NAČRTI ZA HE TRNOVO IN NAŠA NARODNA ZAVEST
Uredništvo je prejsslo Bizjakovo razmišljanje o gradnji HE TmoVQ«Ker prispevek vsebuje kopico polemičnih postavk, se je uredništvo odločilo,da z njim siačne tvorno debato o umestnosti te gradnje o Msnir-o, da je naš namen, na čet i to vprašanje.pravilen,saj je^poslanstvo KAPEU privrelo v neposredni bližini Soče",kot pravi avtor v spremnem pismu.
tJredniStvo
Pisati o problemu velike dolinske pregrade pod Bovcem je te2ko,Načrti za HE Trnovo so vzbudili tak odmev,da človek v svojih razmišljanjih nehote zapiše kakšno misel,ki je bila 2e povedana ali objavljena«
Da Soška dolina ni intimno vezana le na tamkajšnje ljudi, ampak na vso slovensko javnost,so jasno pokazale razprave in odločitev Skupščine SHS ,da o zadevi skliče simpozijoKo smo konec novembra lanske^ leta na tem posvetovanju poslušali referate, smo spoznali,da se nekateri še ne morejo sprazniti  97
98
2 de^st / 5ia,ua življenjsko važne odločitve niso več domena tehnokra:lskih in birokratskih kramarjevcše ve<Jno je čutiti težke posledice povojnih lat^ko smo kritiSna stanja mrslično reševali kampanjsko z na&rtij,ki so bili enako absurdni kot ne življenjski in brez vsakršnega odnosa do okoljaieNajvečkrat so bili   7 ospredju rreodgovomežijki so si lastili pravico meSetarjenja z najlepšimi predeli naše pokrajine,da bi uresničili različne tehnične naSrteoNi veliko manjkalo^da ni Bohinjsko jezero postalo zabetonirana kad triglavskih hudournikov. Elektrika iz te pregrade je obljubljala nebesa na Gorenjskemc Ko ae bohinjski vihar še ni dodobra polegel,so nam tehnokratski jasnovidci predstavili načrt za nov okras naše dežele  "železo-betonski bunker na vrfiu Triglava kot ogromen vremenoslovski observatorij  eNa srečo so bili nasprotniki spat toliko prisebni, da so  stvar prepreči? io
Primerjave Triglav-Bohinj-Soča se ponujajo same.Tako po teži,pomenu in po nepopravljivem posegu v organizem slovenske zemlje.Ali j« res nujno in edino možno vse nove načrte navezovati prav na predele,ha katere je slovenski človek   najbolj čuatveno navezan?Žal ae dogaja,da so pokrajinski posegi Se    ' vedno plod slepega hlastanja po čimhitrejSih,a gospodarsko dvomljivih rešitvah,nastalih v ozkih 3-*.roJr.:,vnih krogih,brez ozira na nasprotujoče utemeljitve^posebno pa    Se brez ozira
na prihodnost.
Zavedati se moramo,da je gospodarska raven kake dežele
neposredno odvisna od njenega elektroenergetskega sistema. Stanje slovenske elektroenergetike je iz leta v leto bolj po-raznolObeti torej niso rožnat i!Čemu tratimo čas s tako veliko in dolgoročno naložbo na Soči,ko paa  v Sloveniji že v najbližji prihodnosti potrebujemo ogromne količine energije -to pa bi najhitreje dobili iz manjših,predvsem termoelektrarne Milijarde so že šle v nič z nestvai'nimi načrti;obenem pa ne moremo najti sredstev za izvedbo že začetih elektrarn v-^asa-vju in ob Dravic
Statistika,naj bo še tako odvratna,nam jasno pokaže,kolik del zveznih naložb so dobile nastajajoče elektrarne v Sloveniji in koliko tiste v južnih republikah,Sredstva,obljubijena Sloveniji so poniževalno nizka,medtem ko elektrarne,ki jih gradijo TP drugih republikah,dobivajo zavidljive dotacije,
čepi'dv 1.) i,e njihovi ačr»-ti imot;olJ:rat dvomljivo vrednostic.Še bolj žalostno pa je,ker vemo,da naga republika po dajatvah za zvetme  blagajne ni ned zadnjimi«Izvajajmo politiko bratstva in enotnosti doslednolče je naša dolžnost,da prispevamo,smo v obratni smeri upravičeni do eoudeleSbe tudi pri konSnih rezultat ibr Pošteno bi bilo,da od številnih elektrarn na jugu tudi Slovanija dobi del energijerAli je za nas res najboljSa
in najprjžitenejaa 3?e§it8VJ HE Trnovo«
Zagovorniki no7B  elektrarne dajejo vtis.,da je TJ2  Trnovo edina zireliCavna i^eSit-sv za našo elektroenargetikOcSimpoisij . je pokazal obratnolIfaSi ugledni elektroteliniŠki strokovnjaki
že danea trdijo,da bi bila HE Trnovo že ob svoji dograditvi
/1972/ premajhna in zato negospodarna«,Zakaj otem Žrtvovati prav Soško dolino v namene nekajletnih /ne/koristi?Na obzorju že vstajajo novs atomske elektrarne,ki tudi nam ne smejo biti nedosegljiveeZa začasni izhod pa naj služijo kalorična elektrar-
neoTako mišljenje je slednjič prodrlo na simpoziju«
Kdor je ugovarjal £radn j istega so projektanti ožigosali 'z romantikom in aentimentalnežem..Simpozij bi se bil iz resnega
posvetovanja izrodil v nekulturno areno nezrelih skrajnežev« Zagovorniki gradnje so pripeljali s seboj skupino navijačev,/17/ ki so izžvižgali vsakogar,ki je utemeljeval nasprotna stališča. Višek je ta cirkus dosegel,ko je nekdo izmed navijačev ugasnil luč in je "populus'* s huronskim vpitjem zahteval od nasprotne strani,naj da zdaj elektriko s svojo romantiko,če more.,o I
Smešno in žalostno obenem^Pojasnilo ni potretnotDovolj tragično
je,da tistijki se bahavo štejejo med slovensko inteligenco, nimajo toliko ponosa,zavesti in čaatiida bi na najvišji ravni dokazali svojo zrelost in razum?
Ali je sentimentalnost,Če delovni ljudje dvajsetega stoletja iščejo svoj prepotrebni oddih v milnih kotičkih tega majiuiega aveta?Doline s železobetonskimi oklepi in labirinti električnih
vodov utesnjenosti današnjega človeka gotovo ne bodo ozdravile«
Ali ne bi lahko imenovali romantičnost kvečjemu napovedi projektantov o bujnem razcvetu turizma ob novem bovškem jezeru z idiličnimi jadmicami?Ysa dosedanja umetna jezera od Medvod do Llosta na Soči dokazujejo nasprotno!0 našem turizmu bo gotovo največ veljalo mnenje Turistične zveze Slovenija.In ta je o  99 H3 Trnovo jasno in brG"5kompromisno zagovarjala -^IDINihanje
gladine um<5tn;;ia jersera bi Vovfekc. okolico spremenilo v puuč.c*vo blata,kamenja in erodiranih bx'SeOV,iIol5ene siadk#. obljube, in za gotovila nas n'i morsjo prepri&ati.Praksa zaclnjihrlet nam „1© n\,''
dila temeljito golo.
Vse   mogoS«^ rež..i   so obljubljene pritoorskemu človeku.Od vseh teh ribfc.J anfii irxL pa je za domačine  skrajno neutemeljena..nesramna in žaliiva ob:, lub^. projektanta,da  bo BH Trnovo predstavljala gospodai^sko reaitev za te ^judio.^Li ni taml-.ajžnji položaj  Se dovolj pretresljiva,da so nekateri še zmožni metati pešk v oči tis~ tim častivrednim   vi'.trajne:žemjki se še   oklepago svojih domov? Kako  si to rešitev zamišljajo riekateri,ni3o nikjer razlor.ilil
Si predstavljajo gospodarsko rešitev v ten ,cla bo neko j  doina_
činov dobilo zaposlitev v novi'elektramiTIn zdaj. še javno vprašanj e^ICdo je dal funkcionarjem občinskih skupščin v Soški dolini pooblastilo,da v imenu vsah prebivalcev.na vseh prebivalcev na vne strani liroko in vroče ne samo nagovarjajo gradnje,ampak jo tudi propagirajoča <,?
Lansko poletje so namreč primorski planinci priredili velik zbor v LepenioReaultat JQ bila mnoSična,soglasna in odločna odklonitev predlaganih    načrtov za HE TrnovoT
Slovenski urbanistični inštitut in Zavod za spomeniško varstvo Si-^ sta organlzirr'' ^ •-^bno 1 ■^isljOj.ki je na kraju samem proučila resnično- stan                »^e v       vn^^^i^n^h naseljih /predvsec
^' Ceasoči/ 30 takt                            c^j                    .'8,da zaslužijo jav
10 obravnavo,Ta č"               "             '                        ' -     -i2ko iz>         ,il .
Glasavi      -mčinov                                                             i ir n''^
.]     a.J                                                                                                      k;o\
i     om.i>omfi-                                   .          .,b5<      _^      .  živo.urj.         Baj
'1^'-    '^^^ '                        '-^     odločilne  1    '^d.     li se srac         >
P«^'     ^f^^                              =?^'      li pa je  '     Ij      učajjda sd         poroČD,-
lo        ^o:                               -           '   U              J.k:     isma br^lc      v Dalu^
.   .     -^^                                               >^-'              jo      kiamo  s pu.Jini    ob-
^J^       f                                                 '^            s"^' Se     e doline je  samo v
^l"^^ . W                                            ii. _     >sti ;     do vol j, treba je le
prayj..iur.                qč                          jamo       .ede i     slavo spevi o lepoti
ne boG--:                 na          .ui
*^1                   ' ^            je ne nazadnje tefjnc  povezano tudi z na-
30 nai-     ao       ,e£tjo.:      d sto leti  je bil naš narodno obrambni bol v ra-Sfj.    :u...     Loatno j     ua se morarac še danes    po vseh Časopisih ' boriti iM p     /ice naa    a jealka^Kot  sme občutljivi za jezik,tako nam ni. veee.     kaj delajo z najlepšimi predeli naše  zemlje.Mora biti bloven..,,u vedno tista,ki jo je treba amaličiti?
.    ^^, S3;SP02^;J"^ smo. slišali važen pomislek,ki ga je povedal pred-sta^/nik P23I IIE Smovo bi SGško dolino izoliralS in pregnala še preostale prebivalce.Ker -o ti kraji na naši zahodni meji,bi sg arzavna pj     .i pral     .Sho' '=     t pr.<*raafcaila na px»edvojna od Triglava do Cerklj     3kih.,^         -So.^      dolino je treba napolniti s domačim
zivljem,n     -a je          iti    ;i izpra^nitiJPravično odločitev bi l&hko
prinesel        .ujxidsk:;     afo     Tdum.  Komur zavest narodne pripadnosti še kdo po     a,bo gl.    ao     . jasno dejal;trS!Predvsem,ker je HS tS°I^ T     '""i P^H^?^? rešitev in ker nam Soča pomeni mnogo več, ■   zS^rf^v?^     ^dvoD-.ivih, mešava-;:--h kori^ti.Kdo lahko navsezadnje w   zagotovi,-     Hi. Tr .,vo ni  bila  p--    viden=:   ^^ečidel za izvoz elektri-
ke v soaecnjo aižavo?
IJikier na  svetu še niso zagradili in zaprli tako odprte in prometne doline^kot ae Soška.Povsod delajo elektrarne v od     _ maknnenih in neobljudenih predelih.S kakSno pravico naj  bo torej nrav Soška dolina tako nepopravljivo zapuščena?
Trije pojmi so,ki dajejo givljenJGki  sok slehernemu narodu'. jezik.pesemspckrajinaJTa najbolj  tmjevih poteh zgodovine  sta nam pesem in jer.ik vdihnila in ohranila ljubezen  do zemlje. Kadar so teptali katero  od teh svetinj»smo  se soperstaviii. Tako je bilo nekdaj  i-n danes' tudi-. Dediči  smo  tisočletne kulture, ki je  z bolečino  zacvetela na naši zemljioVsljubili   smo prst in kamen,koder smo hodili in viharju šepetali^svoje^bcl« Zato  smo'na to zemljo tako navezani m ponosni:stg  je del našega življenja^-Sato je naša pesem presunljivo  simbolična^ je ^i^.po-ved poteptanega upanja l3gnan.cajki na maji  s tujstvom sanja o  avgbodni domačijijje izpoved neizpolnjenega pričakovanja  t
Živimo na edinstveneja koščku Evrope? na kriaišcu civilizacij, ki so klesala evropsko kulturosHa požganih ognjiščih pod našiici gorami  so obnemogle vse še tako močne osvajalne horde,ki  so z Vzhoda divjale na Zahod^Na naših tleh    se je končevala druga svetovna vojna,tu so bile uničene temne aile Hitlerjeve Evropa. Zdržali smo in a tem opravičili  avoj  obstoj.Nihče^prav nihče niic^ pravice kratiti naše govorice niti oskruniti najlepših biserov naše dežele!
Soška dolina je vedno predstavljala občutljivo žilo^  po ka« teri 30 ae menjavali kulturni vplivi.. Odprt a je kot malokatera*
mdanes  se tod spet  srečujejo ljudje z vseh koncev sveta^ lovenija je  še neusahljiv izvir pokrajinskih posebnosti.Todfi iceko dolgo še?Kdaj bomo to 2mali izkoristiti še v svoj prid? Ivinogo bogastva  smo podedovali od prednikovcDolSni  smo, da tudi potomcem prenesemo kulturo in skrivnost zaljubljanosti v svojo aealjo.Hvaležni nam bodo,Ca jim bo dežela spet lahko de-
rovala življenjski sck a avojo enkrttnoatjo.Samo z razumnih in :Mpopravljivim ravnanjem bomo postcO.! upravičeni nosilci izrodi in Idej  iz preteklosti I
Janez Bizjak
101