Polnilna plačana v gotovini.
v..	 mmmmmmmmmmmmmmmm—mm
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cona posamezni Številki Din 1*59,
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo..— Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Teleion št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 4. februarja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 15.
Gibanje svetovne trgovine.
Gospodarska sekcija Zveze narodov je objavila spomenico o svetovni trgovini in plačilnih bilancah. V nasprotju z dosedajnim običajem je izšel ta memorandum v treh zvezkih, od katerih nam je na razpolago šele prvi, ki razpravlja o svetovni trgovini v letu 1928 z odgovarjajočimi primerjalnimi številkami o obeh predidočih letih. Drugi zvezek bo vseboval plačilne bilance 29 držav v letih 1928 in 1927. (V prejšnjih spomenicah so bile prikazane plačilne bilance 27 držav). Tretji zvezek bo pa vseboval trgovinske statistike 63 držav. Ti statistični podatki obsegajo leta 1926 do 1928. Primerjave s predvojno dobo pa manjkajo.
Na podlagi preračunan j v prvem 'zvezku spomenice je znašala vrednost trgovine v letu 1928 66.708 milijonov dolarjev. (Od tega odpade 34.575 milijonov na uvoz in 32.233 milijonov na izvoz.) V letu 1927 je znašala celokupna vrednost svetovne trgovine 65.048 milijonov (33.740 milijonov Uvoza in 31.308 milijonov izvoza). Leta 1926 pa so znašale te številke 61.887 milijonov (32.117 milijonov uvoza in 29.770 milijonov izvoza). Iz tega torej vidimo, da je bila vrednost svetovne trgovine leta 1927 približno 5/E večja, kakor leta 1926 in leta ! * inJ)r'ibližno 2-5% večja, kakor r? hi % so pa cene leta 1927 padle, bi znašalo povečanje svetovne X-ne ,v tem letu v primeri z letom Zb verjetno dobrih 8%. Celotno po-ecanje svetovne trgovine za obe zad-
roll *'S,<Upa* C6ni sPomen‘ca na s^°"
Iz porazdelitve po kontinentih in n entalnih skupinah vidimo, da
znaša delež Evrope na svetovni trgovini nekaj več kot polovico, to je 52%. Združene države so udeležene na svetovni trgovini s 17 08%, delež Azije (brez Rusije) pa znaša 14%. Te imenovane tri največje skupine imajo torej celotni delež preko 84% cele svetovne trgovine. Med tem ko se je j a delež Združenih držav in Azije v letih 1926 do 1928 zmanjšal, se je delež Evrope povečal (od 49-6% na 52), kar je predvsem pripisati močnemu razvoju srednje- in vzhodno - evropskih držav. Trgovina te zadnje skupine presega v letu 1928 vrednost trgovine v letu 1926 za celih 25%. Vendar pa celotno povečanje evropske trgovine zaostaja progresivno s 13% za Afriko (18%) in južno Ameriko (16 odstotkov), ti dve skupini pa, seveda absolutno vzeto, imata znatno manj razvito trgovino. Poleg Azije, ki je trpela radi padca cen kavčuku in svili, imajo zaznamovati nazadovanje svoje trgovine tudi Oceanija (zaradi padanja uvoza v Avstralijo) in Srednja Amerika. Leta 1928 je izvoz Združenih držav prvič presegel njihov uvoz in sicer za več kot tisoč milijonov dolarjev, medtem ko je leta 1927 in leta 1928 uvoz iz Evrope presegel izvoz za več kot 4.000 milijonov dolarjev. Spomenica nam predočuje interesantno proučavanja najvažnejših »nevidnih« izvoznih postavk, radi katerih je v Evropi sploh mogoče uvažati tako znatne množine iz drugih delov sveta. — Za Britanski imperij je znašalo povečanje njegove trgovine v zadnjih dveh letih 2%, kar daleko zaostaja za prirastkom svetovne trgovine, ki znaša, kakor smo videli, 8%.
Obilica denarja v Franclji — znižanje obrestne mere.
1' rancoska banka je znižala menično obrestno mero od 3y2 na 3%, lombardno obrestno mero od 5V2 na kratko uradno poročilo Jje prihaja nepričakovano. Francoski denarni trg je imel v zadnjih mesecih tak razvoj, da je bilo znižanje obrestne mere potrebno. Francija je danes dežela preobilice denarja. Oprta na ogromne zlate zaloge, ki so sedaj za skoraj 100 milijard dinarjev večje kot zlate zaloge Nemške in Angleške banke skupaj, je mogla Francoska banka nudo kolebanje v lanski mednarodni o.estomerni politiki premagati brez ajmanjšega pretresa. Sedaj, ko kaže den„narot*ni denarni trg enotno ten-kflr i?„ zn'žanju obrestne mere — tnvn ,Sev.eda Posledica padajoče svetovne konjunkture -, je mogla Fran-
dar S^°i° ®°?no zlato pozicijo še na-mn! lz*°nstiti in je znižala obrestno o na 3%. Tako ima danes Fraiici-la med vsemi finančnimi središči naj-mžjo oficielno obrestno mero
Francija je bila že od nekdai dežel« kapitalistov. Cilj vsakega Francoza ie ta, da si v kolikor mogoče kratkem casu prihrani premoženje, ki mu ob skromnih življenskih zahtevah nese zadotno rento in mu omogoči mirno življenje rentnika. Inflacija v povojni dobi, ki je kolikortoliko prijela tudi Francijo, je ta cilj začano spremenila.
^edanja obilica denarja ne izvira iz ®kromnih zahtev Francoza na življenje, temveč je v posebno veliki izmeri Posledica reparacijskih dajatev Nem-^.le, ki so prišle v prvi vrsti Franciji
dobro. Francija je postala na med-
narodnem glavničnem trgu nevaren konkurent Anglije in Amerike. Pred par tedni izvedena ustanovitev francoske akceptne banke nam to zadostno dokazuje.
Posledice znižanja francoske obrestne mere na diskontno politiko drugih držav se morejo že danes nekoliko orisati. Skoraj brez dvoma je, da bo Angleška banka svojo obrestno mero tudi znižala, ker je nevarnost francoskih nakupov zlata sedaj izločena. Mogoče je tudi, da bo Angleška banka počakala najprvo na znižanje obrestne mere v Newyorku, ker prihaja Amerika še nadalje v poštev kot nakupovalka angleškega zlata. Mislijo, da bo morala tudi Nemška banka v teh dneh študirati vprašanje znižanja obrestne mere ter da bo sledila Francoski banki.
R EOK (»ANTZ ACIJ A TRGOVINSKIH AGENCIJ.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine proučuje vprašanje resorne organizacije dela pooblaščenih trgovinskih agencij. Zavod je poslal svoje predloge o tem vsem gospodarskim ustanovam v izjavo, hkrati pa j* zahteval od njih mišljenje in predloge glede trgovinskih agencij sploh.
čitajte In razširjajte
»TRGOVSKI LIST«.
želje industrije v Dravski banovini.
Iz poročila g. Antona Krejčija o želji industrije v Dravski banovini, katero je podal na zboru Centrale industrijskih korporacij dne 28. januarja 1930, je v našem listu pomotoma izostal odstavek, ki se tiče kovinske stroke, z nastopnim besedilom:
Naša izvozna industrija kovinske stroke je v izredno neugodnem položaju, ker ji naše železnice ne priznavajo ugodnosti, katere uživajo eks-portne industrije naše konkurence v inozemstvu, ki v tranzitu prevažajo svoje izdelke preko naše države. V tranzitu velja 30% znižana tarifa, pa je tako tuja konkurenca v boljšem položaju, čeprav se nahaja naša industrija do‘sti blizu države, v katero se njeni izdelki izvažajo, ker ne dobivajo naše tovarne nikakega popusta na železnici. Posebno je v tem pogledu
prizadeta industrija emajlne posode, ki bi mogla izvažati v Orijent veliko več blaga nego do sedaj. Izvoz v letu 1928 izkazuje že lepe številke — okoli 550 ton. Preko 9 desetin tega blaga se prevaža preko Caribroda in Djev-djelije. Naša produkcija nima nikake ugodnosti, dasi znaša prevoz 1000 km. Gotovo je, da bi se mogel izvoz znatno dvigniti, ako bi hotelo ustreči naši industriji. Naša industrija je mlajša nego inozemska in radi tega v mnogo nepoveljnejših prilikah kot inozemska stara konkurenca. Sedaj se dogaja, da mora naša industrija delati brez tarifne ugodnosti, če tudi je slabejša, kolikor prihaja v poštev kapaciteta, sposobnost delovne moči in denarna sredstva. Za našo industrijo je osobi-to želeti, da se čimpreje uveljavi tarifni dogovor z Grčijo.«
V Španiji ni importnih
0	boljših izgledih za
Neki jugoslovanski lesni trgovec, ki živi skoraj stalno v Španiji, je bil pred par dnevi v Zagrebu in je dejal uredniku tamošnjega ;vMorgenblatt«-a, da je nevarnost omejitve lesnega importa po španski vladi do nadaljnega sedaj odstranjena. Še preden je napravila jugoslovanska vlada v Madridu tozadevne korake, je španska vlada razpustila komisijo, ki je bila sestavila kontingenta-cijski načrt. Načrt je vseboval omejitvene določbe, ki so bile za Jugoslavijo zelo neugodne. Ce bi bil načrt uveljavljen, bi dobilo par velikih španskih importerjev vso lesno dmportno trgovino v roke in bi ti importerji diktirali cene.
Španija mora importirati na leto poldrugi milijon kubičnih metrov lesa. Za dežele lesnega eksporta, kot je tudi Jugoslavija, je torej izrednega pomena, kako je 'import lesa v Španiji urejen. Merodajni industrijski krogi Jugoslavije so se zelo trudili, da preprečijo škodljive tendence v načrtu prve komisije. Prizadevanje ni bilo brez uspeha, a mu je prišlo na pomoč tudi gibanje v španski lesni trgovini sami. Številni španski lesni trgovci so bili namreč v svojih gospodarskih interesih po načrtu tudi ogroženi. Da se izognejo nameravani monopoli zaciji, so ustanovili slednjič zvezo, na koje čelo je bil poklican vodilni španski ! lesni importer Adrian Piera, ki je s po- j udarkom in slednjič tudi v časopisju na- i stopil proti nameravani kontingentadjl. j španska vlada je imenovala sedaj drugo !
kontingentov za les.
izvoz našega lesa.
komisijo, ki naravno ni vezana na sklepe prve komisije, koje načrt smatrajo za pokopan. Nova komisija bo študirala vprašanje lesnega importa popolnoma na novo in je pot do njenih sklepov še dolga. O ni trgovec, ki je vse to poročal, pravi, da ci več misliti na morebitne omejitve lesnega uvoza s španske strani. Tudi jugoslovansko poslaništvo v Madridu se je za stvar zelo zavzelo in je prizadevanje jugoslovanskih interesentov strokovno krepko podprlo.
O boljših izgledih za izvoz našega lesa prinaša današnji »Slovenec« naslednjo informacijo: Danes se je vrnil v Beograd pomočnik trgovinskega ministra dr. Steimetz. Našo državo je zastopal v Španiji na mednarodni razstavi v Barceloni, ki jo je pred dnevi oficijelno zaključil španski kralj. Ob priliki svojega bivanja v Španiji se je dr. Steimetz pogovarjal z zastopniki španske vlade o poglobitvi trgovskih vezi med našo državo in Španijo. V Madridu se je ustanovila posebna družba »Hispano-Iugosla-va«, špansko-jugoslovanska zveza, katere cilj je, delovati na tem, da se trgovina med obema državama čim bolj razvije. Španska vlada je izjavila, da ne bo kon-tingentirala uvoza lesa, marveč bo dopustila popolno svobodo trgovine, kar je posebne važnosti za nas. Poleg tega se je tudi sklenilo, da se bo naš les izvažal direktno v Španijo brez posredovalcev, kar se je dosedaj zelo redko dogajalo.
Vložite pravočasno davčne prijave za pridobnino in za davek na poslovni promet.
Rok za vlaganje teh prijav poteče letos dne 5. februarja 1930. Kdor ne vloži prijave za pridobnino, plača poleg rednega davka za 3%, če pa ne vloži prijave v osmih dneh niti na pismeni poziv pa za 10% povišani osnovni davek. Kdor nikakor ne more vložiti prijave v določenem roku, sme zaprositi za podaljšanje roka, ki se pa dovoli samo v posebno tehtnih primerih. Z dnem vložitve prošnje se v tem primeru rok prekine do onega dne, ko se mu izroči rešitev vložene prošnje. Če se pa rok prekorači največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženim predmetom opraviči £ posebno tehtnimi razlogi. Vendar velja ta ugodnost samo za pridobnino, ne pa tudi za davek na poslovni promet.
SEDMI DRUŽABNI VEČER TRGOVSKEGA DRUŠTVA MERKUR V LJUB LJANI
bo v sredo dne 5. februarja 1930 ob pol
9.	uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. V nadaljevanju cikla ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje v zanimivem predmetu »Naša denarna organizacija«. Predavanje o tem važnem gospodarskem vprašanju je ljubeznivo prevzel direktor Trgovske šole, gospod Josip Gogala. Gospod predavatelj je znan strokovnjak na gospodarskem polju in predavanje, ki si ga je izbral, gotovo zasluži posebno pozornost. Po končanem predavanju poje Završanov kvartet, ki se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenavadno priljubil, ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen.
Dunajsko finančno pismo.
Avstrijski zavod za konjunkturno raziskovanje pravi v svojem zadnjem poročilu, da se je v začetku pretekle jeseni vidi ji vije nastopivše poslabšanje konjunkture v zadnjih štirih tednih nadaljevalo; šele v prav zadnjih dneh so se pojavili ugodnejši dogodki, ki kažejo položaj v bolj razveseljivi luči. Poslabšanje se je javilo v močnem naraščanju brezposelnosti, zlasti v velikem padanju železne produkcije, dočim so izgledi na zboljšanje označeni v prvi vrsti po napredujočem olajšanju denarnega trga in v nadaljni posledici po lahnem poživlje-nju borze, nastopivšem v zadnjem času. Poročilo se zaključi z ugotovitvijo, da na vseh poljih gospodarstva kažoče še padanje ni prišlo nepričakovano in da so izgledi za novo leto nekoliko neugodnejši kot so jih doslej ocenjevali.
O	splošnem gospodarskem položaju nam nudijo statistična poročila sledeče podatke:
Veleti žni indeks je narasel v januarju za dve točki. Na trgu živil so se pokazale posledice nove sladkorne novele in so dovedle do zvišanja indeksa v skupini živil. Tudi v industrijski skupini je nastopilo majhno zvišanje.
Princip — in pika.
Trgovina mu je sijajno napredovala. Vendar, po nekaj letih, je opazil trgovec, da ni vse v redu. Mož se je trudil in delal, odstavljal in nastavljal uslužbence, toda vse ni nič pomagalo. In v tem obupnem položaju je potožil svoje težko-če prijatelju-trgovcu, češ, da kljub vsem njegovem naporom njegov tekmec vedno bolj napreduje. Prijatelj ga je povpraševal po tem in onem in mu stavil tudi vprašanje: »Koliko pa izdaš za reklamo?« Tedaj se pa mož razhudi in vzroji: »Jaz? Za reklamo! Vse drugo, samo to ne, da bi 'ljudje povsod čitali ime moje stare, renomirane tvrdke. Kjer se osel valja, tam dlako pusti!« — Mož je vztrajal na svojem principu kljub prijateljevemu prigovarjanju. Končno pa je skra-
NEMČIJA IN AVSTRIJA PROTI BATU.
'Deželno sodišče v Berlinu je na predlog Državne zveze nemških trgovcev s čevlji izdalo proti tvrdki Bata, oziroma proti njenim nemškim podružnicam začasno odredbo, v kateri se prepoveduje, da se v oglasih tvrdke ponavlja trditev, da so detajlne cene njenih izdelkov tovarniške cene ter da so čevlji, kojih gornji deli so napravljeni s porabo povoščenega sukna, lakasti čevlji. Zagrožena kazen v slučaju, da se tvrdka na odredbo ne bi ozirala, more znašati do 10.000 mark za vsak posamezni slučaj. V zadnjih dneh so se mudili na Dunaju zastopnik švicarske tvrdke Bally ter češkoslovaška industrijalca Bata in Popper, kar spravljajo v zvezo s stremljenjem avstrijske čevljarske industrije po zvišanju carine.
*	* *
IZGRADBA AVSTRIJSKEGA CESTNEGA OMREŽJA.
Kakor v obeh zadnjih letih bodo pričeli tudi letos v marcu ali aprilu z modernizacijo avstrijskih zveznih cest. Tudi v tekočem letu so v ta namen stavljeni na razpolago krediti v znesku osem milijonov šilingov; a trajalo bo še več let, preden bo gradbeni načrt izveden. Vsega skupaj je za modernizacijo avstrijskega cestnega omrežja predviden znesek 85 milijonov šilingov, ki pa utegne narasti, če se bo material itd. podražil.
m * * *
ZA BOLJŠE TRGOVSKE STIKE MED
JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Trgovski stiki med Jugoslavijo in Italijo so zmeraj močnejši, zlasti iz Slovenije ven, in se zato vedno na novo otvar-jajo nove telefonske zveze. S 1. februarjem so bile otvorjene sledeče zveze: Ljubljana—Idrija—Postojna Din 16*50 za triminutni pogovor, Ljubljana—Grado Din 19 80, Ljubljana—Padova Din 24-75, Ljubljana—Pola Din 2805, Ljubljana— Firence—Merano—Riva Din 31-25, Ljubljana—Roma Din 87-95. Sedaj pripravljajo neposredno telefonsko zvezo Ljub-
Razvoj varčevanja pravi, da se je povrnilo zaupanje občinstva v stalnost splošnih političnih in gospodarskih razmer. Pri petih dunajskih velebankah je znašal prirastek napram prejšnjemu mesecu 23-6 milijonov šilingov in se more torej že v nabližjem času pričakovati, da bo zopet dosežena avgustova rekordna višina. Pri dunajskih hranilnicah je tendenca hranilnega gibanja nekoliko slabša, a se tudi tu zboljšanje tendence ne da utajiti.
Donos javnih davkov in pristojbin je bil v novembru nekoliko slabši kot v oktobru, a večji kot v septembru. Tudi brutodohodki monopolov so se gibali vobče na višini prejšnjih mesecev.
Decembrov! indeks glavnih deželnih mest je napram mesecu novembru narasel v Gradcu za 2 odstotka, v Bregenzu za 1%, v vseh ostalih glavnih deželnih mestih je pa ostal na isti višini. Indeks stroškov za živila v januarju je narasel na Dunaju za 0'87%.
Produkcija piva v Avstriji v času od 1. septembra 1928 do 31. avgusta 1929 je znašala 7,274.628 hektolitrov, od tega na Štajerskem 912.949 hi, na Koroškem pa 167.496 hi.
hiral — radi principa! Živahno a — resnično!
•
Morda vam ta zgodba o principu ne zadostuje, pa še primer, bolj drastičen: S principi je taka težava in — recimo »zagonetno« kot z apetitom: danes lahko izvajamo ta ali oni princip in danes nam sijajno tekne j— kranjska klobasa; jutri pa je današnji princip nemogoč in nič čudnega ni, če nam jutri »kranjska« ne tekne.
Zadostuje!?
*
Čas je že, da se naši trgovci otresejo vseh mogočih in nemogočih principov, načel, stališč itd., ker z njimi je križ; no, in kdor ga pač rad nosi: blagor mu, ker njegovo bo nebeško kraljestvo!
Vlado Stergar.
Ijana—ToTino. Če smo zgoraj zapisali Ljubljana—Idrija—Postojna itd., se to ne reče, da gre zveza v Postojno preko Idrije, temveč le, da je tarifa za pogovor s Postojno in Idrijo ista.
*	* *
MARIBORSKI KROŠNJARJI.
Iz Maribora smo prejeli:
V	zadnjem času se je v Mariboru pojavilo zopet nekoliko več krošnjarjev. So to krošnjarji iz Kočevja, pa tudi iz Dalmacije. Kolikor je meni znano, se nahajajo med njimi tudi taki, ki imajo precej obširna posestva, katera pa ne obdelujejo — temveč raje pridejo v Maribor, kjer krošnjarijo in delajo trgovcem veliko škode. Bil sem v Dalmaciji 15 let kot rudniški ravnatelj; ob neki priliki sem rekel ljudem: obdelujte Vaše polje, jaz Vam nabavim semena brezplačno«. In kaj so mi odgovorili: »Go-spodine — izradite sve Vi sami, a mi če-mo uživati.« So pa tudi taki, ki so siromaki in so navezani preživljati se s krošnjarjenjem, toda oni z velikimi posestvi jim toliko škodujejo, da se sami ne morejo preživljati, ker ne dobijo dovoljenja za druge obrti, katere pa prvi dobijo.
> Za izvoz svežega masla v Grčijo.
Grška je uvažala v letu 1929 maslo iz Turčije, Holandije, Jugoslavije, Rumu-nije, Egipta, Tripolisa, Rusije itd. Po informacijah trgovske zbornice kraljevine Jugoslavije v Solunu nudi solunski trg prav ugodne prilike za plasiranje masla in finih sirov v večjih množinah. Carina na maslo znaša z vsemi supertaksami 10-50 drahem za 1 kg. Vzorce s cenami za maslo in »ir je poslati tvrdkam: 1. Holivatos & Tschigaridas, 3, rue Rongotti, Salo-nique. 2. Cooperative »Promitevs« Papathemistoklis, 10, rue Venizelos,
I	Salonique.
4VCtit
Konferenca za določitev plovbnega voznega reda je zborovala pretekle dni v Splitu. Udeležili so se je zastopniki plovbnih družb, direkcij in drugih v poštev prihajajočih činiteljev.
Nov val insolvenc se je pojavil v Nemčiji; med insolvencami navajajo zlasti trgovino s kožuhovino I. Popa, obstoječo ( d leta 1913 dalje.
Belgijska tvrdka umetne svile Maran-sare, ki je svoj obrat izdatno razširila, je zašla v plačilne težkoče. Trudi se za dobavo novega kapitala.
Najnižja cena za sladkor na borzi v Pragi je notirala pretekli teden; izgledi za zvišanje sladkornopesnih prevzemnih cen ne obetajo torej velikih uspehov. Eksportna trgovina počiva popolnoma.
Rumunska Narodna banka izkazuje 187,8C,0.000 lejev čistega dobička in bo izplačala dividendo 480 lejev.
Znižanje ogrske obrestne mere od 7 'A na 7% je vplivalo na domači denarni trg ugodno in pomirjevalno. Položaj se presoja precej optimistično, in izražajo upanje, da bodo tudi gospodarski krogi opustili svoj pesimizem.
Ameriški jekleni trust izkazuje za preteklo leto čisti dobiček v rekordnem znesku 200 milijonov dolarjev.
General Elcktric Co. je imela v preteklem letu za 448-8 milijona dolarjev naročil; to je za 28% več kot v letu 1928.
Nova konferenca o predvojnih dolgovih se bo vršila v Parizu. Gre za doslej še nerešeno vprašanje o zlatih rentah.
Ruski koncem strojne in kovinske industrije z glavnico 700 milijonov rubljev je ustanovljen. Za posamezne delovne stroke bo ustanovil koncern posebne tru-ste, tako za gradbo lokomotiv, kotlov, turbin, ladij, vagonov, orodja, kemičnih aparatov in za predelovanje poljedelskih surovin.
Švedski vžigalični trust bo zgradil v Ameriki lastno tovarno, ker so Ameri-kanci carino na vžigalice zvišali. Delež 'Amerike na skupni prodaji švedskega trusta znaša 4 odstotke.
Mednarodni borzni indeks je po začasni hausse v prvi januarski polovici v zadnjem tednu na nekaterih borzah nekoliko padel; v Berlinu od 84 na 81, v Parizu od 140 na 138-9 itd.; na drugih se je nekoliko zvišal, n. pr. na Dunaju od 78 na 79*1, v ZUrichu od 82 na 83-3, v Milanu od 96*5 na 97-7, v Newyorku od 1146 na 119 2. Londonski indeks je ostal nespremenjen na 68 6.
Število brezposelnih v Nemčiji je zopet naraslo, in jih je sedaj 2,140.000, za 75.000 več kot v Veliki Britaniji.
Produkcija piva v Češkoslovaški v prvih enajstih mesecih preteklega leta je dala 10,700.000 hektolitrov napram 11 milijonom v istih mesecih leta 1928. Ta diferenca 300.000 hi bo ostala najbrž tudi za vse leto.
Produkcija umetne svile v Ameriki je cenjena za letošnje leto na 175-75 milijona funtov; lani je znašala 130-45 milijona. Največji letošnji producent je American Visoose s 75-3 milijona, za njim Dupont Rayon s 27*6, Tubize z 9*5 itd.
Nemški vžigalični monopol je bil od državnega zbora definitivno potrjen.
Pridelek svilenih kokonov na Japonskem je bil po poročilu newyorške svilene borze v preteklem letu za 9 odstotkov večji kot v letu 1928.
Avstrija je kontingentirala uvoz goveje živine iz Rumunije in se sme uvažati na teden odslej samo 840 glav, dočim je znašal dosedanji uvoz povprečno 1400 glav na teden. Rumunija se trudi za omiljenje nove odredbe.
Zaposlenost češkoslovaških tovarn železa se je v januarju nadalje zboljšala; pomnožilo se je oboje, domača poraba in eksport.
Čisti dobiček filmske družbe Para-mount je narasel od 8-7 milijona dolarjev v letu 1928 na 15-5 milijona v letu 1929. Razdelitev dividende zahteva samo 7,200.000 dolarjev, tako da se ves ostali znesek more vpisati med rezerve.
Berlin je imel na koncu preteklega 'leta vpisanih 54.185 tvrdk, od katerih je pa poslovalo samo 36.182.
Belgijske domače cene za nosilce in železo v palicah so povišali za 10 do 30 frankov, da jih bolje prilagodijo ekspertnim notacijam.
Novi nauki o prehrani.
Ali je naša prehrana napačna? — kalorije in vitamini.
Pravijo, da ni cesar Franc Jožef cela desetletja imel za zajutrk nič drugega, kot slanik in čašo pive. To je veljalo kot sim boi za pri prostost njegove prehrane. Gotovo se je imel zahvaliti preprosti prehrani, da je dosegel tako visoko starost. (Humoristi so to izrabili in rekli, da se je imel Franc Jožef zahvaliti za svojo starost, čaši Plzenskega piva.) Pri-prosta prehrana je brez dvoma koristna za telo. Kadi prevelikega uživanja hrane je neprimerno več ljudi prezgodaj umrlo, kot od lakote. Moderna kultura zapeljuje človeka do prevelikega užitja hrane. Azijski raziskovalec Filchner poroča, kako priprosta je hrana suhih, ko-ščatih prebivalcev azijske visoke planote. Življenje v tibetanskih visočinah od 3.500 do 5.500 m je naporun za človeški organizem. Toda domačini jejo tamkaj mnogo manj kot mi, pri tem so pa veliko bolj zdravi in odpornejši kot mi. Hrana Tibetancev obstoji skoro izključeno iz Tsamba, to je zmes iz neke vrste pražene ječmenove moke in čaja, včasih je pridejano zdraven tudi maslo. Dnevno jedo prebivalci dve do tri majhne skodelice polne Tsambe. Poleg tega se uživa veliko čaj, bogatejši pomešajo čaj nekoliko z mlekom. Tibetanec pdje izredno veliko čaja, zvečer dvajset do trideset polnih skodelic. Samo ob slavnostnih prilikah je Tibetanec, kakor poroča Filchner, meso, predvsem jagnjetino in to največ sveže. Mleko se po največ predeluje v maslo, ki ga spravljajo v vreče iz kož in ki se tako lahko uživa tudi če stoji leta in leta. V splošnem je Filchner mnenja, da je skromnost Tibetanca v prehrani neprekosljiva.
Naša običajna prehrana nas navaja še vedno k prevelikemu uživanju. To se začne pri otrocih, ki jih preskrbne matere proti njihovi volji zapeljujejo in silijo, da preveč použijejo. S trudom se je pripravilo mlado dekle do tega, da je začelo uživati več hrane kot ji je bilo potrebno. Mlada deklica doseže sedemnajst ali dvajset let in mora sedaj ravno tako trpeti, da se odvadi prevelikemu uživanju hrane in si tako ohrani svojo vitko linijo. • '
. Kalorije in vitamini.
Hrana proizvaja pri izgorevanju v telesu gotovo silo, ki ji pravimo energija. Da moremo omogočiti primero med posameznimi vrstami hrane, moramo dobiti neko skupno merilo. Od takih sistemov se je najbolj obneslo preračunavanje po kalorijah, ki je fizikalično najsi-gurnejše utemeljeno. V fiziki imenujemo kalorijo ono množino toplote, ki je potrebna, da segrejemo 1 kg vode za 1. stopinjo C. Množina toplote, ki se proizvaja pri izgorevanju neke hrane, se s tem merilom ugotovi. V za to svrho pripravljenih aparatov (kalorimetrih) so vse snovi hrane preiskovali po njihovi vrednosti izgorevanja, to je določili so količino kalorij, ki jih te snovi pri izgorevanju v telesu proizvajajo. Vse kalorije, ki se pri izgorevanju proizvajajo, služijo ali neposredno za stvarjanje toplote (ob-držanje toplote telesa) ali pa se kakor pri parnem stroju pretvorijo v druge oblike energije — v delo.
,Na podlagi teh preiskovanj je bila podana osnova za preračunavanje množine hrane. Kajti če rečemo: hrana obstoji iz 100 gramov beljakovine, 500 gramov ogljikovih hidratov, 50 gramov masti, je to neenoten način izražanja. Tak način nam onemogoča primerjavo z drugo obliko hrane glede vrednosti izgorevanja, torej proizvajanja energije. Če pa čitamo na tabeli vsoto kalorij dotičnih stvari, potem lahko ugotovimo, da odgovarja 100 gramov beljakovine, 500 gramov ogljikovih hidratov in 50 gramov masti skupno 2.665 kalorijam. Na tej podlagi se lahko prehranjevalna vrednost najrazličnejših hran med seboj primerja. Na ta način se potem vzame več ali manj hrane.
Množina kalorij sama pa ni zadostna za določitev pravilne sestave brane. Najprej je treba, da je v hrani dovolj beljakovin, dalje je potrebna sol, voda in vitamini. Te snovi pa ne proizvajajo, če ravno so življensko važne, nobene pomembne množine energije. Vendar pa radi tega ne smemo storiti napake, da bi smatrali nauk o kalorijah za nepo-
Pozor na varstvo (zaščito) znamke!
Trgovec misli često, da j« v njegovem interesu in da ima pri tem dobiček, če ima od nekega blaga ne samo eno in si-«er najbolj idočo znamko, temveč poleg 1e.še nekatere znamke na zalogi. Odtod pa nastane zanj posebna dolžnost, da mora paziti na pravice znamk. Na podla--gi § 145 zakona o varstvu (zaščiti) industrijske lastnine je kriv prestopka proti znamki, kdor previdi blago, določeno za promet, s tujo varstveno (zaščitno) znamko ali če tako blago spravi v promet. Razven tega na podlagi § 146 tega zakona je prepovedano, za trgovski promet določeno blago označevati protizakonito s tujim imenom ali s tujo tvrdko ali na ta način zaznamovano blago opravljati v promet.
Po teh določilih je zlasti tudi prepovedano, ponujati v steklenicah, ki so piedvidene z gotovo znamko, sličen izde-delek drugega izvora in ga prodajati, 'lako se na primer dopolnjuje zabela za juhe iz velikih steklenic, ki jih pošiljajo tovarnarji in katerih znamke so pravno zaščitene. Radi tega se- mora strogo paziti na to, da se v veliko 'steklenico morda ne nataka tuja zabela. Kajti zavestno ponujanje tuje zabele in prodajanje te zabele iz take steklenice bi pomenilo kaznjivo dejanje, ki ga prizadete tvrdke in oškodovani odjemalej ne bi mogli mirno prenesti.
Je pač umljivo, če izdelovalne tvrdke pazijo na to, da se njih znamke in njih "imena ne zlorabljajo. Gotovo ne bi tudi
noben trgovec trpel, da bi se njegov napis uporabljal pri tuji trgovini ali da bi se kak tujec izdajal za lastnika njegove trgovine. In tako je tudi umljivo, da nobena izdelovalna tvrdka ne more mirno prenašati, ako se v njene ovoje, v njene steklenice nataka blago drugega izvora.
To velja v posebni meri za tvrdko Maggi, ker se v trgovini z zabelami za juhe omenjene zlorabe prav pogosto javljajo. Tvrdka Maggi je postavila temelje slovesu svoje znamke, s svojim več kakor štiridesetletnim delovanjem, predvsem z izdelovanjem prvovrstnega blaga. Ne more se od nje pričakovati, da bi s prekrižanimi rokami gledala, kako se oškodujejo njeni interesi in bi drugim prepuščala sadove svojega truda. Končno je posredni zaslužek pri prodaji Maggi-jevih izdelkov, kakor slišimo, tako zadovoljiv, da res ni nobene potrebe, ponujati v Maggi-jevih steklenicah drug izdelek.
Talci prestopki proti varstvom znamke naj bi se opustili tudi v interesu trgovstva samega. Kajti oškodovan je sloves vsega trgovskega stanu, če se odjemalci varajo in dobijo drugačen izdelek, kakor sami želijo. Pri tem moramo pomisliti, da širša množica odjemalcev, čim izve za posamezen slučaj, sklepa na vedenje celotnega trgovskega stanu in po tem uravna svoje stališče do trgovskega stanu. Je torej v interesu vsakega stanovskega tovariša, če posveti tem vprašanjem svojo posebno pozornost, da bi vedno obveljalo staro izkušeno temeljno načelo o zvestobi in zaupanju v trgov-, skern prometu.
'treben. Ta nauk nam namreč podaja številčne podlage za sestavo hrane, posebno pri shujševalni kuri in pri reditvi, nam prav dobro služi.
Nekaj časa se je znanstveni nauk o ■prehranjevanju dal radi preveč mehaničnega mišljenja zapeljati tako daleč, da *e je že govorilo, da bomo že v najbližji bodočnosti imeli prehrano z umetnimi •snovmi; 1 pastil ja ogljikovih hidratov in
1	tableta beljakovine in majhna pilula masti, malo soli in vode — recept je bi'l že napisan in že so z njim triumfirali. Tedaj pa je presenetila svet novica o odkritju vitaminov po Funku, in o potrebi kemičnih baz po Ragnar Bergu in ar naenkrat se je kemični čudež moral * ri 1 Pre<l prirodnimi potrebami. Od ega časa so postali pri nauku o prehrani bolj previdni.
Posebno odkritje vitaminov je povzro-\? ve vznemirjenosti v poprej na
*	** tako sigurnem znanstvenem mišljenju. Razlikovali so različne vitamine (A, B,.D in C). Ti se izmenoma nanajajo v posameznih vrstah hrane in vplivajo na različne dele telesa. Gre tu ■*a zelo majhne množine, ki pa bo nepogrešljive. Mešana hrana, ki obsega tudi tsadje in zelenjavo, daje telesu brez na-■daljnega že sama po sebi potrebno količino vitaminov.
Kemične kisline in baze.
Nemška pomožna križarka »Kron-prinz Wilhelm« se je mogla med svetov-
no vojno nemoteno gibati 255 dni na sovražnem morju, ter je plenila trgovske tedje. In vendar je bila primorana končno zateči se v sovražno ameriško pristanišče, ter se je tako sama izločila iz vojne. Celo moštvo je namreč obolelo; sa-*no enostavna hrana, pomanjkanje svetih življenskiih potrebščin, jo je privedlo tako daleč. Mac Cann je bil mišljenja, Jf« ,!zrok obolenja v pomanjkanju mi 3* ) baz in v preobilici kislin in so i v hrani. Na njegovo pobudo so dali moštvu ladje hrano, ki je vsebovala (mnogo (kemičnih) baz. Ta hrana je obstojala predvsem iz neke vrste izkuha otTobov in juhe iz zelenjave, štiri dni po uživanju te hrane so bili prej težko bolni že precej zdravi.
En del mineralnih snovi, predvsem fosfor, žveplo in klor dajejo pri njih -izgorevanju v telesu kisline; kovine pa baze. Obe 9kupini služita za tvorbo beljakovine. Glavne so kalij, natrij, apnenec, magnezija, železo in manganov oksid. Med življenjem in pri prebavi se tvorjo v letesu vedno kisle soli. Te so, če jih je preveč, škodljive in povzročajo bolezen — tako pravi nauk o bazah. Dovoline količine neorgan-
*h baz se neutraiizirajo an jim vzame-
jo nevarnost. Pri izgorevanju v telesu nastane dalje ogljikova kislina. Da se ta pravočasno veže, so ravnotako potrebne večje količine baz. Tako je prišel nauk o bazah do zahteve, da mora hrana vsebovati zadosten presežek neorganskih bazah. Tudi vitamini pridejo po tem nauku do veljave, če imamo preobilico baz.
la sam po sebi jasen nauk o prehrani postane v toliko težji, ker so prehranjevalna sredstva, ki vsebujejo baze in vitamine, večkrat ena in ista. Živalska beljakovina, meso, jajca, dalje kruh in moka, nam dajejo preobilico kislin; krompir, mleko, zelenjava, posebno špinača in sadje pa preobilico baz. Griht je bolezen pri kateri se tvori preveč kisline. Priporočanje surove hrane pri gihtu je v zvezi z bogastvom na bazah, ki jih ima taka hrana. Ta naj bi onemogočila preveliko tvorbo kislin. Slično velja tudi za sladkorno bolezen. Kirurgi polagajo važnost na to, da so v enaki meri zastopane kisline in baze, kajti to je ipo njihovem mnenju ugodna podlaga za zdravljenje ran.
Za dobavo neorganskih baz so gotovo skrbi, če se vživa veliko rastlinske hrane. Ameriikanca Sherman in Smith sta postavila sledeče pravilo: saj eno tretjino denarja, ki je določen za hrano, za mleko, najmanj eno tretjino za zelenjavo in sadje in šele zadnjo tretjino za meso, ribe, cerealije, sočivja in slaščice. Ragnar Berg je to pravilo napisal tako: saj sedemkrat toliko krompirja kot kruha in sočivja in sedemkrat toliko zelenjave in sadja kot jajc in mesa. Posebno čudna pri tem nauku o prehrani je na vsak način ostra razlika med krompirjem in kruhom, ki nista ednako vredna, kar se tiče ogljikovih hidratov.
BILANCA ANGLEŠKIH VELEBANK.
Sestava bilanc peterih največjih angleških bank (The Big Five, = močne ali velike petere) kaže precej močno padanje bilančnih svot od 1994 na 1902 milijona funtov. Delniška glavnica in rezerve s skupaj 116 milijoni so ostale nespremenjene, depoziti so pa padli od 1666 na 1625 milijonov. Ta vsota je pa zmeraj za ca. 20 milijonov, funtov večja kot na koncu leta 1927. Menične obveznosti so padle od 2G6 na 154 milijonov funtov. Kljub manjšim depozitom so se dvignili predujmi od 879 na 894 milijonov funtov; deloma so tu notri industrijski krediti, ki jih ni lahko mobilizirati.
V	dinarje preračunjene nam te ogromne vsote pokažejo šele svoje pravo lice.
10 let prohibicije.
Združene države Severne Amerike praznujejo ta mesec desetletnico prohibicije. To je čudna in redka slavnost, ki se ne praznuje samo v cerkvah in na zborovanjh, ampak veliko bolj tam, kjer se ne toči voda, ampak vse vrste alkoholnih pijač. Doma, v zakotnih gostilnah, pa tudi v razkošnih restavracijah se pije na dan obletnice v prav znatnih količinah božja kaplica ali pa tudi nje slab posnetek.
Amerika je »suha«, to .se pravi brez alkoholnih pijač. Tako nas hoče učiti zgodovina in tako tudi beremo v knjigah. Toda en sam pogled v ameriški parlament nas bo poučil da je položaj čisto drugačen. Predsednik parlamentne komisije za prohibicijo je predlagal prav pred kratkim, da se morajo veliko strožje izvajati predpisi zakona o prohibiciji. Pri njegovem poročilu je prišlo do precej nemirnih prizorov med takozvani-ini mokrimi in suhimi (ki pa tudi nosijo v svojih žepih polne steklenice žganja). Zdi se kakor da se oba tabora pripravljata na odločilno borbo; mokri na napad, suhi pa na odločno defenzivo. Oba ta zbora sta si samo v tem edina, da se še vedno pije in da je nastala vprav radi prohibicijskega zakona cela industrija, ki prav dobro prospeva, to je industrija zakotnih žganjekuh. Toda mi ne dobimo
v	ameriškem parlamentu samo teh dveh taborov. Tudi stranka suhih, ki je imela dosedaj na svoji listi 70—75% članov obeh zbornic, kaže, posebno v senatu, razpoke. In nič čudnega ne bi bilo, če bi v teku te debate celo število poslancev zapustilo vrste zagovornikov prohibicije. To sicer še ne bi pomenilo nobenega prestopa v kako drugo stranko, pač pa ojačanje mokrih. Toda pustimo to vprašanje bodočnosti in poglejmo Statistične podatke o prohibiciji v prvem desetletju: Stala je več kot 300 človeških življen. V denarju je stala državo okrog 936,000.000 dolarjev — več kot znašajo vsi v zadnjem letu pobrani dohodninski davki. Dalje je stala še 6lA milijona dolarjev več zato, ker so morali zvezne ječe radi prohibicije razširiti. Država Newyork sama zahteva 30 milijonov dolarjev Za lastne ječe, katerih razširitev se ima izključno pripisati prohibicijskim zločinom. Prekršitve Wolstead-Akta v leUi 1928 so imele za posledico 75.307 aretacij proti 34.175 v letu 1921. V nad 385 krajih izvršene aretacije so obsegale 26% prebivalstva na deželi in 51-04% celokupnega meščanskega prfebivalstva Združenih držav. Nič manj kot 77.799 prestopkov prohibicijskih zakonov je bilo v zadnjem letu obravnavanih pred zveznimi sodišči; za 56.000 slučajev več kot v prvem prohibicijskem letu. V zadnjih treh letih je bilo obsojenih 136.000 oseb. Od 85.328 kriminalnih slučajev je bilo 58.455 slučajev v zvezi z prohibicijo. In dalje: 32,474.234 galonov žganja/so v pretečenem letu iztrgali iz rok tihotapcem in žganjekuhom. V prvem prohibicijskem letu pa samo 153.735 galonov.) Tudi število zaplenjenih destilacijskih aparatov se je povečalo od 15.416 na 261.611.
'lake podatke nam daje statistika o ^uspehih« prohibicije. Ali se bo ta statistika radi poostrenih mer zboljšala, ali bo res kaj pomagalo ojačenje armade prohibicijskih agentov, obalnih straž, graditev novih policijskih ladij, katerim naj bi priskočili še zrakoplovi na po* moč? Brez dvoma to vse ne bo veliko koristilo! Ječe se bodo še bolj napolnile, cena alkoholu bo porastla, kvaliteta se bo pa še poslabšala. Bistveno se pa v naslednjih sedmih letih, ki jih zagovorniki prohibicije po njihovem lastnem mnenju rabijo za izvedbo prohibicijskega zakona, ne bo nič izpremenilo. Nasprotno rak-rane, ki jih je ta način prohibicije prinesel s seboj, se bodo še bolj razširile. Beznice bodo še bolj prodajale, škodljiv alkohol, odnosno bolje rečeno, na vse mogoče načine napravljeno alkoholno pijačo. Korupcija, ki je že danes precej na višku, bo tudi nadalje prispe-vaila. In čim bolj bodo zastražene meje, tembolj bo tekel v ameniška grla alkohol, namenjen za industrijske namene ali medicinske svrhe.
Jasno je, da bi značilo nepoznavanje globljega smisla ameriške prohibicije, če bi zmatrali zahteve čisto mokrih kot edino upravičene. Protestantska morala je odgovorna za marsikaj, kar se evropskim protestantom zdi neverjetno, je tudi za
prohibicijo odgovorna, kakor tudi za marsikaj, kar je v nasprotju z realnostjo. Iz te protestantske morale, kateri so se pridružili industrijski magnati vzhoda, farmarji zapada in juga — jug še v večji meri, to pa radi vprašanja črncev — se je rodila prohibicija. Ta pa je največ izraz tiste moralične tendence, ki je mogoče hotela dobro, a našla slabo (pomislimo le na slabo kakovost pijač, ki večkrat povzročijo smrt). Prohibicija naj bi bila nadomestek za slabotno voljo, toda pod okriljem enotne religiozne etike je žara Ji svojih izrastkov postala sredstvo, ki se protivi vsakemu demokratičnemu pojmovanju. Poskusi, da se ta zakon odpravi, nimajo mnogo izgleda in taki poskusi nimajo, če vpoštevamo ameriške razmere, tudi veliko smisla. Toda neob-hodno je potrebno omiljenje zakona na ta način, da bi se prepoved nanašala samo na teške alkoholne pijače. To je edini izhod do zagate, v katero so zašli ameriški zakonodajalci.
Razstava dekorativne umetnosti v Lie-gu (Belgija). V Liegu se vrši letos velika razstava dekorativne umetnosti, na katero se opozarjajo zlasti izdelovalci čipk. Svečana otvortev razstave bo dne 3. maja t. 1. Ministrstvo trgovine in industrije želi, da se mu naznanijo tvrdke, ki bi hotele poslati na.Tazstavo svoje izdelke. Sporočijo naj to z navedbo količine in vrste vzorcev do 8. t. m. Zbornici za TOI. Vse stroške morajo nositi tvrdke same.
Velesejem v Lyonu se bo vršil od 3. do 16. marca. Lyonska prireditev ima velik pomen; zastopane so zmeraj vse evropske industrije ter industrije številnih drugih evropskih držav.
Dunajski pomladanski sejem se vrši letos od 9. do 16. marca.
IV. razstava dekorativne umetnosti la moderne industrije t Monzi (Italija) se
vrši od aprila do oktobra 1930.
XfoMj<maka \t0rxa
Tedaj 3. februarja 1U30.
Kotpra*
Sevanje
Dtn
Oto
DBVIZB:
1 h. foM.
Berlin 1 M............
Bruselj 1 beAga Budim petta 1 Curlh 100 fr. .
Dunaj 1 UUac . London 1 funt. . Newyork 1 dolar Paria 100 Ir. . . Praga 100 Trat 100 Ur
} 22-77 13-5676
1094 40 7-985
66-61
167-66
296-37
22-83
13-6876
7-90»; 9*9261
1097 40
8-015 876 41
66-81
22289
168-46
298-37
Uporaaba električne struje v Mariboru zelo narašča. Omenjeno naj bo le sledeče: Leta 1929 je Ljubljana s približno
60.000 prebivalci potrošila okoli 4 mili-jcne kilovatov. Maribor pa je potrošil pri
35.000 stanovalcih 9,500.000 kilovatov.
Padajoče dividende bakra, Po dobi
največje prosperitete se nahaja ameriška bakrena industrija zopet v malo zadovoljivem položaju. Produkcija, ki pred letom dni niti daleko ni zadostovala viharnemu povpraševanju, se neprestano omejuje, da bi se preprečil padec lani zelo visoko dvignjenih cen. Pa vseeno zaloge neprestano rastejo. Kot prvo vidno znamenje rentabilitetnega poslabšanja se naznanja sedaj znižanje bakrene dividende družbe Calumet and Hecla Co-pper; pred pol leta je razdelila ta družba dividendo dol. 1-25 za četrt leta in pred tremi meseci dol. 1*50. Sedaj je svojo četrtletno dividendo znižala na 1 dolar. Newyorški borzni krogi pričakujejo, da se bodo tudi pri drugih bakrenih družbah dividende znižale.
Amerika bo postala zopet svetovni bankir in bo zopet odprla svoj glavnični trg dolgoročnim inozemskim emisijam; tako beremo v poročilih ameriških bank. Pobudo za novo orientacijo je dal ugodni zaključek konference v Haagu.
Sanacija svetovnega trga kavčuka. Na
konferenci kavčuka v Haagu so izvolili ittjzozemsko-angleški odbor in so mu povedli nalogo, naj določi one odredbe, ki bi mogle ozdraviti trg kavčuka. Izredno visoka produkcija je povzročila zelo poostreno ponudbo, ki je močno pritiskala na cene. V Angliji že od leta 1923 naprej t»!.‘ bilo tako velikih zalog kot so letos. V Rusiji bodo v teku petih let zasadili s kavčukom 75.000 hektarov, kar bo seveda na cene še bolj pritisnilo. Imenovani odbor je svoje delo pospešil tin se je v svrho omejitve produkcije sporazumel tudi že v. nizozeinsko-indijsko vlado. Vlada je pristala na omejitev, a s pogojem, da se producenti k omejitvi ne smejo siliti. Nadaljna pogajanja odbora bodo morala torej meriti na to, da se kavčukovi farmarji prostovoljno odločijo za redukcijo produkcije.
Srebro zopet pada. V začetku leta je •padla ceua srebra v Londonu na 205/ie penca za unco, sd je nato dvignila na 217/i«, a sedaj zopet stalno pada. Razna znamenja kažejo, da ostanejo izgledi za srebro neugodni. Na Kitajskem so s 1. februarjem pričeli računiti uvozno carino na zlati podlag. S 30. junijem bo pa Kitajska sploh prešla k zlati valuti, če si bo mogla zagotoviti potrebne zlate množine. Špekulacija se je preobrnila na Kitajskem .popolnoma v prilog zlata, tako da je morala vlada celo izdati prepoved špekulativnih nakupov zlata. A tudi statistični položaj je za srebro zelo slab. Lanska svetovna produkcija je znašala «icer samo 250 milijonov line proti 258 milijonom v letu 1928, a je bila tako nizka samo vsled izpada Mehike. Na drugi Strani nočejo producenti o omejitvi produkcije nič slišati. Poraba srebra je zelo padla, in večja poraba srebra v filmski incUistniji nikakor ne more nadomestiti zgube, nastale vsled manjše porabe v kovanju novcev. 1 unca = 28'35 gramov. Da se prepreči kriza, je predlagano sklicanje mednarodne konference, ki naj se posvetuje o obrambnih odredbah.
»Fiat« prevzame >Italo«. Pisali smo, da je 'italijanska avtomobilna tovarna »Itala« zašla v plačilne težkoče in da išče poravnalnega postopanja. Omenili smo tudi, da se je naprošena družba »Fiat« izrekla samo za delno prevzetje »Itale«. Sedaj beremo, da se je »Fiat« odločila za prevzem obratnih naprav »Itale«. S tem dogovorom naj bi se v pr-
vi	vrsti preprečilo, da bi zgubilo 1200 delavcev »Itale« delo. Leta 1904 ustanovljena avtomobilna tovarna »Itala« je dosegla svoj največji razcvit po svetov-noznani prvi avtomobilni vožnji iz Pekinga v Pariz, ki jo je napravil princ Borghese s slavnim poročevalcem Barzi-nijein v avtomobilu istega imena »Itala«. Po vojski je zašla tovarna v kritičen položaj in ni mogla od leta 1920 naprej izplačati nobene dividende več. Leta 1927 jr tovarna svoj sedanji 25 milijonski kapital skoraj popolnoma zgubila. Tovarno je nato prevzel bivši minister Dante Ferraris in je bil njen kapital s prevzetjem Officine Mecaniche v Tortoni zvišan na 35 milijonov. Kljub temu, da so modli zvišati mesečno produkcijo na 150 voz, je bila prodaja vsled prodajne krize mogoča le z veliko zgubo in so zaloge narasle polagoma na 800 voz v vrednosti 24 milijonov. Naprave cenijo na 30 milijonov, surovine na 20 milijonov, skupaj 50 milijonov; na nasprotni strani stoji glavnični in obligacijski dolg v znesku 65 milijonov. Upniki najbrže ne bodo dobili več kot 40 odstotkov svojega de-naija. Za »Fiat« stoji, kakor vemo, ameriški kapital in sicer General Motors. — »Fiat« je pri prevzemu stavila pogoj, da ostane »Itala« samostojno podjetje z lastnimi znamkami. Dala je »Itali« na razpolago sredstva za zopetni pričetek dela z vsemi delavci in s tedenskimi 48 urami,
American Tubize in American Clia-tillon, dve veliki družbi umetne svile, sta se spojili, da tvorita protiutež družbam American Enka, American Bem-berg in American Glanzstoff.
Amcrikanci bodo zopet posojali. List »World« poroča iz Washingtona o raz-motrivanju Zveznih bank, da bi v svrho nakupne moči inozemstva naložili 3 do 5-odstotne inozemske kredite in sicer v znesku ca. 1400 milijonov dolarjev. To je eni znesek, ki presega zakonito določeno zlato vsoto bank. Kot depozitna mesta za ameriški izvoz zlata bi prišla v poštev linančna središča, kot London, Berlin, Amsterdam in Tokio. Zagovorniki načrta so opozarjali na okolnost, da bi se na ta način preprečile v Ameriki naložene emisije inozemskih posojil po visokih obrestih, ki navadno težijo na ameriški efektni trg. Navajajo še druge prednosti takih kreditov.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 675 m0 tolčenega gramoza. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg riža, 1500 kg kave in 500 kilogramov kavinega dodatka (Franck).
—	Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov samotne opeke in 1000 kg Samotne moke, 300 kg bele kovine, raznih plošč iz železa ter glede dobave 15.000 kg tračnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. februarja t. I. ponudbe glede dobave vodovodnih stekel in stekel za parome-re; do 14. februarja t. 1. glede dobave 140 kg volne za ležaje in 700 kg bomba-ževine za ležišča. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 kaset iz železne pločevine, 6 vrčev za bencin in 8
kangljic za olje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do
10.	februarja t. 1. ponudbe glede dobave 240 m3 jamskega lesa, 1 elektromotorja ter glede dobave vrvenic iz litega železa,.
—	Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih krtač, bakra, železne pločevine, železne žice, zakovic za sode, raznih spojk in raznega drugega materijala. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg j portland-cementa; do 19. februarja t. 1. pa glede dobave jermen. — Dne 24. februarja t. 1. se bo pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu vršila ofertataa licitacija glede dobave ognjegasnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšima podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 24. februarja t. 1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacij« glede dobave telefonskih kablov; dne 25. februarja t. 1. pa glede dobave pohištva. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku, Masarkyova ulica 2.)
Oddaja zgradbe skladišča v Zagrebu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 25. februarja t. 1. pri Inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in načrti pa pri omenjenem oddelku.)
Prodaja sena in slame se bo vršila potom pismene dražbe dne 25. februarja t. 1. pri Šumski upravi brodske imovne opčine v Podravski Slatini. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni upravi.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji.
Hum se bo vršila potom ofertalne licitacija dne 25. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani.)
tvrdka
ČKnton Schuster
„3?ri %ončku Xjubljana, iMestni trg 23
se ob priliki
• » «»«»»«■»» i .. v
S
II•«»*•••§ M n•••«••••••
iiititMMii
t«» »••••••« •#
• •»•(»MIIIIMHM
• SO <9« ••••*•• •#•••*
•••(OHMIttlMI« • a <• »•»••4
ItVKMIItd •»•••»
• ••C «
H
»••••»•t
zahvaljuje vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem za do sedanjo naklonjenost proseč, da ji i v bodoče ohranijo svoje zaupanje
y\\WOC$r
w	tovarn«	®
vinskega kisa, d. s o. z„ Ljubljana
nudi najfinejil In najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tahniino In hlglJenlCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarn« i
Ljubljana, Ounajska sestala, H.naclstr.
■bo 1
	I
' O USTANOVLJENO 1832 TEO O. K O R N i | LJUBU ANA, POLJANSKA CESTA S j 1 (PREJE H EN MK KOR/*.) 1 KROVEC, STAVBNI, GALANTERIJSKI IN OKRASNI j 1 KLEPAR / INSTALACIJA VODOVODOV / NAPRAVA j | - STRELOVODOV / KOPALIŠKE IN KLOSETNE - j !j|| ‘ NAPRAVE / CENTRALNA KURJAVA ;J	Veletrgovina D koionljalne In Ipecerijske robo Ivan Jelačin UuSsliaesa
	
I ^ Račane, memorandume, cenike, ^ * »gsg*«* * J naročilnice v blokih • poljubnim 1 Številom listov, kuverte, etikete In S vse druge komercljelne tiskovine I dobavlja bltro po smernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23 | TELEFON 3552 — Za večja naročila zahtevajte proračune	Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav In rudninske vode i Teina In solidna pesteaZba! j Zahtevajte ceniki
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O MICHALEK, Ljubljana.