarjev in' komaj dva sta znala pisati na stroj). Noel je zelo dobro poznal tega polkovnika in D bil zato vesel, ko je zvedel, da ga bodo postati k njemu. Ko so ga pripeljali tja. ga je z veseljem pozdravil. Toda polkovnik je očividno imel zelo slab spomin. Dejal je, da Noeta in njegovih papirjev ne pozna, zato ga je zaprl. Drugo jutro so ga spustiti, ne da bi videl polkovnika. Podobni pojavi histerije množic so *e-nojavili skoraj v vsaki vasi in vsakem mestu ter dezorganizirali upravo Poplava sumljivih tipov Ministrski predsednik Revuaud je 21-mata govoril v senatu ter napoved;'! smrtno kazen za izdajalce, saboterje oj bojazljivce. Medtem pa so prihajali v Frarclio v nezmanjšanih množinah begunci in tnjl agenti. To vprašanje pa sC ni bilo rešeno. Uradniki na dežeh’ so bili brez ukazov. Če se i rrdova'1 pa zi!' cnu, je nateala Usojirja zimteuiva- (Dalje) mentom sta ministra vojske, in mornarico izjavila, da je vojska vsa na strani predsednika vlade kneza Kono-ja. Vsi so odločeni, čimprej s skupnimi' napori končati vojno s Kitajsko. SMRT NEMŠKEGA MINISTRA BERLIN, 30. jan. Unp. Včeraj umrli nemški pravosodni minister dr. Friderik Giirtner ni bil član narodnosocialistične stranke, vendar je prejel od Hitlerja visoko odlikovanje, zlati znak stranke. KREDIT ZA LADJE USA ODOBREN WASHINGTON 30. jan. DNB. Ameriški senat je definitivno odobril kredit 900 milijonov dolarjev za izgradnjo 400 malih ladij in izpopolnitev ladjedelnic. POTRES V AMERIKI LOS ANGELOS, 30. jan. Reuter. Potres, ki je stresel mesto in okolico, se je posebno močno občutil v Pasadeni Ljudskih žrtev ni bilo. Mariborska napoved: Oblačno in megleno, ponekod ho še snežilo. Včeraj je bila maksimalna temperatura -—5, danes minimalna 8.4, opoldne —(5. Borza. Cm h, 30. jan. Devize: Beograd :0, Pariz 8/ 0, London 16,0750, New York .-n 21.6750 Berlin 172,50. Šote ■ !•/../ m tu B i, Bukarešta 2.15. Grči a žalu°e za Mefaxasom Zadet od srčne kapi je umrl predsednik grške vlade, general M e t a x a s. Zaradi manjše operacije v grlu in prenapornem? dela mu je odpovedalo srce. vzhodna Afr.ii kot lire' ?- vojak. Sef generalnega štaba je postal že 19’F Kot prepričan monarhist je po padcu Sčralja Konstantina 1917 prišel v spor z Venizelosovo skupino in se je mora1 umakniti v Italijo. Ko se’ je 1920 vrnil v domovino, ie svaril kot brisani gene n1' pred Venezelosovo pustolovščino proti Turkom v Mali Aziji, ki se je končala s katastrofo. Še enkrat je moral, 1923, zapustiti domovino, nato se je vrnil, stopil na čele monarhistov. ' * Uspehi n>gove vlade Leta 193o mu ie kralj Jurij II. izročil voirl-o vlade in ^oslej se je z železno roko lotil pomirjenja v deželi. Memiri so Prenehali, v vojska sp ie v«*an zaupanje. V razmeroma kratkem času je okrepil državo na znotraj in na zunaj. Po izkušnjah, bi jih je dobil na študiju v Nc -čiji in v izgnanstvu v Italiji je bilo tem bolj značilno, da se je Metaxas opredelil za anglofilsko politiko. Gradil je veliko vojno industrijo in obrt, ceste in železnice. Dvignil te pridelek žita od 531.000 na milijon ton ter povečal ostale kmetijske proizvode za 60%. Za melioracijska dela je izdal nad sedem milijonov drahem, nad 300.000 ljudi je dobilo plodne zemlje. Reguliral je plače delavstvu, brezposelnost je izginila. Umrljivost v deželi je padla od 17 na 12 ljudi na vsakih 104)00 prebivalcev. Posebni delavski bataljoni so pripomogli, da je Grčija zgradila ob meji močno MetaxaSovo obrambno črto. Za opremo suhozemne vojske, letalstva in mornarice" je izdala Me-taxasova vlada nad 12 milijard drahem, 1052 milijonov drahem je šlo od tega samo za utrjevanje. Od ičen strateg in vojskevadja Metaxas je bil odločen pristaš politike »Balkan balkanskim narodom«. Ko so htu bile 27. oktobra 1940 stavljene -»d strani italijanske vlade ultimativne zahteve po izročitvi nekaterih baz v Grčiji, ie odločno prijel za orožje. Vsi nadaljaji dogodki so pokazali, da je bil Metaxas odličen strateg in vojskovodja, ki je s t>°oioč?o svojega štaba, z generalom Pa-Pagosom na čelu, dosegel lepe uspehe. In tiri mesece potem, ko so zagrmeli ob albansko-grški meji topovi, se je veliki državnik poslovil za vselej od svojega naroda. Metaxasov naslednik Kralj Juri.« je takoj po smrti izdal pro-Slas na rod in ga obvestil o tem, da je za novega predsednika vlade imenovan dr. Aleksander K o r 1 z i s, predsednik Krške Narodne banke, ki bo obdržal tudi z“»?n*e in '»’strstvo. Korizis je star 53 let, po rodu je iz •med je odlično bančno kariero, eden »rvih in.'-- stro^v- V sivem jutru so opazili v dolini abesinsko taborišče. Brigada Albertone se je približala sovražniku do dva kilometra razdalje. Po prvih salvah Italijanov so bili Abesinci presenečeni, nato so se pa z divjim krikom zagnali v ogenj. Po poteku ene ure so italijanski aska-ri svoje strelivo kakor brez uma postre-Ijali. Zdaj so se spustili v divji beg. 2e so jim bili Abesinci za petami, vojska rasa Makonena, 22.000 do 25.000 mož, se je dvignila za begunci. Preden je general Albertone dospel s svojo brigado na pomoč, so bile prednje eritrejske.čete poražene in višina Abba Gariina ter Scelloda v rokah Abesincev. Za nekaj časa se je fronta ustalila. Albertonovi strelci in granate so ukrotile naskakujoče Abesince. Neguš je poslal svojo telesno gardo v ogenj, toda tudi ta se je spustila v beg. Za hip je okleval sam Menelik. Že je hotel pred uničujočim ognjem Italijanov prekiniti bitko in se umakniti. Ras Mangaša in sama cesarica Taitu, ki je poveljevala 3000 jezdecem, sta ga pregovorila, da je vztrajal. Štirikrat so naskočili Abesinci z brez-primernim zatajevanjem in hladnokrvno zroč smrti v oči italijanske postojanke. Med peklenskim streljanjem nasprotnika so drli dalje, toda vselej so jih z velikimi izgubami zavrnili. Vrgli so se znova v boj in končno se jim je le posrečilo, obiti desno krilo Italijanov. V strašnem klanju na nož je bila brigada Albertone razpršena. Medtem ko so divjali boji na desn;m krilu, §0 zasedle Baratierijeve čete sredino, oddelki generala Ellena pa levo krilo postojank (ako, kakor da bi bili na manevrih ... Baratieri ni niti slutil, kaj se od'gr:vva na njegovem desnem krilu, da so megove prednje čete poražene Sam je bil trdno prepričan o zmagi, vse ceste, ki vodijo v Aduo, ima v rokah, sovražnik se bo moral vdati... Toda, Abesinci niso bili ne v pasti, ne v zadregi. Povsem prosto so se gibal: da. lje, kar je morala brigada generala Da. b o r m i d e kaj skoro ODČuf.lir* Njegova naloga je bila, izpopolniti vrzeli na levem krilu generala A 1 b e r t o n a. Toda, mož je korakal v nasprotni smeri, k abesinskemu taborišču v dolini. Razdalja med njim in Albertonom se je tako povečala, zveza armadnega zbora je bila pretrgana, obveščevalna služba je odpovedala. Sledila so napačna povelja, general Baratieri je iz. Pokosni grof Csaky in Jugos’avi{a Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta poslala tople izraze sožalja (.b smrti grofa Csakyja upravitelju Hor-thyju in pokojnikovi vdovi. Prav tako sta poslala svoje brzojavne izraze sožalja predsednik vlade Cvetkovič in zunanji minister dr. C. Markovič. »Pester Lloyd« piše ob tej priliki o globokem m iskrenem sočutju, s katerim je bila sprejeta vest o smrti Csakyja v Beogradu. Dopisnik lista iz naše prestolnice pravi, da ni užival grof Csaky nikjer toliko simpatij, kakor v Jugoslaviji. Še nikoli ni kak tuj diplomat ali državnik bil bliže jugoslovanskim, kakor je bil pokojni.« V februarju bo 45 madžarskih poslancev in senatorjev obiskalo Jugoslavijo. Zastopnik vladne večine, tajni svetnik Fr. Barscay je novinarjem dejal, da »bo skupina madžarskih parlamentarcev, ki bo potovala v Beograd, zastopala vso Madžarsko. Naše prijateljstvo moramo zgraditi od človeka do človeka. Svoje potovanje lahko smatramo za obisk svojim sorodnikom. Prijateljstvo, sklenjeno obobisku pok. grofa Csakyja, hočemo še poglobiti in želimo, da nam jugoslovanski parlamentarci ta obisk kmalu vrnejo.« Pospešena gradnja velebombnikov Ameriški inženirji proučavajo načrt, kako bi se gradnja velebombnikov, ki pre. kašajo vse tovrstno orožje sveta, čimbolj pospešila. Po njihovi sodbi naj bi se uvedla množinska proizvodnja teh letečih trdnjav, ker bi se tako zelo pocenile. De. vetdeset takšnih zračnih orjakov bi stalo potem toliko, kot ena 45.000 tonslca bojna ladja, toda njih sila bi bila 15krat večja od udarnosti jeklenega velikana morja. Predvsem prihajata v poštev hitrost in udarna sila velebombnikov. Nastopili bi lahko povsod, njih bombardiranje bi bilo enako efektno na morju, kakor na suhem. Vsak motor teh veleletal ima 7000 konjskih sil, s štirimi motorji skupaj torej 28.000 ks. Vsak lahko nosi s seboj težo 50 ton. Gradnja enega veleboinbnika v mno-žinski produkciji stane milijon dolarjev. Starost ali mladost sama po sebi ni kvalifikacija ali diskvalifikacija za vodstvo državnih poslov. Tako pri starih, kakor mladih zavisi vse od tega, kakšna je njih moralna, umska in sploh kvaliteta. Naša država je napravila velika dela tudi. ko smo imeli starega kralja in predsednika vlade, pa tudi starega šefa generalnega štaba. Starostni problem se nakaže tudi v primdri Chamberlaina s Churchillom. če je prvi kazal znake upornosti, nesigurnosti in neodločnosti, se pri drugem leta prav nič ne poznajv in je nezlomljivo odporen pri vodstvu obrambe države v najtežjih njenih dneh. In, ali ni bil pri nas do včeraji Ljuba Davidovič simbel narodnih teženj po svobodi. Letu ne pogase torej vselej pla-rrnna odločnosti in energije v človeku. (»Nanred«.) ljakov Grčije. Posebno znan je kot organizator novega sis*<;‘’>’'> ''"lettjskega \redita. Mlad je že stopil med poslance, bil jevečkrat Metaxasov mkiist., zadnje čase pa njegov najožj-. sodelavec. Poglobil se je v vse načrte in delo pokojnega te. ga smatrajo za najsposobnejšega naslednika velikega državnika. * Vest o Metaxasovi smrti se je bliskovito razširila po mestu in deželi. Narod se je odel v žu1ost in se zaveda velike izgube v trenutku, ko prehajajo boji v Albaniji v Večjo ostrino. Odločujoči '■rogi naglašajo, da bo Grčija nadaljeva-'a rto^danjo politiko in vodili vojno dalje. Vojno vodstvo bo prevzel dosedanji vrhovni poveljnik general Papagos. Wlnant, novi poslanik USA v Londonu ie pristaš socialističnega krila republikancev in New deala. Znan je kot dober prijatelj angleških laburistov in njih oredstavnikov v vladi. Stroški za nemško okupacijsko vojsko v Franciji, ki jih mora nositi francoska država, so bili povišam od 73 na 85 milijard frankov. Z mnogo večjim zaupanjem zremo v bodočnost, je izjavil v Londonu belgijski minister Gutt. Britske zračne sile so zmagale v bojih nad Anglijo, uspeh! v Tarentu, v Albaniji in Libiji pričajo o visoki morali in hrabrosti britskih oboro, ženih sil. N°vo poljsko podmornico »Sokol« so v navzočnosti generala Sikorskega, podadmirala Sv/irskega in drugrh odličnikov splovili v morje na Angleškem. gubil pregled bitke iz rok. Ob 9. uri zjutraj je trčila prednja straža Dabormide na sovražnika. Po 20 minutah boja je bila poražena in pobita. Ko je general prihitel z ostalo vojsko, je pregnal sovražnika iz doline Mariam Sciavltu. Onkraj te je pa naletel na vojsko rasa Makonena in Mangaša, najboljših povelj, nikov Menelika, ki sta vrgla 30.000 mož v ogenj. Dabormida se je junaško branil, Abesinci so imeli težko nalogo, šele po sedmem naskoku, bilo je prav poldne, se je general umaknil. Umik se je pa skoro izpremenil v paničen beg. Generalisimus Baratieri je na svoji ge. neralštabni postojanki ob 9. zjutraj zagledal prve umikajoče se skupine Albertono. ve brigade. Begunci so bili popolnoma demoralizirani, vsi njih častniki so padli. Askari so vrgli orožje in strelivo od sebe in so mislili samo še na to, kako bi se re-š:li življenje. Nihče jih ni mogel pregovoriti, da bi se zbrali in ostali. Kmalu je Baratieri z daljnogledom opazil, kako se valijo divje čete Abesincev preko grebenov Felaha. No, te bo že pospravil Dabormida, ki ima tamkajšnje prehode v svoiih rokah, si je mislil gene. ral. Toda, zakaj ne strelja? Sovražnik je že na vrhu, brez vsakega odpora! Ni še bilo poldne, že se je zamajala pod pritiskom Menelikovih čet vsa ital:jansk;i fronta. Zaman so rotili Baratieri in drugi častniki vojake na sveto prisego zastavi. Nihče se ni brigal za to, vsak je mislil 1e na to, kako bi prišel čimprej na varno. Kajti, slehernemu je lebdela pred očmi !e ena misel: kaj bo z nj:m, če pade Abesin. ceni v roke, ki vsakega ujetnika po sta. rem običaju skope... Sovražnik je prisilil medtem tudi čete Barimondija in Ellena k umiku. Abesinski strelci so kosili med begunci. Bataljoni so drveli narazen, pustili so topove, strelivo in proviant kar na bojišču. Rezerve, ki so jim prišle na pomoč, je neutegoma poteg, nila splošna panika za seboj, črni vojščaki so jim bili neprestano za petami. Divje so škripali z zobmi, še bolj divje so se jim bleščale oči. Kakor lev, ki zavoha tujo kri, so preganjali nasprotnika, kdor jim je padel v roke, je bil izgubljen. Borili so se kakor velika, s srdom in maščeval. nostjo prenasičena grmada vročekrvnih teles, ki branijo tisočletno zemljo svojih predmkov proti tujim osvojevateem. Na kričeče okrašenih konjih so drveli divji iezdeci mimo, v eni roki umetno rezljani ščit', v drugi bleščeče sulice s strupeno konico. Pred' njimi je vihrala visoko v sedlu temnorjava. Amaconka, cesariea Taitu z vihrajočimi kodri, Semiramis Abe. sinije. Bila ie bitka, ne, bilo je pravo mesarsko klanje... Na visokem obzidju starega pokopališča pri S^omoru je stal generalisim Ba. rat bilo časa ustaviti se pri rezervnih skladiščih s hrano in stre. livom ob poti, kajti, na vrhovih gorž s« se pokazali stebri dana. Domače prebivalstvo je vedelo, da to pomeni, vreči se na umikajočega se sovražnika. Bitka pri Adui je bila odločena, Menelik je slavil veliko zmago... (Dalje) K*er ni dela in vere v bodočnost NE POMAGA NOBENA IDEOLOGIJA, NOBEN PROGRAM Drž. tajnik v madžarskem finačnem ministrstvu dr. Lajoš Szasz je imel pretekli teden v Budimpešti predavanje o vrednosti denarja, na katerem je med drugim dejal: »Ljudje, ki imajo dan za dnem opravka z denarjem, bi morali biti največji idealisti, kajti vprav ti bi morali biti na jasnem o dejstvu, da je denar samo sredstvo, s katerim dosegamo druge dlje. čim postane denar samemu sebi namen, izgubi svojo vrednost in pomen. Tudi v vojni igra denar — v nasprotju z znanim MontecuccoIijevim_ izrekom — zgolj drugotno vlogo, kajti najvažnejši či-nitelj v vsaki vojni bo za vse čase hrabrost in požrtvovalnost. Denar ima eno samo vrednost: večjo ali manjšo kupno silo. Zlato kritje ne more biti absolutno merilo vrednosti denarja. Dandanes, na priliko, zlato ni v pro- metu, pa se vendar čuti njega pomanjkanje. Pri inflaciji ni glavno zlo v tem, ker je v obtoku velika množina denarja, ampak v tem, ker je kupna moč večja kot možnosti potrošnje. Povečanje obtoka denarja torej ne more povzročiti inflacije, če je na trgu dovolj blaga. In tako z lahkoto pridemo do spoznanja, da denar ne tvori prave moči, ampak urejeno gospodarstvo, ki pa je mogoče edino, če jc urejevano po načrtu, če ni načrtnega gospodarstva, morata seveda propasti javno in zasebno gospodarstvo. Temeljna osnova načrtnega gospodarstva je disciplina. Discipline pa si ni mogoče zamisliti brez vere. Bogastvo določene države tvori delovna sposobnost državljanov in pa vera v bodočnost. Kjer ni dela in vere v bodočnost, tam ne pomaga nobena ideologija, noben program! Zatiralni ukrepi pred gozdnim mrčesom Razmnoževanje mrčesa je tireba zajeziti takoj v začetku. To se da le s pravočasnimi ustreznimi ukrepi. Tako je škoda majhna, majhni pa so tudi porabile ni varstveni stroški. Če pa se mrčes razmnoži iz svojih gnezdišč na bližnjo okolico ter napade tudi zdrave sestoje, pa kuge navadno ni mogoče ustaviti ter začne ginevati šele v nekaj letih, ko se mrčes že preveč razmnoži ter gineva * zaradi raznih bolezni. Stroški za zatiranje so v tem slučaju ogromni, gozda pa navadno več ni mogoče rešiti. Nevarno širjenje mrčesa lahko ustavijo le hitre vremenske, posebno toplotne spremembe. Če se zaradi slabega stanja gozdov ali vremenskih razmer mrčes nevarno poveča, mora podvzeti gozdni posestnik zatiralne ali represivne ukrepe, da Število mrčesa zmanjša do neškodljive mere. Če mrčesa in ustreznih ukrepov ne pozna, mora nevarnost prijaviti državnim gozdarskim oblastem. Najprej je treba ugotoviti poškodbe, nato vrsto škodljivih žuželk, čas, kdaj rojijo in legajo jajčeca, življenje ličink, zabubljenje itd. Po raznih zunanjih znakih je treba poskusiti ugotoviti, kako velika in nevarna je zalega. Nato pa treba ukrenit’ vse potrebno, pri čemer moramo upoštevati vrsto mrčesa ter gozda in drage odločilne čmitebe. , Zato so tudi zatiralni ukrepi zelo različni. Jajčeca, ličinke, bube in žuželke treba pobirati in uničevati. Pobiranje se izplača le pri žuželkah, ki jih ležejo na kupe. Praktično je tako jajčno zalego zmečkati ali premazati kar na deblu ali porezati veje z zalego in zmečkati. Hrošči, katerih zalega živi pod lubjem ali v lesu, se lahko polovijo s pomočjo lovnih dreves, ki služijo za vabo. To so drevesa, v katera mrčes jajčeca najraje leže. Ko se jajčeca izležejo, je treba lubje z lovnih dreves obeliti ter ga sežgati z ličinkami ali bubami vred. Druge vrste zahtevajo obročkanje in pod. Za uničevanje mrčesa pa uporabljajo tudi moderna kemična sredstva, ki jih danes vsi-pavajo Že celo z letali nad obolele goz- dove. Prav tako pomaga razmnoževanje koristnih živali, predvsem pa je koristna narava sama. če se izkorišča gozd v naravnih mejah. Varstvo slovenskih gozdov bo zahtevalo še več truda in stroškov, če se ne bo njihovo stanje zboljšalo z umneišim gozdarstvom. Iz zanemarjenih, opusto-šenih in slabo zavarovanih gozdov se širijo bolezni v zdrave in skrbno gojene sestoje. Zato bi morali pri varstvenik ukrepih sodelovati vSi gozdni posestniki Potrebno jih je seznaniti z osnovnim gozdarskim znanjem in zvišati število upravnega in nadzornega gozdarskega osobja. (Po razpravi inž. S Otoška v »Gozdarskem vestniku«). Racioniraive živil na Hrvatskem Nova uredba bana za racioniranje živil v banovim Hrvatski uvaja potrošnike izkaznice za vse prebivalce, na podlagi katerih prejmejo pri mestnih poglavar-stvih kupone za racionirana živila. Izkaznice lahko predpiše urad za preskrbo banovine tudi v drugih občinah. Veljajo ’eto dni. Poleg zalog žita in moke. bo moral vsak družinski poglavar, ki bo zahteval izkaznico, navesti tudi zaloge testenin, olja, masti, soli, mila, kave, sladkorja in petroleja. Kar presega racio-nirano uporabo za 6 mescev, se odvzame proti odškodnini. Neprijavljene ali netočno prijavljene zaloge se odvzamejo brez odškodnine. Dokler ima kdo lastno zalogo, ne prejme kuponov. Uveden je tudi kontrolni popis raciontramih pred- li Pokrovitelj hrvaiskega kulturnega društva ..Napredek' je postal finančni minister dr. Juraj Sute.j za svoje zasluge pri finančni konsolidaciji te prosvetne organizacije. n V kotorski bolnišnici je umri kmet Djuro Marinkovič, ki je bil težko ranjen od eksplozije tuje mine pri Jazu. n Več Iirvatslrth kmečkih fantov bo odšlo v Nemčijo z odobrenjem bana- na preučevanje modernih metod nemškega kmetijstva. n 7 in pol miSijonov din je izplačala tobačna postaja v Tetovu proizvajalcem 'Količina tobaka znaša 437.564 kg ter je pridelan v treh okrajih. Pri predelavi bo zaposlenih 700 delavcev. n Poskusne radijske prenose vršijo v Dubrovniku, da bi vse pripravili za prenos svečanosti sv. Vlaha in banovega obiska. ki jih bo prenašala zagrebška postaj; na normalnem valu in na kratkem vala 41.5. n Novi zavod za slepo otroke gradi banovina v Zagrebu. V njem bo prostora za 1(10 otrok ter 10 razredov s pripadajočimi delavnicami, spalnicami itd. n Najmodernejša šolska palača v Banatu je novo poslopje pelrovgrasko trgovske 111 industrijske zbornice, ki bo na razpolago zasebni srednji trgovski šoli zbornice. Poslopje je stalo 2,815.000. din. n Vlak je trčil v avtobus na progi Pančevo—Beograd na železniškem prelazu. Zapornice niso bile spuščene. Smrtno ranjeni so bili 3 potniki iz avtobusa, 3 težko in edeu lažje ranjen. Avtobus je močno poškodovan, u Volkuljo je privlekel iz reke. drž č metov pri trgovcih in obrtnikih. V kra-gi? za Y.ral' ter. j°. zvaza* z vrvjo in žic . ... ,. , . . , . »Rade Radenovic iz Rudopolia. Nato j > jih, kjer ni uveden Sistem kuponov, jo- :e odnesol v Andrijevico na okrajno na do ustanovljeni potrošniški registri po gospodarstvih RAZDELJEVANJE PETROLEJA V FEBRUARJU IN MARCU Po sklepu uprave državnih monopolov, ki ga je potrdilo tudi finančno ministrstvo, bodo lahko nabavila obenem za februar in marc gospodinjstva z 1—3 člani po 1 1, gospodinjstva 4—6 članov !>o 1.5 J, z 7—10 članov po 2 1 in gospodinjstva z več kot 10 člani 2.5 litra petroleja. Druge kousumne enote prejmejo za vsak prostor, ki ga morajo razsvetljevati, po 1 liter petroleja. SESTANEK CELJSKIH TRGOVCEV ju bil na mestnem magistratu. Trgovci so bili sporazumni, da bodo na podlagi seznamov, ki so jih dobili od prehranjevalnega urada, izročili svojim strankam vprašalne pole, ki jih morajo stranke takoj izpolniti, nakar bodo dobile vsaki mesec nakaznice pri trgovcu, ki so si ga izvolile. Trgovci bodo od strank, ki jih ne bodo poznali, zahtevali legitimacije, da se preprečijo zlorabe. Prehranjevalni urad bo dobil od moke 2°/t> provizije za kritje stroškov Osebja. Občina bo morala včasih tudi sama nabaviti pšenico in jo dati mleti, ako bi pošiljke moke ne dospele pravočasno. Težaki bodo zaenkrat dobivali tudi samo 4 kilograme moke mesečno. Občina bo skrbeta, da si bodo trgovci mogli pravočasno preskrbovati moko iz mlina g 31. dražba kožuhovine na ljubljanskem! velesejmu je bila pod vplivom oviranega izvoza v tujino. Tujih kupcev ni bilo, bilo pa je precej domačih. Prodane so bile vse razpoložljive količino kožuhovine (zajci jazbeci , pižpiovke in pod.) razen srebrnih in modrih lisic, ker se lastniki domačih farm niso zedinili z lastniki lisičjih farm. g Lekarnarki solrudniki prejmejo 3*0 din doklad k plači, ki so jo imeli 1. sept. 1. 1930. 1 g Povišane so rudarske pokojnine in invalidnine ua Hrvatskem tako, da znaša-šajo od 1. jan. I. 1. draginjske doklade s prejšnjimi povišanji 30 odst. pri starih in 23 odst. pri novih upokojencih in invalidih. g Kontingenti za izvoz hmelja obstojajo, po pojasnilu deviznega ravnateljstva Nar. banke. Zato naj se na ravnateljstvo obrnejo interesenti preko zavodov pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami, da jim izda valutna dovoljenja. g Milijon in pol litrov vina je izvozila v Nemčijo vinarska zadruga vinogradnikov-čla-nov Gospodarske sloge na zagrebškem Kap-tolu od svoje ustanovitve 1. I. 1940. Poleg svoje lastne moderne kleti ima v najemu še ogromno Arkovo klet z 9 velikimi cisternami. Največji sod ima prostora za 50.000 1 ali 5 vagonov vina. Klet je največja na Balkanu. •i 70(10 vagonov znašajo zaloge, cementa v državi, od tega je dalmatinskega ce-uunla 5000 vagonov. je odnesel v Andrijevico na okrajno čelslvo, da bi prejel nagrado. n Psi in kriminak V Zagrebu si že dolgo belijo glave, kako bi zatrli širjenj > kriminala ,ki se je že precej razpase! Med mnogimi predlogi je tudi predlog, da bi imeli več psov čuvajev. n Izgubljena sta parnika ..Ivo Račič' in ,,fzgled“. ki sta bila last .,Jugoslovanske -i Lloyda'. n >3 in pol milijonov din je zagrebškemu mestnemu muzeju podarila za 25 letnico svojega dela mestna hranilnica. - -v,: VečerniWa“ so naročniki ,, jutupade ra din po S' ebno P1 oiico zavarovani za 10.000* Radio Petek, 3t. januarja Ljubljana: 12. naši napevi (plošče); 13.(3 kmečki trio; 17.30 Ro; 18.10 ženska ur. ; 19.50 izseljenska poročila; 20. sonatni v -čer; 21. pisan spored Ro. Beograd: 12. ruska gl.; 14.20 iz Verdijevih del: 18. tain-buraški koncert; 20.10 simfonični konerrt Ro; 22. sodobna gl.; 22-50 plesna gl. |Zagreb: 17.15 koncert komorne gl.: 2 ’. plesna gl.; 21. operna gl. — Bralidava. 19.40 slovaške nar. pesmi; 20.45 simfonič ;i konc. Ro. — Praga: 17.10 zabavna g! , 1820 plesna gl.;-19.20 zborov koncert;21.25 zabavni koncert; 22.10 spevoigra. —- Sofija: 12.50 'lahka in plesna gl.; 18. !nh' i gl.; 19. lahka gl.; 19.50 Donizetti ..D-n Pasqualc“; 22. plesna gl. — VngHja l. 19.20 zabavna in plesna gl.; 20. večen i spored; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesn i glasba. — Beroiniiuster: 20.40 zabavna gl Budimpešta: 12.10 lahka gl.: 13.30 ciganska gl.: 23.25 plesna glasba. — Franc -ja I.: 17. koncert zabavne glasbe. -- 115"-by: 19.50 kabaret; 20.55 simioniCni koncer ; — Nemške postaje: 11.45 koncert zabavi • tl.; 1820 Zabavna gl.; 21.15 zabavna 'd. W, E. BART1I! L! : 35 ZENA V D Eksotlini rommn iz INDIJK Ko je Forrest začutil zopet dejansko nit v rokah, se je prebudil v njeni stari, vztrajni duh raziskovalca, Ali niste videli otroka mem-sahib pri teh ciganih?« je silil v domačine. »Skušajte se spomniti! Mem-sahib vam bo dala mnogokaj če se tega še spomnite!« Toda nihče od ljudi ni opazil Agnes. >Ne pomaga nič —« pomigne Forrest Beati. ki je zopet in zopet stavljala vprašanja. »Poizkusiti moramo na drugačen način. Pospravimo jutri zjutraj naše taborišče mylady. podajmo se v Dard-shilKng in pustimo besedo telegrafom. Policija bo vse ciganske rodove, ki jih kje lahko stakne, preiskala, da bi našla tega CUaramana Bhflto. In gorje jim, če ne bodo izročili tnale nepoškodovane!« Mrzel drget je spreletel Beato. Toda strahu se ni hotela prepustiti. »Prav imate, mister Forrest! Naprej — v Dardshilling.« Se en trenutek, ga je Berna zadržala. Ali se vam zdi smotrno, če narišem glavo, ki sem jo — videla?« »Če vas bo to pomirijo — prosim, my-lady.« S kratkimi potezami je načrtala Beata v horrestov zapisnik podobo, in prvi-' cev. Vihral je po angleških vrtovih. ;>e hi j. v življenju je bila hvaležna svojusvojo enolično pesem in šumel tudi okoli materi za pouk V risanju, ki ga je bila deležna v svojih otroških letih. Presenečen si je ogledal Forrest narisano glavo. Njegov pogled je zdrsel še enkrat dvomeče in strmeče Beati. »In tega moža — ste vi — videli?« »Prav tako resnično, kakor vidim vas.« Majajoč z glavo se obrne Forrest proti domačinom, ki so mu bili dali prej pojasnila. ('uglejte to podobo. Kdo je to?« ;c, vprašal. le Chn—Bhfita — odkod g: ua poznaš, sairb?« » Z lahno grozo pred jasnovidnimi -črni "'■a'ere je vrnil Henry Forrest Beati podobo. Pripravljen sem1« pravi kratko. SFDMO POGLAVJE l V božjem mestu Zopet je tuli! veter z divjimi sunki po dolini Ganga. Veter je bičal razvalovano vodo. Žvižgal je okoli angleške trdnjave Acoka, se zaletaval v sijajne palače in Šumel čez bedne ilovnate koče domorod- i velike ječe v Naini, — ječe, v kateri je medlel Mahatma. Premrla in trudna je stala Beata Wi-!gard ob oknu svoje hotelske sobe. Dež je neprestano polzel po šipah. Nad ulicami in cestami mesta so viseli sivi, meifleni zastori. Neprestano so uhajale Beatine oči na uro anglikanske cerkve onstran trga. Štiri . . . četrt na pet . . . pol . . . končno pet. Nihče ni prišel. Grizla se j1* spodnjo ustnico in začela zopet hoditi po sobi. Mawasa je potrkala in plaho vprašala, ali naj prinese čaj. »Ne!« pravi Beata kratko. Mawasa se umakne z žalostnim pogledom. Sem in tja . . . sem in tja. Roke so se jj krčile od nemira, glava sc ji je povešala, in hodila je gori in doli. Najkasneje ob peti uri bi moral priti hi če pride? Ali ne bo zopet zaman? Ah, kakšno draženje, kakšen nemir v teh minulih mesecih! Najdba zapestnice, povratek v Darshilling, ločitev od domorodcev in razstanek z dvanajstimi lovci . , . Vrli možje so ji služili z vsemi silami — njej in otroku, ki ga niso poznali. Ona sama in Henry Forrest sta še ostala, da bi našla novo sled. Zopet je korakala Beata po sobi, gledala skozi okno na uro in nemirno mrmrala predse . . . Charaman Bhuta . . . Neprestano je plavalo temno obličje pred njo gib*-i po-tr-i iskreče sc* oči. Charaman Bhfita . . . Beata je videla i Kje je Charaman Bhuta zdaj? sebe in Forresta na policiji. Uro pozn ■ je hitelo »poročilo čez vso Indijo. »Charaman Bhuta osumljen, da je ginulo Agnes Wilgard odpeljal.« Odpeljal! — Beata skloni glavo. O, ie ure. v katerih je govorila s Forrestom. In vprašanje: Zakaj niso cigani deklice izročili? Zakaj niso zahtevali odškodnine? Kako jim je uspevalo, otroka oo1-drugo leto skrivati? Ali pa ga ne skrivajo? Ali so se ga znebili? Je Agiu-s umrla? Ali . . . Beata se je zgrozila u skrčila od strahu in gnusa . . . ali je in: 1 Forrest prav s svojini strašnim nair -gom? AH so cigani prodali Agnes v eno tistih hiš v pristaniških mestih, po katerih se vlači najnižja svojat? Beata je zastokala kakor ranjena žival. G bog, samo tega najstrašnejšega nc . . . rajši vedeti, da je mrtva . . ., rajši nikoli več poljubiti njenih otroških ustnic, samo tega najstrašnejšega ne . . Beata s-e je zgrudila v naslonjač, toda takoj je zopet šinila kvišku. Forrest! Ne pride ... Kaj je neki mogel zvedeti? Ali so Charamana Blmto našli kje v širni Indiji? Tri mesece dolgo sta zaman čakala na poročilo. Tja čez Patno, Benares in Allahabad so mogli zasledovati pot ;e to!pe. Mesece dolge je tolpa blodila okrog; križem kražem po sejmih, no Vaških in glumaških prireditvah . . . in nfk;cr m •> v:-'-*,! •*-* n "h belega otroka. Mov if

i-nišnic Da štirikrat toliko teh nesrečnežev (okoli 24.000 oseb). Od teh niti polovica bolnikov ni ’ bila pregledana, ;>a čeprav gre tudi za zelo težke primere duševne bolezni. Zato bo treba poskrbeti tudi za to zdravstveno panogo in ji posvetit! mnogo več oažnje. kakor doslej. Jubile* trboveljskih gasilcev Šestdesetič so se sestali gasilci če-te Trbovlje-rudnik preteklo nedeljo, da pregledajo in ocenijo plodove enoletnega delovanja v Trbovljah. Agilni predsednik čete Hauptman je pozdravil navzoče, prav posebno še g. rud. direktorja inž. Kolko, predsednika občine Klenovška, zastopnika laške gasilske župe Gučka in Uleta. Nato so sledila izčrpna poročila o ogromnem in uspešnem delovanju v pre teklem letu. Iz poročilt društvenega poveljnika Rozmana posnemamo, da je imela četa lani 27 vaj ter intervenirala v 7 primerih, ko je bila ogrožena osebna in premoženjska varnost Trbovljčanov skupno s 157 dobro izvežbanimi gasilci. Četa ima 2 moštvena avtomobila, 2 motorni brizgalni, 2 rešilna avtomobila. 1 ročno brizgalno. 1 mehanično lestvo. večje število minimaks aparatov ter preko 800 m dobrih konopnjenih cevi. Četa ima 57 rednih. 159 podpomrh. 2 častna in 1 ustanovnega člana. Za uspešno udejstvovanje na gasilskem poprišču so bili lani odlikovani H a u p t m a n Ivan, Virant Tone, Vozelj Jože, Povše Franc in Kepa Franc. Reševalni oddelek izkazuje lani 409 prevozov na 2320 km dolgi progi, četa se stalno bori s finančnimi težkočami. Glavni vir dohodkov tvori vsakoletni prispevek T. P. D. ki trboveljske občine ter pribitek tombole, ki jo četa prireja vsako leto. Poleg gasilskega udejstvovanja skrbi vodstvo tudi 3ta prosvetni preporod članstva, pri čemer mu krepko stoji ob strani prosvetni odbor, ki kaže pod vodstvom prosvetarja Goloba razveseljiv razmah. S čestitkami g. župana k 60 letnici človekoljubnega dela je bilo jubilejno zborovanje zaključeno. Otrok v plamenu in rojstvo 15. sina Na Tolstem vrhu pri Guštanju živita brata Paradiža. Pri prvem se je zglasila te dni štorklja, drugemu pa je nesreča ugrabila triletnega sinčka. Mati 3 letnega Tončka je bila klicana na pomoč k svakinji, ki je rodila 13. sina. V toplo zakurjeni sobi sta bila Tonček in njegova 7 letna sestrica sama doma. Mali Tonček se je preveč približal razbeljeni že- lezni pečki, da se mu je vnela obleka. Deček je bil v hipu ves v plamenih, 3c lasje so mu zgoreli. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Tako so pri enem bratu obhajali rojstvo sina, pri drugem pa objokovali smrt najmlajšega otroka, ki je isii večer postal žrtev smrtne nesreče. Detektivski film izredno močne vsebine Kino Matica, Liubl|a«a Telefon 22-41 KRIK V KtOCl Sloviti CHARL1E CHAN raziskuje umor . . . dernaskira .šarmantnega morilca . . . reii nedolžno deklico gotove smrti -c Predstave ob M., 19. hi JI. uri Liut»sana Angleški konzulat v Ljubljani Te dni je začel poslovati v Ljubljani angleški konzulat za dravsko banovino, ki je spadala doslej v delokrog angleškega konzulata v Zagrebu. Za prvega konzula je bil imenovan Leonard Cecil Pettitt,- ki je prispel v Ljubljano in prevzel posle. Pisarne angleškega konzulata so na Tvrševi cesti 15. a Za zimsko pomoč sta določena v Ljubljani dva nabiralna dneva in sioer 3. in B -hemijk v Pečovniku se je težko ponesreči! 21-letni rudar Karl Cater iz Pečovnika. Po rovu je pridrvel voziček, ga stisnil v križ in mu dvakrat zlomil nogo. Težko poškodovanega čatra so oddali v celjsko bolnišnico. c Slamoreznica je zmečkaln roko 8-ietr. • mu sinu delavca Francu Krajncu iz Bočne pri Gornjem gradu. c. Aretiran je bil 3!-letni nezaposleni delavec Franc O. iz Leskovca pri Krškem, ker je v svojem stanovanju v Celju hudo pretep.! neko žensko, s sekiro pa je razbil vrata na stanovanju sosedne stranke in jo hotel napasti. Izročen je bil' sodišču. — Aretiran ie bit tudi delavec Z. iz Spodnie Hudinje, ker je svojemu tovarišu ukradel 600 din in jih zapravil. c. Preil okrožnim sodiščem v Celju je biu obsojena na 1 leto strogega zapora zaradi tatvine Knez Marija iz Celja. Novi ilustrirani list .Družina' rttSpiaojr svojini naročnikom nagrade 3 nagrade po 1000 din 6 nagrad po 500 din 10 nagrad po 200 din in 20 celotnih naročnin »Mladike«. Nagrade se bodo razdelile med naročnike, ki bodo plačali list za celo leto do 10. februarja. Celoletna naročnina samo 30 din. List se tiska na lepem papirju in je bogato ilustriran. Prinaša povesti in novele in mnogo zabavnega čtiv« in je izredno poceni Zahtevajte Hat na ogled. Š6k Jc krate*. naifočajte čifn prej! «t"in ** »VeCernlk V Mariboru dne 30. I. 1941. "Žan Bomba, ki bi raznesla ves svet Fantastične naoovedi francoskega fiz-ka Jeana Th bauda Na pariški Sorboni je bil imenovan za naslednika znamenitega francoskega kemika in fizika Jeana Perrina lyonski profesor Jean Thibaud. V Lyonu je osnova! institut za anatomsko fiziko. Thi-baudu je šele 40 iet zato r.:ar ni svet pričakuje od njega še velika m zna-biti nesi u tena odkritja. Ko je 1898 odkril Curie radij, je bil nauk o strukturi atomov šele v povojih. Mali Jean Thibaud je takrat šele zajokal na svet. Po štir' ‘ *’ 'etih pa je 'uk o atomih po zaslugi Thibauda tako napredoval, da so že znana sredstva in možnosti, s katerimi bi bilo mogoče pognati ves naš planet v pogubo. Iz dosedanjih poskusov je mr'- • ^ postaviti trditev, da so vsa telesa sestavljena iz istih urejenih v različ- ne skupine, tako da je na priliko lepa in gladka koža slovite francoske filmske igralke DarT'”' '' re- avl;-: iz istih elementov in ijonov kot n. pr. petrolej ali pa škotski whisky. Okoli električnega a pozitivno nabitega jedra krožijo negativni elektroni. V zadnjem času so odkrili v atomih še druge elemente: pozlron. neutron in proton. Ta vdor v najbolj skrit sestav vseh stvari na svetu proži fizikom tako ob’ast nad materijo, da tega danes še ni mogoče slutiti. Mladi inženjer Thibaud se je priključil vrsti raziskovalcev najglobljih tajn sveta. Pred madame Curie je branil svojo tezo ter dvajset 'e* delal v laboratoriju vojvode de Broglie. Zanj je bila osnovana v Lyonu stolica za anatomsko fiziko. Tu je Thibaud med drugimi aparati m stroji sestavi! za nevidne valove ono, kar je bilo narejeno za vidne valove: prizmo, ki zbira in razpršuje valove najrazličnejših dolžin. Njemu je prvemu uspelo, da je razbil delec materije, ko je z negativnim razbij pozitivni elektron. rvetovna vojna je za nekaj časa prekinila njegovo delo. Ko je bil sedaj imenovan za profesorja na pariški Sorboni je na poti iz Lyona v Pariz dal novinarjem več izjav, v katerih pravi med drugim: »Nadejamo se lahko, da bomo po patih, šestiih izsledkov, ko bo mogla uporabljati za pogon razbito in oproščeno atomsko energijo. Ko bomo razbili zadostno količino atomov, bomo dobili naravnost fantastične količine energije. Isto količino, ki jo danes da zgorevanje 1 tone premoga, bomo dobili iz 1 samega razbitega atoma. V bodočih tovarnah se bodo današnje strojne uaprave in gonilna sredstva reducirala na eno samo porcelanasto sobo. obdano z jeklom. Tu bodo stroji za razb!ianje atomov \ drobili zrnca peska. V vsakem peščenem zrncu je na milijone in milijone atomov. Eksplozija vsakega atoma oa sproščuje 200 milijonov voltov. Nekoliko razbitih peščenih zrnc bo zadoščalo za proizvodnjo tolike struje, da bo mogoče z njo razsvetljevati cela mesta, goniti industrij skes troje, greti hiše in stanovanja, goniti vozila itd.« Prof. Thibauda so obiskali tudi razni špekulanti ter ga povpraševali po 'im in onem, zlasti jih je zanimalo, kako bi se d?1a vsa zadeva uporabiti s praktične Na poveljniškem mostu , i t -v! !i iSt -M/ m Debeluhi so dobri piloti Znano je, da je rimski imperator Julij Cezar ukazal, da morajo biti vsi ljudje, zlasti vojaki, v njegovi najbližji okolici sami debeluhi. Cesar je bil namreč prepričan, da debeli ljudje ponoči mirno spijo, dočim njih vitki in suhi sozemljani ponoči nenehoma kujejo zarote. Zdi se, da se po tem ravna tudi angleški letalski minister Kingsley Wood, ki so mu posebno všeč debeli pi’oti in pa debelo strežno osebje na letalih. .Seveda tega ni jemati dobesedno. Zanimivo pa je, ko trdijo strokovnjaki, da so debeluhi plati. Z njimi je bil prof. Thibaud kaj cratek: »Danes še niste dovolj bogati, da bi mogli kaj takega kupiti. Jutri, ko x> stvar dovršena, pa bo prepozno, sajti takrat bo to last vsega človeštva.« V razgovoru so pa pariški novinarji vprašali glede atomskih bomb in njih eventualnega učinka. Thibaud jim ie rekel: »Ta vrsta orožja je teoretična mogoča, v današnjem položaju pa bi bilo treba dve do tri leta, da bi se tudi praktično' mogla speljati. Vendar pa ne pozabite zapisati, da bi bila ta vrsta orožja nevarna tudi za onega, ki bi jo uporabljal: Eksplozija atomov bi se širila z ne-poim’;ivo naglico ter sunkoma izpreminjala sestav vseh atomov: ljudje, drevesa, hiše, skratka vsa zemlja bi se izpremenila, nastali pa bi novi atomi, nova telesa, novi plini in tekočine, ki jih danes še ne moremo slutiti. In vprašanje je, kakšen obseg bi take eksplozije atomov zavzele, ali bi se omejile na eno državo, ali bi zasegle vso zemljo in vsetmrje?! Joliot Curie ie lic1 ' napraviti tak poizkus v Sahari, pa je misel opustil, ker se je zbal, da bi za večne čase izginila Sahara. Sedanje razmere nas pri delu ovira?), tako da bomo v zaostanku najmanj za dobra tri. leta. Za poskuse nimamo materiala, primanjkuje pa nam tudi zadostnih količin energije. Izgubili smo stike z znanstvenimi sodelavci po drugih državah, zlasti z Američani. Ameriški fiziki so naši učenci. S polno paro so se lotili raziskovanja atomov. Divne laboratorije imajo, pa nas bodo gotovo prehiteli, kajti pozabiti ne smemo, da so se v Ameriko preselili učenjaki in znanstveniki, ki so morali zbežati iz raznih držav.« Italijani so oproščeni posta Za letošnje leto je sv. oče opro-sril Italijane vseh postov in vzdržnosti v hrani na vse postne dni, razen Pepelnice in Velikega petka. Ta oprostitev pa ne velja za samo Vatikansko mesto, čigar prebivalci se morajo prej ko slej držati vseh normalnih cerkvenih predpisov glede posta in vzdržnosti v uživanju mesne hrane. VINKO KRISTAN: Zdodba današnji!) dni Življenje postaja neznosno in Milka je vsa obupana. Tako ne more iti več naprej. Končati se mora tako ali tako. Saj to ni več družinsko življenje. Nikdar več je Tone ne poljubi, pozabil je na nežne besede. »Kaj ie to sploh še zakon?« mu je oponesla Milka ob neki priliki. pNe razumem tek jo je gledal Tone vprašujoče. »Kaj se je zgodilo?« »Vprašuješ! Ne zanimaš se več zame. Kot da sem tujka, se obnašaš proti meni in nobene tople besede ne veš več!« ^Tega mi vendar ne boš očitala! Mar ne skrbim zate?« »Skrbiš, skrbiš! Ali je to vse? Ali mož nima drugih dolžnosti do žene?« sNe razumem te! Tako čudna si postala za-dnje čase! Si bolna?« To je bilo Milki preveč. >Fa!ot!... Podlež!...«, mu je zakričala v >braz. Ni se mogla več vzdržati. Toliko gneva se je nabralo v njej. Planila je v jok, stekla v svojo sobo in se vrgla na posteljo. Ne-utolažlfivo je jokala. Kako ne: to življenje, l;i živi zadnie čase, je čisto brez vsehine, pusto in prazno kot deževni zimski dnevi. Ali se potem splača živeti? Ne, vpije vse • Milki, zato napravi sklep: stran mora odtod z tega življenja, če ne bo zbblaznela. V ivmpri i''n«i.'>i-«skih dni jc Milka po- 'etrnila Ko je prišel Tone Grilc opoldne domov, je lašel stanovanie prazno, na miri na pismo ?enina pisava. Kaj nai bi le ni«^la? Vznemiri* ~>e ie. Pobrani ie nismo in raztrsral ovoj. Sano gtavjfov1 .Odšla aem k sterseml Kndcr boš ■ vnal. da sem ti *•'«*. lahko prideš pnirp1 Tone se je zrušil na mizo. Skušal je razmisliti, kaj je vzrok. Skozi glavo mu je šlo sto misli, pa nobena prava, da bi se je lahko oprijel. Tedaj je pred seboj zapledal časopis. Odrinil ga je. Pogledal je radio. Ni igral. Tudi ni imel zdaj Tone nobene želje, da bi ga poslušal. Časopis, radio in žena! Skozi težko glavo so mu silile misli, sprva meglene, potem jasnejše. Tedaj se je nasmehnil. Taka je stvar? No, prav za prav bi lahko napravila drugače. To je vendar malo prehudo, pobegniti radi tega. Bil je žalosten. Da je mogel biti tak slepec! Obsoja! se je. Pogledal je na uro. Šest. Čez pol ure gre vlak. Dvignil se je in hitel na vlak Sedel je v temen kupe in zdelo se mu je, da pojo kolesa: Mil-ka, Milka _______ toda odnekod je odmevalo še moč- neje: Po-dlež, fa-lot!... Milka ga je čakala na kolodvoru. Slutila je, da pride. Kaj bi počel brez nje. Prav za prav se je že nekoliko kesala svojega koraka. Kar tako ga tudi ne bi smela pustiti. Vendar, ko ga ie zdai zagledala pred sabo, je sklenila, da bo hladna. Tone je stopil k njej. Čutil se je pred njo kot zločinec, ki so ga ujeli. Vendar je rekel mehko: »Zakaj si mi to storila, Milka?« »Sem mar iaz kriva?« ie odbija hladno. »No, lahko bi kako drugače. ne tako....« »Kaj bom pri možu. ki se ne bri^a zame?« »Zdai bo drugače, Milka, ohlinhliam ti!«? Ko sta se vozila z vlakom proti domu, so "»la kole*"* eno samn l>nhi'»no in leno ' Mil-ka, M'-ka... Tone se ie fe«no privil k njej kot bi šele zdai snoma! n'eno vred-. >’nst. In življenje, ki vfr.^h tako obredno na-»rjtvi W8’'h*« «’v>k. 8(? onvr.nlo v stari najboljši piloti za daljnje polete. Ti ljudje namreč jedo z zadovoljstvom ter nekako laže prenašajo napore in pa mraz. Medicinski strokovnjaki angleškega letalstva Gost: sedaj skrbno proučujejo prehrano debelih prt!« ljudi, ker bi radi ugotovili, če bi se mogt' | Natakar: »Vern, toda kad naj vendar take hrane privaditi tudi drugi ljudje. ! storim? Dvakrat sem ga že obrnil!« TEŽKA ZADEVA .Poglejte, kako umazan je tal« „Godovni teror,# raznežene hčerke Pred nedavnim je bila v Chicagu'zanimiva ločitvena pravda. Hčerka milijonarja Harry Twrog!ea si je za svoj god zaželela pravega mladega kita. Oče. ki je bil slepo zaljubljen v svojega otroka, je izpolnil godovuo kaprico svoje hčerke. Nekaj dni pred godom je dobila z Aljaske pravega krta-mladiča. V bazenu v parku so izpustili žival Toda že v nekaj dneh ie raznežena hčerka v ;hteniu spremenila svoje prvotno mnenje. Tik pred godovnim dnevom je sporočila očetu, da ji kit ni več všeč, pač pa si želi pravi cepelin. Oče milijonar je sicer poskušal razjasniti otroku, da Društvo fraintencev V Mehiki imajo društvo, ki mu menda na vsem svetu ni para, in sicer »Združenje kaznjencev«, čigar pravila je odobrila celo mehiška vlada. Društvo, v katerem so organizirani sedanji in bivši kaznjenci, ima namen zaščititi interese in pravice kaznjencev, ki se trenutno naha:a;o po različnih mehiških kaznilnicah. To nenavadno društvo ima svoje stalne mesečno plačane odvetnike. ki brani!o člane, kadar so postavljeni pred sodišče. Vsi člani društva plačujejo mesečno Članarino, ki je izredno nizka in zna^a v našem denarju jed v a no 2 dni na mesec. Iz društven1 h dohodkov doHvnk) nori^ore tudi oni kaznjenci, ki s,g že odsedeli kazni ter zapy;;tilj ' o-znilnvo a v.[> je kaj takega nemogoče. Hčerka pa Je spričo tega izbruhnila v krčevit in ne-odjenljiv jok. Oče je izgubil potrpljenje-In hčerka je prvič v svojem življenji! dobila, kar bi ji bil naložil vsak oče. S tem je oče nalil olja na ogenj. Otrok se je jel dreti kot obseden, dokler :>> slednjič pritekla mati. ki se je Skanda-lizirala nad očetom. Zadeva je popustljivo mamico tolikanj ogorčila, da je pri priči vložila ločitveno tožbo. Na razpravi, ki ji je prisostvovalo ogromno število radovednega občinstva, je sodnik razsodil v prid matere in hčere. Milijonar je bil obsojen na večjo vsoto, poleg tega pa je prišel ob ljubljeno hčerko, ki je b;,a nrisrvena materi. — AM vs»pi je ^omagalo zdravilo Pr° revma^rmu? —p $itj malo, — Meni tud? n«! 5TSS Delo učiteljstva za narod in za svoj stan Učiteljstvo okraja Maribor levi breg je imelo te dni zborovanje v krčevinski okoliški šoli. Vodil ga je društveni predsednik Mirko Vauda, ki se je uvodoma spomnil umrlih prosvetnega ministra dr. A. Korošca ter zaslužnega vzgojitelja R. Knafliča. Nato pa je poudaril pomembnost tekočega leta, imenovanega »kraljevo leto«, ko bo postal naš mladi kralj polnoleten. Najbolj zanimiva točka zborovanja je bil tudi tokrat razgovor o aktualnih stanovskih, službenih in pedagoških zadevah. Tokrat se je obravnavala predvsem zadeva stanarin z neučitelji poročenih učiteljic, uuradno pojasnilo k 8 letni šolski obveznosti in k podpiranju izredno nadarjenih revnih učencev, proučevali pa so tudi osnutek ljudsko-šoiskega zakona, ki ga je sestavila Kmetijska zbornica. K tem zadevam so zavzeli zborovalci sledeče stališče: Glavno skrb učiteljstva tvorijo nizki prejemki, ki že davno ne odgovarjajo vedno naraščajoči draginji. Priznanje raznih diferenc in povišie, ki pa se ne izplačujejo takoj, močno prizadeva prejemne upravičence, kajti zaradi 100—150% porasta cen izgube prizadeti z vsakim mesecem čakanja na nakazilu 10—15% pripadajoče jim vrednosti teh zneskom. Tu prosi učiteljstvo za reme-duro! Svojemu JUU pa nalaga kot prvo in najvišjo nalogo: borbo za zvišanje sedanjih plač. Letošnji delovni program društva obsega proučevanje stanja in izgradnje vi- šje ljudske šole, za kar je izdelal podrobnejši program Mirko Vauda, vsestransko pa je obdelal to vprašanje v predavanju šol. upravitelj Stanko Lavrič. Zborovalci so izvajanja toplo pozdravili, nato pa je bila obširna debata. Proučevanje višje ljudske šole se bo nadaljevalo, le želi učiteljstvo dobiti predčasno vpogled v učne načrte, pri katerih žal ni dobilo prilike sodelovanja in stoje ti sedaj pred odobritvijo, čeprav naj bi za enkrat izšli le kot poizkusni načrti za dobo več let. Blagajniško poročilo je podal Janko Židanik, o banovinski skupšči-’ ni JUU pa je poročal delegat Stanko Ter-čak. Zborujoči so se pridružili zadevni resoluciji učiteljskega društva Maribor desni breg. Končno so bili sprejeti predlogi, oziroma sklepi, da se nadaljuje borba za izboljšanje plač, ob uvedbi ractoni- Vetrinjski ul. seja Slovenskega obrtnega društva, katero je vodil predsednik gosp. Sojč. Razpravljali so o prepotrebni gradnji Obrtniškega doma v Mariboru. Zato so se tudi letos odločili za tradicionalno obrtniško prireditev, ki bo v soboto, 8. februarja, v vseh prostorih Sokolskega doma (Union). Vprav te prireditve večajo fond za gradnjo doma, ker zna naša javnost ceniti prizadevanja naših obrtni- rane aprovizaeije naj se določijo maksimirane zmerne cene, vsem javnim nameščencem in upokojencem pa temu primerne višje plače. Z najstrožjimi ukrepi naj se onemogočijo oderuške špekulacije in verižništvo. Pri aprovizaciji naj se nudijo izjemne ugodnosti predvsem obmejnemu učiteljstvu, pa tudi obmejno učiteljstvo naj s« posebej upošteva glede zvišanja plač, Razmere zahtevajo priznanje podvojene stanarine ter še višje dr-varine. Do skrajnih meja naj se čuva se. dai uvedena doba šolske obveznosti. Učiteljsko zborovanje je ponovno dokazalo, da budno spremlja vse potrebe naših krajev, da pa tudi vodi trdo borbo za izboljšanje svojih težkih prilik. Za svoje domoljubno delovanje uživa priznanje vse javnosti. Sokolsko društvo Vuhred - Marenberg priredi v soboto 1. februarja običajno pustno prireditev s plesom na katero so tudi maske dobrodošle. Prevozna in odvozna sredstva bodo na razpolago Narodni Maribor vabljen! m Kriza ■ v naši industriji v preteklem letu sc zrcali tudi v manjši uporabi električnega toka v Mariboru. V celoti je bil > lani porabljenih 20.872.925'60 k\v ur, torej za 2,483.210.47 k\v ur manj kakor v letu 193fl. Od lanske potrošnje loka je odpadlo na industrijo za 2,526.028.43 k\v ur manje kakor 1. 1939, potrošnja za razsvetljavo pa izkazuje 43.411'9(i več kakor I 1939. V zvezi z manjšo uporabo toka se je seveda znižal tudi dohodek mestnim podjetjem. m Nov nahrbtnik, aktovko ter nekaj perila v skupni vrednosti okrog BIK) din je nekdo ukradel gledališkemu igralcu Ljudevitu Cmoboriju iz zaklenjenega stanovanja v Gosposvetski ulici. Tatvine je osttmljena neka ženska. m Tri zavoje jeklene žice je ukradel celjski trgovki Vilmi Glumačevi z avtomobila, ki je parkiral na Glavnem trgu, neki 12 letni deček iz Vojašniške ulice. Njegov oče je obljubil, da bo povrnil škod;*, okoli 400 din; ker pa tega do danes ni storil, je oškodovana trgovka tatvino prijavila. m Občni zbor Poselske zveze je bil te dni v Mariboru. V društvu je včlanjenih preko 100 članic, vendar je to malo v primeri s številom zaposlenih služkinj v mestu. Tudi ostale naj bi pristopile. Novo izvoljeni upravi načeluje Lojzka Belezova kot predsednica. m Vež perila je nekdo odnesel z dvorišča kotlarjevi ženi Martini Mlekuševi z Radvanjske 28 v večernih urah, ko se je perilo sušilo. m Kravo je prignal v Maribor najemnik Karel Sojč iz Puščave pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Na Kralja Petra trgu je žival radi poledice padla. Ker kljub posut ju s pesbom ni mogla vstati, so poklicali gasilce, ki so kravo prepeljali v mestno klavnico. m. Drobne nesreče. 67 letni upokojeni poslovodja drž. žel. v Mariboru Dominik Bola-nac je padel ter si poškodoval roko. — Na cesti si je pri padcu poškodovala roko 32 letna trgovska pomočnica Marija Lešnikova iz Studencev. — Pri telovadbi se je potolkla po glavi 15 letna hči uradnika Milica Novakova iz Ruš. * Restavracija Grajska klet". Danes domače koline. — Glasba. * Kamnica. Prostovolja gasilska četa priredi v nedeljo, dne 2. februarja pustoto veselico pri Lavrenčiču. Pričetek ob 15. uri. Vabljeni vsi. * Din 5t>,91G.fllW— bo razdeljeno srečnim dobitnikom V. glavnega razreda 41. kola drž. razredne lolerSje. Žrebanje od 8. februarja do 6. marca 1941. Pohitite z nabavo srečk v GRADU SREČE", Putoik, Maribor, Trg svobode—grad. * 10 letnica mizarske tvrdke »Efka«. Letos slavi 10 letnico samostojnega delovanja mizarski mojster^ in lastnik tvrdke »Efka«, g. Franjo Korošec iz Maribora. Frančiškanska 12 (in Kopališka 11). Njegove izdelke naročajo tako v Sloveniji kakor na Hrvatskem in v Srbiji. Povsod ima odjemalce, zlasti pa v Ljubljani, Zagrebu, Čakovcu, Varaždinu in Beogradu. G. Korošec si je z vztraj n ostjo tako rekoč iz nič ustvaril lepo se razvijajoče in prvovrstno podjetje za izdelavo solidnega pohištva, ki zaposluje več prvovrstnih pomočnikov. Prav je, da naša javnost podpira takega domačega obrtnika r naročili in prav bi bilo, da ga upoštevajo tudi javne ustanove, tako državne kakor samounravne. ČITAJTE „MALE OGLASE" * Proll kašlju priporočamo ,,R A V E“ prsne karamele. Originalen zavojček din 5'— v apotekah. Zahtevajte izključno prsne karamele iz domače tvornice „RAVE". m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 25. do vključno 31. januarja Kraljeva dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05 ter Maprdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. *awnzr\ BMMMMOBirt Narodno gledališče Četrtek, 30. jan., ob 20.: ..Lepa Vida". Zadnjič. Znižane cen«. Petek, 31. januarja. Zaprto. Sobota, 1. februarja, ob 20. »Sumljiva oseba*. Premiera. Nedelja, 2. febi;., ob 15.: „Habakuk“t— Ob 20.: ,,Sumljiva oseba". Novi dramski šlager ,,Sumljiv« oseba"1 čigar premiera je nameravana to soboto,, obeta mnogo smeha in neprisiljene zabav»; od začetka do konca te izvrstne Nušičeve komedij« Glavni nosilec zabavo bo —-kakor v ,,Habakuku" — t udi v tej tro-dejanski komediji Gorinšek kot sreški kapetan .Tera ti je Pantič. lito * Esplanade kino. „Zvezda Ma“, odlični velefilm razkošja, originalnih španskih plesov ,napele vsebine. La Jana, Gustov Diest. * Grajski kino. Samo vključno do petka »Usodcpolna ura" prekrasen francoski film. Pride ruski film „Sljenka Razin*-« * Kino Union. Do vključno četrtka „D«ii Alvarado", pustolovna veseloigra z znamenitimi igralci: Akini Tamirov in Ernest Verebes. Napela vsebina. v prihodnjih dneh. Kda; bo izšel novi telefonski imenik? Zadnji telefonski imenik za področje ljubljanske poštne direkcije je izšel po odloku poštnega ministrstva v 1. 1939. Ta službena izdaja ima predvsem to hibo, da je jako nepregledna, ker knjige ni mogoče odpirati po črkah abecede, kakor je to običajno pri drugih sličnih seznamih. Ako upoštevamo še okolnost, da poteka po izdaji tega imenika že drugo leto, je vsakomur jasno, da zaradi raznih izprememb ne more več v polni meri ustrezati svojemu namenu v takšni meri, kakor bi to bilo želeti. Posebno živ ijenje poteka brzo, mnogo se je brez dvoma tudi izpremenilo v vrstah telefonskih naročnikov. Nekateri so odpadli, drugi so se prijavili na novo; vse to pa iz zadnjega telefonskega seznama ni več razvidno, naročniki so si že davno napolnili robe imenika, žepne beležke in koledarčke z vpisi raznih poslovnih in zasebnih telefonskih številk. Točen seznam telefonskih naročnikov pa je vprašanje, ki zanima tudi širšo javnost, zlasti poslovni svet, pa čeprav prizadeti sami niso na- V znamenju ostre zime Orožniki so prijavili tukajšnjemu državnemu tožilstvu 10 oseb, ki so obdolžene izsekavanja tujih gozdov v Razvanju, Hočah, Dolgošah, Pobrežju, Brezju in Bohovi. Gozdni čuvaj je v dobravskih gozdovih zasačil okoli 25 ljudi iz tamkajšnje kolonije siromakov. Ker je slišal sekanje, je oddal dva strašilna strela. Nato so ga obkolili in ga — po Pripovedovanju čuvaja na orožniški postali — hoteli pretepsti ter mu odvzeti Puško. Baje je ukradeno mnogo drv, vendar pa pri tatvini niso nikogar zalotili. Zato so 10 oseb prijavili samo zaradi kaljenja miru in reda in zaradi žalitve javnega organa. PETLETNICA ANTON HRENOVE SMRTI Na Svečnico, 2. februarja, bo pet let odkar je umrl g. Anton H r e n, šoisk: upravitelj v Studencih. Bil je splošno znan narodni buditelj, .organizator in PTosvetar. Tukajšnja staro-katoliška cerkvena občina koje 1. presednik je bil, bo Proslavila njegov spomin s slovesno službo božjo ob 9. v kapeli-dvorani v Narodnem domu. Verniki, vsi njegovi Prijatelji in znanci dobrodošli in vabljeni m Mariborsko Muzejsko društvo bo imelo svoj kini občni zbor !). febr., ob to. v '••italiiiri Studijske knjižnice. uk- Mariborski obrtniki za gradnio svojega doma Sinoči je bila v službenih prostorih v kov. Njihove prireditve so zaradi tega ročniki. Na poštno ravnateljstvo jebila poslana tudi že vloga, da naj se dajo združenju trgovcev na razpolago številke vseh onih, ki so si nabavili telefonske aparate šele po izdaniti imenika v letu 1939. Tako bi bilo mogoče napraviti dodatni seznam naročnikov. Sredi lanskega leta je poštno ravnateljstvo že napovedalo izdajo novega imenika, ki da bo izšel takrat, ko bo končana instalacija telefonov novih naročnikov, kar bi bilo praktično mogoče, ko bo dovršeno polaganje telefonskih kablov v Ljubljani. Odtlej je minilo zopet pol leta, novega imenika pa še vedno ni. Prizadeti pričakujejo, da se bo to vprašanje kmalu uredilo, kajti telefon je dandanes za poslovnega človeka neobhodno potrebno občevalno sredstvo. Prav koristno bi bilo tudi, ako bi poštno ravnateljstvo izdalo tudi ročni telefonski imenik v obliki žepnega koledarčka, ki si ga gotovo ne bi nabavili samo naročniki, nego tudi veliko število drugih, ki so dnevno vezani na uporabo telefona. m Odlikovan je bil z zlato kolajno za vestno službovanje intendantski podporočnik Arnold Tovornik v Mariboru. m Znanstveni zdravniški sestanek mariborskih in okoliških zdravnikov bo 31. t. m., ob 20. v fizikalnem kabineta internega oddelka splošne bolnišnice. Dr. Vanko Kanoni bo predaval o nervozi. m Ljudska univerza v Mariboru. V petek, 31. jan. bo predaval univ. docent iz Zagreba dr. Vladimir Filipovič o temi „Kultura in njen pomen v življenju na-roda“. Predavatelj je glavni tajnik mane hrvatske prosvetne ustanove „Pučko vse-učilište“ v Zagrebu, kateremu je bita pred kratkim poverjena organizacija celotnega prosvetnega dela v banovini Ifrvatski. ni šahovski klub »Vidmar«. Danes ob 19.30 prične nagradni šahovski turnir, ki naj se ga udeležijo zlasti člani drugega moštva. Turnirja se lahko udeležijo tudi člani prvega moštva,vendar igrajo le-ti izven konkurence. Prijavnina znaša 5 din. Redna turnirska kola se bodo odigravala ob torkih in četrtkih. m Predprodaja vstopnic za Planinski ples (1. II. v Sokolskem domu) pri „Put-niku“ ter v trgovinah: I. Kravos, M. Kanc. K Majer, D. Roglič, B. Divjak in V. Kosi, Ker je zanimanje veliko, pohitite z nakupom vstopnic po znižani ceni 17 din. ni Med Kopališko in Frančiškani« ulico, Grajskim trgom in Trgom svobode mora biti nov neblokiran stroj na električni pogon, ki moti radijski sprejem. Lastniki radijskih aparatov prosijo odgovorne, da ie motnje nemudona odpravijo, saj je to tudi v interesu poštne uprave, ker bodo sicer mnogi radijski poslušalci prisiljeni svoje aparate odjaviti. m Moško kolo z evid. štev. 2-131216-19 brez laslnika je našel pred hišo v Aškerčevi 18 hišnik Karel Vindor ter ga oddal ilic; iškemu predstajništvu. vedno dobro obiskane in spadajo med najuspelejše v Mariboru. Tudi letos pričakujejo obisk naših odličnikov, ki efekt obrtniških prireditev še povečajo. Letos bo sodelovala vojaška godiba, ki bo igrala v zgornjih in spodnjih prostorih. Vse priprave so v polnem teku, podrobnosti o prireditvi pa bodo razvidne iz oglasov Cenj. naročnike, ki prejemajo »Ve-černtk« dnevno v upravi, prosimo, da čimorej plačajo naročnino za februar. UPRAVA. m Kadar rabiš avloizvoščka, ga ni! Včeraj se, je pripetilo, da je nekdo "okoli poldneva nujno potreboval avtoizvoščka. Iskal ga je na Trgu svobode. Bilo je tam več avtomobilov, šoferjev pa nikjer. Takšni primeri so lahko včasi tudi usodnf, izato naj jih odgovorni skušajo preprečiti. če odidejo šoferji opoldne na kosilo, naj ostane vsaj eden na postajališču, da bo v nujnjh primerih pri roki. m Po stopnicah je padla po nesreči v klet 53 letna žena mizarja drž. železnio Marija Novakova ter dobila pri padcu notranje poškodbe. ČITAJTE „MALE OGLASE' m Novi sneg je zahteval žrtve. Po cesti se je drsal 12 letni posestnikov sin Ivan Čander iz Št. Janža na Dravskem polju ter tako nesrečno padel, da si ie zlomil ključnico. — Pri smučanju se je poškodoval j>o obrazu 11 letni dninarjev sin Alojz Skriner iz Sv. Križa pri Mariboru. — Zaradi poškodb na nogi, ki jih je dobila pri sankanju, pa je morala v bolnišnico 10 letna hči uradnika Nevenka Mi-klerjeva iz Šmarja pri Jelšah. »Grajski kino« Sobota 1. februarja Stienika Razin ruski velefilm m Mariborski mestni avtolvusl so lani prevozili 685.796 km, to je doslej največ od ustanovitve mestnega avtobusnega podjetja. Ta višek gre predvsem na račun novih prog Maribor—Ptuj in Maribor— Murska Sobota. V izogib neprijetnih zamud bodo MP poskusila sedaj tudi na podeželskih progah uvesti sprevodnike. m Razpisan je konkurz za inženirsk-o podoficirsko šolo v Šabcu, vojaško veterinarsko šolo v Beogradu in za vojaško podkovsko šolo v Beogradu. Informacije daje vojaški urad v Mariboru med uradnimi urami. m Delavski odsek pri podružnici Udrn-ženfa jutfo lovanskih narodnih železničarjev in brodarjev bo imel občni zbor v ne, deljo ,2 .februarja, ob 9. na stadionu SK Železničarja. m Večje količine drv vsake vrste bo 3. februarja nakupila intendatura štaba Dravske divizijske oblasti. Pogoji so na razpolago na mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Manjše količine (poti 100 m3) kupuje tudi neposredno od kmetov gami-zonska uprava v Mariboru po dnevnih cenah. Pripominja se, da se smatra vsak dobavljač drv, ki se bo obvezal dobaviti preko 100 kub. metrov drv, za voj. life-ranta ter bo v tem slučaju oproščen vojaških vaj, dokler ne izvrši celotno dobave. Pogoji so razvidni na vojaškem uradu. m Neznani vlomilec je vdrl v stanovat nje Marije Horvatove v Radvanju ter ji odnesel 3500 din gotovine, budilko in nekaj posteljnega perila. IAGCEB. NtKOltCEVA 10 l+o'°sT fc^l^^fiocseij* Naznanjamo tužno vest, da nas je dne 29. januarja 1941 dopoldne za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, in svak, gospod Gumze Franc uradnik drž. železnic v pokoju v 65. letu starosti Pogreb blagopokoinika se bo vršil v petek dne 31. januarja 1941 ob pol 16. uri (pol 4. uri)'iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na Magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto dne 1. 11. 1941 ob 7. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, Pobrežje, LnSko, Argeottolja, dne 30. jan. 1941. Žalujoča žena Jozeftaa, otroci Franjo, Julijana, Jožef, Marija, poročena Žoher, Helena, poročena Kapitanovid; Hans in Ivo, zeta; Jakov, vnuk in ostalo sorodstvo. I. izlet slovenskih smučarev v CeSfu BO V DNEH OD 7. DO ». FEBRUARJA 1941 movaice bodo ostale iste, sprejemajo se šc nadalnje prijave tekmovalcev, možne pa so tudi izpremembe prijav. Doslej je prijavljenih nad 500 tekmovalcev. Zveza opozarja vse udeležence, da si morajo nabaviti izletni znak, klubi pa mo-rSjo preložiti na kasnejši termin vseevent. zimsko športne prireditve, ki so po zimsko športnem koledarju določene na te dni. ki morajo biti prosti vseh drugih prireditev. Jo 20 hesec' 20 din. vsaka nadaljn beseda din Slovenska zimsko športna zveza je mo-;ala zaradi neugodnih vremenskih prilik 'dgocli ti vse prireditve I. izleia slovenskih smučarjev v Celin, ki je bil določen la. 26. januar. Sedaj so se snežne irilike izboljšale, fz pisarne SZSZ smo 'jrejeli sporočilo, da se bo Izlet vrši! od 7. do 9. februarja v Celju z istim spore-redoni in obsegom, kakor Je bil prvotno 'a/pisan. Vse vozne olajšave in ugodnosti za tek- Fritzi Giiiardova v Mariboru Ker so se vremenske prilike za zimski šport zopet izboljšale, je SK Železničar ponovno odprl drsališče na stadionu, v nedeljo popoldne ali ponedeljek zvečer pa nam ho postregel s senzacijo na ledu: v Mariboru bo gostovala fritzi Giiiardova, partnerica svetovnega prvaka na ledu Karla Schafferja, istočasno pa bo nastopila tudi nočna ekipa drsalcev ljubljanske Ilirija. Karl Schaffer je že. odpotoval v domovino. V kolikor pa bo prišlo do ponovnih gostovanj v drugih mestih, za katera tečejo pogajanja, jc zagotovljen medpotoma njegov nastop tudi v Mariboru. STANGLOV SPOMINSKI SMUK SSK Maraton bo priredil ' na Svečnico, 2. februarja, »Stanglov spominski smuk« od Ruske koče do Ruš. Pravico starta imajo verificirani Člani klubov SZSZ. Ob 9. bo pri Sv. Arehu na Pohorju maša za pokojnega slovenskega novinarja in športnika Zdravka štangla, nato pa žrebanje in start pri Ruški koči. Prehodni pokal brani sedaj Jože Knific, član SK Železničarja. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo po tekmi v ruški kolodvorski restavraciji. Prijave je treba pcslati najkasneje do 1. febr. opoldne na naslov kluba, Maribor, Koroška 26,'Sl. | Oddam v najem VILO Z VRTOM in vsem modernim konifor-tom, mali družini. Vprašati Rosinova 20 22352-11 ZAGREBŠKA SIRARNA DELIKATESNA TRGOVINA MLEČNIH IZDELKOV v riaistrožjem centru, najprometnejših ulic, izvrstno idoča Is poln;m prometom komfort , no urejena s portalnimi izlož bami, telefonom, prodamo za ,32 000 din. Pos'ovalnica Pav-ilekovič, Zagreb, Iliča 144. 22351-11 1o ?0 besed IS din. vsaka nadallnia beseda T din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosiio štev Čevljev 35. 36-37 40. 41 na inventurno prodal od 150 do 250 din. »KING SHOE«. Maribor. Goni. Kupčijo za kravo je sklenil selniški me- snoska 30 22031-19 s ISSK Maribor. Zimskošportni odsek. Drevi ob 10. važen sestanek pri Štiblerju. s Tečaj 3 v umetnem drsanju za začetnike in prednjake bo organiziral SK Železničar pod vodstvom Ilirijana Joška Bi-bra, prvaka v umetnem drsanju paro? Pričetek je določen na ponedeljek, 3. febr., pouk bo dopoldanski in popoldanski ter bo tečaj trajal 10 dni. Prijave sprejema ™ tajnik dnevno od 14. dalje. Prijavnina in ukovina znaša din 50 za osebo ter se plača ob prijavi. Udeležencem tečaja ni treba plačati vstopnine na drsališču. sar Josip Bruderman z nekim moškim v Košakih. Dogovorili so se, da bo pripeljal kravo v gostilno Vlahovič, kjer bo dobil denar, spremljal pa je prodajalca in žensko v nje- s 25 LETNO DEKLE želi znanja S 30—50 letnim poštenim gospodom. Cenjene M* vimja* ljo. uiuuajaita 411 tcnahu v lljC" j ,• „ , , ,, . . govem spremstvu krojaški pomočnik Vinko .£a °Klasni oddelek Muster iz Rošpoha. Pri prehodu preko želez- »Večermka« pod »Ne bo ti niških tirov v Košakih sta moški in ženska **• *