Zvezek II. in III. ,, Poslovnika'‘ obsegata zaradi poštnine pri razpošiljanju
le po 6 pol; a zvezek IV. prinesel bode vso ostalo tvarino s stvarnim
kazalom vred.

§ y6.  Postavno sorodstvo in svaštvo.

113

5. Med botrom in birmancem, kar se po sedanji navadi zgo¬
diti ne more, ker se jemlje za botra samo ena oseba istega spola
z birmancem.

6. Med botrom in stariši birmanca.

Tega zadržka pa ni: a)  Med botrom in botro; b)  botrovo
ženo in krščencem; c)  bolrovo ženo in očetom krščenca; d)  botrnim
možem in materjo krščenca; e)  krstiteljem in botri.

Ako je bil krst v sili gotovo veljaven, in so se potem šc-le
v cerkvi obredi slovesno ponovili, stopi sicer krstitelj s krščencem
in njegovimi stariši v sorodstvo, nikakor pa ne z botri, kateri so
bili samo pri opravljenih svetih obredih pričujoči v cerkvi, pa tudi
ti v tem slučaji niso stopili v sorodstvo s krščencem, ker ta za¬
držek učini samo veljavno podeljeni krst, a ne sveti obredi. Dru¬
gače je, če se je krst vršil v cerkvi zopet pod pogojem, ker se je
dvomilo nad veljavnostjo prvega, tukaj pa nastopi zadržek. Le
kdor je bil sam krščen, pade z vdeležitvijo pri teli svetih zakra¬
mentih v ta zadržek; ko bi bil nevernik ljud, mohamedan ali drug
nekrščen) delil sveti krst, ali se kakorkoli vrinil za botra, nima
tega zadržka. Ko bi kdo ne bil birman, bi tudi probabiliter ne
stopil z birmancem v duhovno sorodstvo.

Nameščeni boter ali bol ra stopi v sorodstvo s krščencem ali
birmancem, namestnik pa ne.

O tem zadržku daje spregled škof jure quinquennalium.

§ 76.

Postavno sorodstvo in svaštvo.

(Cognatio affluitasipie civilis — legalis. Instr. §§ 28, 29.)

Ta zadržek nastopi pri nas silno redkokedaj. Po avstrijski
postavi ') sme mož ali ženska, vsak sam za-se ali vzajemno, ako
sta brez zakonskih otrok, ter sta oba (ali tisti, ki hoče posinoviti
ali pohčeriti) spolnila petdeseto leto, posinoviti (pohčeriti) osebo,
katera mora biti najmanj osemnajst let mlajša od tistega, kateri
jo je posinovil (pohčeril). Posinoviti pa sme tudi samski ali samska.
Posinovljenec je sprejet v oblast posinovnika ter vživa vse pra¬
vice. kakor zakonski otroci, nosi ime posinovnika, pa obdrži tudi
ime svoje rodovine in pravice v njej, tudi deduje za posinovnikom,
kakor njegovi zakonski otroci."Ta zaveza pa mora imeti privoljenje
od deželne vlade in biti vpisana pri sodniji posinovnika.

Po navodu § 29. je ta zaveza zadržek: a)  Ako je kdo po¬
sinovljenega (pohčerjenko, skutnika, skutnico) tako za svojega sprejel,
da je pod njegovo očetovsko oblastjo; b)  ako je bil posinovljenec
(pohčerjenka) tako v hišo posinovnika sprejet, da živi pri njem,

’) Drž. zak. §§ 179—185, 755.

,,Poslovnik. 1 *

8

114Duhovski Poslovnik.

kakor otrok pri stariših. Ako ste se obe te točki ali pa samo ena
izvršila, nastane zadržek postavnega sorodstva.

Navadno jemljo otroke v rejo; razmere med redniki (Pflege-
eltern) in rejenci (Pflegekinder) pa nc učinijo gorenjega zadržka.
K tem se prištevajo tudi najdenci.

Ako bi duhovnik doznal gorenje sorodstvo, poizve naj sle¬
deče slučaje:

1. Ženin je pohčeril svojo nevesto (palernitas lecalis).

2. Nevesta je hči mojega posinovljenca Ipaternitas legalis),
pa le, ako je bila med posinovljcnjem pod očetovo oblastjo."

3. Nevesta (če je vdova) je bila žena mojega posinovljenca.
Ako se pa ženi posinovljenec: Nevesta je bila žena mojega rajn¬
kega posinovnika (affinitas legalis).

Zadržek 1 — 3 ostane še tudi potem, ko je bila zaveza po-
sinovljenja razvejana.

4. Nevesta je pohčerjena sestra ženinova, ali: mojo nevesto
je bil pohčeril moj oče (mati). Mojega ženina je bil posinovil moj
oče (mati) (fraternitas legalis).

Ta zadnji zadržek pa traja samo med posinovljcnjem: ako je
bilo razvezano, tudi ta zadržek neha. Pomniti je še to, da posinov¬
ljenec. stopi v postavno sorodstvo samo z zakonskimi otroci po¬
sinovnika, ne z nezakonskimi; s telesnimi, ne pa z drugimi po-
sinovljenci; s tistimi, ki so še pod očetovo oblastjo, ne pa s
tistimi, ki so že postali samostojni. Ta zadnji zadržek se itak nc
bode prigodil v Avstriji radi gorenjih postavnih določil, razvon, ako
se je posinovnik poročil šc-lc po posinovljenji, in je dobil otroke;
ali je iz prejšnjega zakona, ki je bil brez otrok, nepričakovano po¬
zneje dobil otroke.

§ 77 .

Svaštvo iz nedopuščene zaveze.

(Affinitas [antccedens] ex copula iliicita. Instr. §31.)

Kdor sc je spolno združil z osebo druzega spola, ne more
z njenimi sorodovinci skleniti zakona v prvem in drugem kolenu.
Ne veže pa ta zadržek, ako se tretje ali četrto dotika druzega.

Ženin (nevestaf so vpraša:

1. Ali ni imel bolj prijazne, tesneje zveze s katero osebo
druzega spola, ki je v rodu s sedanjo nevesto (ženinom)? Na
zanikaven odgovor ni nič več vprašati. Na prilrdiven odgovor sc
vpraša nadalje:

2. Ali se je ženin (nevesta) tudi s to osebo pregrešil? Na
nikaven odgovor sc dalje več ne vpraša. Na pritrdilen pa:

3. Ali ni bila ta oseba sestra (1. koleno), strnička (2. koleno),
mati (1. koleno), teta (2,—1. koleno), hči (1. koleno) nevestina, —

§ 7^- Zadržek javne spodobnosti.

115

brat, bratranec, stric, oče, sin ženinov. V tem slučaji bi se mo¬
rala vprašati še nevesta:

4. Ali ni vsled tega noseča?

Spregled daje škof v ravni in stranski vrsti, a samo takrat,
kadar sc poroka ne da odložiti brez velikega pohujšanja, in je vse
za poroko pripravljeno. Težko sc dobi spregled, ako hoče- kdo
vzeti dekleta, s čegar materjo je grešil, predno je bilo dekle ro¬
jeno. Ako se da, tedaj le samo, če se more dokazati, da ženin ni
nevestin oče.

§ 78 .

Zadržek javne spodobnosti.

((Jnasi affiiiitas, impedimentum publicac honestatis. Instr. §§ 33—35, SO.)

Ta zadržek nastopi v treh slučajih:

1. Iz veljavnega in ne izpolnjenega zakona. Ko bi bil eden
pred izpolnjenim zakonom umrl ali stopil v samostan, sc drugi
ne more z njegovimi sorodovinci poročiti do vštetega četrtega ko¬
lena. Od državne strani bi ta zadržek podpiral zadržek svaštva,
ker država smatra vsak zakon dovršen.

2. Iz neveljavno sklenjenega in ne izpolnjenega zakona. Ko
bi bil zakon spoznan neveljaven in ncizvršen, eden izmed tako
zvezanih ne more s sorodovinci druzega skleniti zakona do všte¬
tega četrtega kolena. Ta zadržek nastane tudi iz tajnega zakona
(matr. clandestinum), ne pa iz civilnega tam, kjer je 141 triden¬
tinski zbor razglašen. 1 )

Le, ako izvira neveljavnost iz pomanjkanja privoljenja, ni
tega zadržka, n. pr. ako eden ni mogel dati privoljenja radi du¬
ševne nezmožnosti, ali radi pomote, ali če je bilo privoljenje ne¬
pravično izsiljeno, ali če se postavljeni pogoj niti ni spolnil, niti
odpravil, ali če se je bil postavil bistvu zakona nasproten pogoj.

Kaj posel)nega je pri tem zadržku, da ne sega nazaj in se
ž njim ne razvezujejo veljavne zaroke, katere je kdo sklenil prej
z osebo njegovi poročnici sorodno, n. pr.: Ako se je bil tvoj za¬
ročil z Livijo, in se potem neveljavno poročil z Berto, Liviji so¬
rodno v četrtem kolenu, nakopal sije zadržek javne spodobnosti z vsemi
Bertinimi sorodniki, samo z Livijo, svojo prejšnjo zaročnico, ne.

Ako sc je bil zakon izvršil (kar se vselej domneva in po
navadi tudi zgodi), ostane s svaštvom vred še zmiraj zadržek javne
spodobnosti. Ako se prosi spregled, je dosti naznaniti svaštvo,
kadar gre za 1. in 2. koleno, ko pa gre za 3. in 4., ter neha za¬
držek svaštva, sc prosi spregleda od zadržka javne spodobnosti.

3. Iz zarok. Kdor je naredil z osebo veljavno, nepogojne za¬
roke, se ne sme poročiti z njenimi sorodovinci v prvem kolenu.

') S. G. 0. 13. maja 1879.

8*

1 16

Duhovski Poslovnik.

Ravno to velja o tistem, ki je naredil zaroke pod poštenim po¬
gojem, ako se je pogoj spolnil. Ta zadržek ohrani svojo moč, če
so bile veljavno sklenjene zaroke razvezano s smrtjo, po med¬
sebojnem sporazumljenji ali sodnikovi sodbi.

V tem slučaji vpraša župnik:

■ a)  Ali ni zaročnica mati, hči ali sestra one osebe, s katero
si bil ti veljavno zaročen ?

b)  Ali ni zaročenec oče, sin ali brat onega, s katerim si bila
ti veljavno zaročena?

§ 79 .

Pogoj.

(Conditio. Iiistr. §§ 53—55.)

Duhovnik bode imel s tem zadržkom težko katerikrat opra¬
vilo, žc zato, ker med ljudstvom sklepanje zakonov pod pogojem
ni znano, pofern, ker država takih zakonov ne priznava, pred
njo so pri sklepanji zakona vsi pogoji, kakor bi jih ne bilo. 1 ) In
ko bi tudi tega ne bilo, jih duhovnik ne sme pripustiti brez ško¬
fovega dovoljenja, razven, ako je zakon nevarno odložiti, kedar sc
sklepa na smrtni postelji in je treba otroke pozakoniti.

D. Zgolj cerkvene zakonske zabrane.

Impedimenta prohibentia v. irapedientia.

§ 80

Zaroke.

(Sponsiilia. Instr. §§ 2-10, 107-112.)

Župnik mora službeno postopati, kadar izve, da so namera¬
vanemu zakonu zaroke nasproti; najprvo je poskušati stranke doma
mirno poravnati. V ta namen naj preišče, ali so bile res zaroke
veljavno sklenjene, in če, ali so tudi še v svoji moči.

Pri razsodbi o veljavnosti je treba gledati na osebe, sklepa¬
joče zaroke in na njih obljubo.

1. Osebe  morajo biti take, da so zmožne skleniti ve¬
ljaven in pri]) uš če n zakon.  Njih zakonu ne sme naspro¬
tovati niti zakonsk zadržek, niti zabrana. Tukaj je pa razločiti: Ge
je zadržek tak, da ga zaročenca po prizadevanji sama lahko odpra¬
vita, ali če sčasoma sam po sebi odpade (n. pr. prepovedan čas)
so zaroke veljavne; če se pa zadržek ne da odpraviti drugače,
kakor po spregledu, in papež ne daje spregleda, ali pa nimata
nobenega uzroka, ju nič ne veže. Ge pa papež dajo spregled in

>) Drž. zak. § 59.

§ 8o. Zaroke.

117

imata uzroke, imata oba (razven, če nista vedela o sklepanji za za¬
držek, takrat rtevedočemu nobena dolžnost ne nastane) dolžnost
prositi spregleda. Vendar ni ta dolžnost že zaročna dolžnost, tudi
smo po dobljenem spregledu in pred novo ponovitvijo obljube
eden ali drugi s katero drugo osebo zaroko skleniti in so te
veljavne.

Tudi so nezmožni  za sklepanje zarok, kateri ne mo¬
rejo rabiti uma:  blazni, besni (razven. če imajo spreumljeje),
pijani. Tu sem sc prištevajo tisti, ki so ob enem slepi, nemi in
gluhi, ne pa samo gluhonemi.

Izvzeti so tukaj otroci,  kateri bi ratione aetatis morali
s sedmim letom skleniti zaroke, a ne smejo od njih odstopiti do
doraslosti (dečki do spolnjenega 14., deklice do spolnjenega 12. leta!.
Po doseženi doraslosti pa sme eden in drugi v gotovem obroku
(eni pravijo v treh dnevih) ali zaroke ponoviti, ali pa od njih od¬
stopiti. Kdor dalje molči, ta v zaroke privoli. Ako je imela pa
stran, ki je doletnost dosegla, copulam carnalem, je izgubila pra¬
vico odstopa.

Torej smejo tudi stariši v imenu svojih nedoraslih otrok
sklepati zaroke, ti jih pa po doseženi doraslosti niso držati dolžni,
ampak jih smejo ali potrditi ali opustiti po svoji volji.

Ako pa otroci,  tudi dorasli delajo zaroke,  a
stariši jim že pri sklepanji ugovarjajo iz opravičenih uzrokov, se niso
sklenile zaroke, ker niso dovoljene. Če so jih pa otroci, tudi polno¬
letni, ki so pa pod očetovo oblastjo, sklenili brez vedenja starišev,
veljajo tako dolgo, dokler niso stariši opravičeno ugovarjali. Vendar
se še ne razpuste s tem ugovorom, ampak prositi so mora pri
zakonski sodniji razveze, ker ona preišče, je li ugovor opravičen.
Razsodila bo pa le tedaj na razvezo tudi pri opravičenem ugovoru,
če ga posebne okoliščine ne pripravijo ob moč, n. pr. impracgnatio
sklenjena z obljubo.

Po pravici pa vselej ugovarjajo stariši, kedar opravičeno
odrekd privoljenje v zakon. Uzroki so *): »Pomanjkanje potrebnih
dohodkov, dokazano ali očitno slabo zadržanje, nalezljive bolezni
ali telesne hibe nasprotujoče namenu zakona, na tistem, s katerim
se hoče skleniti zakon « To pravico ugovora ima tudi varuh.

2. Glede na obljubo je treba:

a)  da je resnobna in storjena za resnico.  Ob¬
ljuba na videz ali iz šale dana ne veže sicer pred notranjo sod-
nostjo, pač pa pred zunanjo, razven če more zaobljubnih dokazati
navideznost, sicer mora vzeti prevarjeno osebo, ali ji pa povrniti
škodo. Kedar je pa devico ali pošteno vdovo oskrunil s pomočjo
take obljube, jo mora vzeli praviloma, ako ne more poravnati
drugače škode.

') Drž. zak. § 53.

118

Duhovski Poslovnik.

b)  Morala je biti prosta in pr e m i š 1 j e n a , ne iz¬
siljena. Za razvezo zarok je dosti manja sila, kakor za razvezo
zakona. Tudi ni smela biti storjena s pomoto, ampak premišljeno, in
sicer je treba takošnega premisleka, kakoršnega da sc učini smrtni
greh. Torej so zaroke veljavne, sklenjene iz jeze, slepe ljubezni
ali enake strasti.

c)  Obljuba je morala biti o b e s t r a n s k a , od obeh strani
dana in sprejeta ali z besedo ali z znamenji. Sicer pa ni predpi¬
sana nobena oblika, po kateri naj se sklene. Nobene veljave pa nima
pri takih obljubah kazen, če sta jo eden drugemu naložila za slučaj
odstopa. Nobeden je ni dolžen plačati niti po cerkvenem, niti po
državnem pravu 1 ); pač pa bi veljala ara, katero je dal eden dru¬
gemu, tako da jo zgubi, kdor po krivici odstopi, ako jo je dal on :
kdor jo je prejel, jo bo plačal dvakrat nazaj.

d)  Pogodba se je morala vršiti med določenima ose¬
bama; in

e)  z zunanjimi znamenji.  Najnavadneja je beseda,

pa tudi pismo, pooblaščenec, samo da je trajala volja enega, dokler
jo izrazil drugi svojo voljo. Zadostuje tudi drugo znamenje, da se

da n. pr. roka itd. Vendar se mora dati obljuba pritrdivno, ne

nikavno, n. pr. nobene druge ne vzamem, ko tebe , k čemur si lahko
mislim : če se poročim.

Tudi se more dati obljuba pod pogojem, a samo ozirajočim
se na prihodnost, katera ostane toliko časa in suspenso, dokler se

ne izpolni pogoj. Pogoji pa ne smejo biti bistvu zakona nasprotni,

morajo biti mogoči, dovoljeni in pošteni. Ko bi tedaj ženin hotel
skleniti zaroke pod pogojem copulae , bi bile neveljavne. Sama
copula ali impraegnatio brez obljub pa tudi niso zaroke

Iz tega je razvideti, da niso zaroke vsaka obljuba: Bom te
vzel;  tudi ne, ako se zagotavlja ljubezen: zaroke tudi še niso snu-
boki in pogajanje radi možitve in tudi vsako znanje ne.

Civilni zakon pa nima niti značaja niti pravic zarok.

Nasledki zarok. Eni nastanejo pred razvezo zarok, drugi
po razvezi:

A)  Nasledki pred razvezanimi zarokami:

1. Zaročna zvestoba. Vsakateri zaročencev se mora varovati
vsake sumljive obhoje s tretjo osebo. Taka obhoja daje nedolžnemu
pravico odstopa.

2. Dolžnost skleniti zakon. O času, kedaj naj se to zgodi,
ni sicer nič določenega, vendar naj se zgodi, kar hitro pripuščajo
okoliščine. Ako je bil pa določen čas, se mora držati, in sicer, ako
se jo bil postavil ta čas kot pogoj; če se ni čas držal, se razve¬
žejo, ako pa ni bil postavljen čas kot pogoj, se ne razvežejo, in
nedolžni ima še zmiraj pravico siliti na izpolnitev zaročne obljube.

‘) Nav. § 109, drž. zale. § 45.

§ 8o. Zaroke.

119

3. Odložen zadržek. Dokler trajajo zaroke, ne more nobeden
skleniti zakona s tretjo osebo. Tak zakon je sicer veljaven, a ni
dovoljen, in nedolžna stran ima še zmiraj pravico tirjati odško¬
dovanje.

4. Med zarokami z eno osebo so neveljavne vsake druge
zaroke, ko bi se bila s tretjo osebo tudi zgodila copula carnalis.

B)  Nasledki po razvezi:

1. Zadržek javne spodobnosti. (Glej § 78.)

2. Dolžnost poravnati škodo zadene tistega, ki je kriv, da se
ne sklene zakon. Obdolžena stran mora povrniti nedolžni:

a)  ako je odstopila brez uzroka. Tudi če se je poročila s
tretjo osebo, ima nedolžna stran pravico do odškodovanja.

b)  ako je okoliščino, katera je dala drugemu pravico odstopa,
sama provzročila. Taki uzroki odstopa se ne dajo vsi našteti; naj
sledijo nekateri: Ako je prelomil zaročno zvestobo ; med zarokami
zapravil premoženje; bahal se s premoženjem, katerega nima; če so
se pozneje razkrili dolgovi; zamolčana impraegnatio sponsae a tertio.

Razveza zarok:

1. Po pravu iz o b e h strani:

a)  Po medsebojnem sporazumljenji, tudi ko bi bile zaroke za¬
trjene s prisego.

b)  če je nastopil po sklenjenih zarokah razdiralen ali zaviralen
zadržek, samo s tem razločkom, po zadržku, kateri se nikakor ne
spregleduje (n. pr. vedna nezmožnost, vez, slovesne obljube, višji
blagoslovi) same prenehajo zaroke za obojo stran. Ako se pa daje
spregled, so razvežejo zaroke samo za nedolžno stran, a dolžna
ostane zavezana, n. pr. če se je ženin pregrešil z nevestino sorod¬
nico, je nevesta prosta zarok,- a ženin ne, in ako tirja nevesta,
mora prositi spregleda, razven a)  če nima uzroka za spregled,
b)  če se škoda, nastala ex copula ne da poravnati drugače, kakor
da se ženin z oskrunjeno poroči.

c)  Pod pogojem nehajo sklenjene zaroke, kedar se je pogoj,
ali sc ni spolnil, n. pr. bom tebe vzel, ako bocjatcje ne dobim.  Nehajo
tudi, ko je bil pretekel čas, do katerega so bile sklenjene.

2. Razvežejo se zaroke za eno stran,  ko ostane
druga zavezana:

Kedar je ena stran prelomila zaročno zvestobo: a)  če se je eden
preprijazno pečal z drugo osebo, da je zato prišel v slab glas,
sosebno, če se je ž njo spolno spečal. b)  Kedar so se sklenile za¬
roke z drugo osebo, c)  če se ne sklene zakon ob določenem času,
ali ko bi ne bil določen, se predolgo zavlači. d)  če gre ženin ali
nevesta brez vednosti ali volje druzoga v oddaljene kraje, in ni
upanja, da se kmalu povrne.

3. Ako se je p o sklenjenih zarokah zgodilo
ali š e - 1 e potem razkrilo tako spremenjen j e, da

120

Duhovski Poslovnik.

bi gotovo v- takih prej znanih okoliščinah ne prišlo do zaroke. Take
spremenjave so: a)  v oziru na telo in zdravje: božjast (pada¬
vica), težko ozdravljiva bolezen, velika popaka telesa, n. pr. če
bi zgubil nos, oči, zblaznost, melanholija, francozi itd. b)  Oziroma
na nravnost in vero: zapravljivost, pijančevanje, igranje, surova
nrav, sramotilno hudodelstvo, odpoved od vere. Kaj pa, če se je
nečistost že pred zarokami zgodila in izvedela še le po zarokah?
Ako je ženin kaj taoega zvedel o nevesti, ima on pravico odstopiti;
tudi nevesta ima pravico odstopa tembolj, ako so je nečistost
zgodila večkrat, tako, da lahko dvomi nad njegovo prihodnjo za¬
konsko zvestobo; ali če je dobil iz prejšnje nečiste zaveze otroka;
ali če bi nevesta, katera je zelo poštena devica, nikoli zarok ne
bila naredila, ko bi bila vedela za ženinovo nečistost.

4. O z i r o m a na premožen  j o. Ge je eden padel v rev¬
ščino in dolgove, zgubil znaten del premoženja, ali trdil zvijačno, da
ga ima, ali če se jo bati zelo in po pravici, da se izključi iz dedščine.

6. K e d a r se je po pretehtanih vseh okoli¬
ščinah bati po pravici, da bo p ribo d c n zakon
nesrečen.  Stran, katera je. okoliščine zakrivila, na katere se
opira sodba, je dolžna drugi po moči povrniti škodo, nastalo iz
opravičenega upanja.

O tem enostranskem razdoru zarok jo pomniti: a)  nezadolžena
stran, ki je spoznala uzrok in pravico odstopa, pa je vendar potrdila
zaroke ali z besedo ali dejanjem, sosebno copula carnali, nima več
pravice odstopa, b)  Prej imenovane spremenjave odvezujejo samo
tistega, nad katerim se niso dogodile, n. pr. ženin, neprevidoma
obogatel, ni s tem odvezan zarok, katere je bil prej sklenil, c)  Kedar
je uzrok odstopa gotov de jure et de lacto, sme nezadolžena stran
zaroke sama razvezati brez sodnika, n. pr. impraegnatio sponsge
a tertio post inita sponsalia. Tukaj je nezvestoba gotova (certum
de lacto), a tudi pravica nezadolženega do odstopa (certum de
jure). Kedar pa ni gotovosti pravice ali dejanja, se je obrniti do
cerkvenega sodnika, da se smejo zaroke razrešiti.

Kako je postopati župniku v zaročnih za¬
devah?

Pred državo nimajo zaroke nikakovih pravnih nasledkov,
samo da ima tisti, kateri ni dal k odstopu nikakovega vtrjenega
povoda, pravico tirjati odškodovanje gotove škode, katero lahko
dokaže, da jo je trpel radi odstopa. Ko bi bila zaročenca kako
odškodnino pogodila za slučaj odstopa, bi ne veljala taka po¬
godba. 1 ) Vendar ne privoli civilna pravica takega odškodovanja,
kedar je bil zadolženec od nezadolženega prisiljen razvezati zaroke;
ali kedar se je škoda zgodila le ponameroma. 2 ) Potemtakem bo
župnik postopal tukaj le kot zastopnik cerkve, ter dotičniku po-
kladal na vest, da naj stori, kar tirja pravica.

‘) Drž. zak. §§ 45, 46.

») Ibid. § 1306.

‘ § 80. Zaroke.

12]

Odstopnik bo tajil ali veljavnost zarok, ali
p a trdil, da ima u zr o k odstopiti.

V prvem slučaji bo župnik po cerkvenem pravu pre-
vdarjal o veljavnosti zarok, in če najde, da so res neveljavne, naj jima
to pove; ako so pa veljavne, naj jih poskuša pomiriti z lepo. Ko bi
tožitelj s tem ne bil zadovoljen, naj se zavrne na cerkveno za¬
konsko sodnijo. To pa ne zavira niti oklicev obtoženca, niti njegove
ženitve. Še-le, ko se je tožitelj izkazal pismeno, da se jo obrnil
na cerkveno sodnijo, se ustavijo oklici ter se tudi ne sme vršiti
poroka. Cc sc ne dasla pomiriti, se ustavijo oklici, in se stvar
izroči cerkveni sodniji, da ta razsodi. Ravno tako poroča tudi
tjekaj, kedar dvomi o veljavnosti; in kedar cerkvena sodnija obsodi
na neveljavnost, preneha vsako pogajanje in oklici se prično. Kedar
so bile pa veljavne spoznane, po navadi sodnija zaukaže župniku,
da naj spravi stranke z lepa, naj se škoda popravi pod primernimi
pogoji tudi da kako odškodovanje, če ga tir ja stranka. Škodo pa
mora poravnati a)  oni, ki je odstopil brez kanoničnega uzroka,
b)  oni, ki ima sicer odstopiti uzrok, a ga je sam zakrivil, n. pr. če
si je iz divjega poželjenja nalropal nezmožnost, c)  oni, ki je uzrok
pravičnega odstopa zakrivil zvijačno, n. pr. nevesta, ki je pri skle¬
panji zarok zamolčala spoznanje od druzega, ali da je že rodila.

Povračilo se pa razločuje a)  navadno, b)  popolno. Z navadnim
sc poravna samo škoda, ki jo ima nezadolženi iz zarok, n. pr. po¬
trebni izdajki za poroko, ali druga škoda na premoženji. To po¬
vračili.) bi se dalo iztirjati tudi sodnijsko.

Popolno povračilo pa nastopi, kedar nedolžni ni prišel samo
v škodo, nego mu je odšel tudi dobiček, katerega je pričakoval
iz zakona. To se prigodi: a)  Ge je kdo onečastil pošteno devico;
b)  če bo nevesta radi ženinovega neopravičenega odstopa ostala
na slabem glasu; c)  če radi družili okoliščin (n. pr. ker je prestara)
nima več upanja do močitve. Vendar se bo to popolno povračilo
v djavnem življenju malokdaj pripetilo, ravno zato, ker se da malokdaj
potrditi krivičnost odstopa, zguba dobička in svota, katera naj bi
se pod tem imenom plačala. Pred civilno sodnijo se itak ne bo
moglo tirjati.

Kedar odstopnik trdi, da ima pravico odstopiti od
veljavno sklenjenih zarok,  se tudi preiskuje, ali more
navesti de faeto et de jure vtrjenih uzrokov odstopa, ali pa ne.
V prvem slučaji se poduči tožnik, da mu njegovi ugovori nič ne
basnijo in sc ne pretrgajo oklici. Tožnik ima pa pravico obrniti
se do cerkvene sodnije, in župnik ravna tako, kakor je bilo zgoraj
rečeno o tožili radi neveljavnosti.

Ako pa uzroki odstopa niso gotovi, se vse sporoči škofijski
sodniji in prosi poduka za daljno postopanje.

Ako pa tudi tožitelj ne odstopi od zarok, bo cerkvena sodnija
vse eno dovolila obtožencu zakon ko manje zlo. 1 )

')  Nav. § 112.

122 Duhovski Poslovnik.

Go je tožitolj odstopil od zarok, pa ni zadovoljen s povračilom
ali odškodnino, se zavrne na svetno sodnijo, na njegove ugovore
se pa ne jemlje ozir.

Nikakor pa sc ne sme o d k 1 a d a t i poroka  a)  ako
bi nasprotnik še le po tretjem dovršenem oklicu prišel iz prav
očitnega namena, delat pohujšanje, b)  Ge nasprotnik pove, da ne
t.irja zakona, nego povračilo, a neprimerno veliko, kakor ga more
dati druga stran. Drugače je, če odstopnik noče dati primernega
povračila, kakor da se prisili z ustavljenjem oklicev. — Tudi se
ne sme poroka odkladati, če tirja tožnik ali zakon ali povračilo.

Navadno pridejo zakonu ugovarjat zapeljane in od zapeljivca
popuščene osebe, ker hočejo imeti živež za otroka ali pa povračilo
izmamljenega imetka. Take tožbe, če niso bile pri tem gotove
zaroke, ne ovirajo ženitve. Dobro bi bilo, ako more duhovnik
stranke pobotati, če ne. se zavrne tožilcljica na sodnijo.

Da je tožitelj odstopil od zarok, da sta se zaročenca, in kako
sta se pogodila o povračilu in odškodovanji, o tem je včasih dobro
iz previdnosti narediti zapisnik, ko bi se vkljub taki pogodbi po¬
zneje tožitelj obrnil na cerkveno sodnijo.

Vso obravnavo vodi tisti župnik, v čogar župniji je obdolženec.

§ 81 .

Neslovesne obljube.

(Votum simplex. Instr. § 58.)

Te so: I. N e s 1 o v e s n e obljube, k at e r e j e k d o s t o r i 1
v redu,  v katerem so take obljube začasna priprava na slovesne,
ali pa v redu, kateri nima slovesnih obljub. Izvzete so neslovesne
obljube jezuitov, katere so razdiralen zadržek. O takih obljubah
ne bo povpraševati duhovniku, razven ko bi sc oglasil za zakon
človek, ki je bil v kakem redu ali sosebno v kongregaciji. Take
obljube vežejo za celo življenje in nihče jih ni oproščen, razven
če je bil predstojnik ukazal njegov odpust. Ako je sam prosil od¬
pusta, mu je moral dati višji tudi spregled.

2. Zunaj kongregacije storjene obljube:

a)  Obljuba vedno čistosti (v. simplex perpetuae castitatis). Ta
ne sme tirjati debitum eonjugale tudi v zakonu, če ni dobil spre¬
gleda, pač pa reddere, in po smrti prvega zakonskega tovariša ne
sme v drug zakon, ko bi bil za prvega dobil tudi spregled.

b)  Obljuba stopiti v duhovniški red jv. religionis). Ako je stopil
tak v zakon brez spregleda, je dolžen stopiti v red, dokler zakon
ni dovršen, potem ga sme upotrobljcvati tudi brez spregleda. S
smrtjo zakonskega tovariša zopet oživi njegova obljuba.

c)  Obljuba sprejeti višje mašniško posvečenje (v. ordinis sacri)
je podobna prejšnji. Dolžen je sprejeti posvečenje, če mu dovoli

§ 82. Posvečeni čas.

123

zakonski tovariš; če to ni mogoče, se sme posluževati zakona. Tudi
ta obljuba oživi s smrtjo zakonskega tovariša.

d)  Obljuba nikoli stopiti v zakon (non nubendi). Kdor je stopil
brez splegleda vanj, se ga sme posluževati, petere et reddere. V
nov zakon bi mu bilo treba spregleda.

Te obljube veljajo samo storjene premišljeno in prosto. Kdor
ne ve, kaj je obljuba in kaj ima v sebi, mu ni zadržek.

§ 82.

Posvečeni čas.

(Tempus saciatum. Instr § 59.)

'Po je od prve adventno nedelje do vštetega praznika svetih
troh kraljev in od pepelnične srede do bele nedelje. V tem času
sme sicer biti tudi poroka, toda ne brez privoljenja škofovega in
ne slovesno. K slovesnosti se pa šteje: očiten in slovesen sprevod
v cerkev in na dom, pojedina, godba, ples. Po naši navadi se spo¬
dobi, da sc vsaj vsi oklici ne vrše v tem času. Ko bi se v tem
času poročalo s privoljenjem, ne sme biti missa pro sponso et
sponsa in tudi ne blagoslov neveste, kateri so daje pri ti maši.
V prepovedanem času bi' so smel zakon skleniti le iz zelo ime¬
nitnih uzrokov. V prošnji za privoljenje se dostavi tudi prošnja za
spregled oklicev, ako se niso že vsi, ali jih vsaj nekaj prej izvršilo,
Tudi svetna gosposka mora dati spregled oklicev, ((.dej tj 88.j Isto-
tako bi smel škof dati spregled za poroko.

Prošnja na škofijo bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

Ponižno podpisani ženin je že v sredi oktobra svo¬
jemu župniku v Dragi donesel potrebna pisma za po¬
roko z Ano Jerek in je ob enem vložil tudi prošnjo za
spregled zadržka svaštva druzega kolena iz dovoljene
zveze pri prečastitem or dinar ijatu. A ker je spregled
prejel še le po prvi nedelji v adventu, mora pa že s
1. januarijem nastopiti svojo službo kot  c. k. sodnijski
adjunkt v Trstu, kakor priča pod A) priloženi ukaz:
zato prosi z nevesto vred, naj mu dd prečastiti knezo¬
škofijski ordinarijat spregled od vseh treh oklicev proti
zapovedani prisegi, kakor tudi od prepovedanega časa,
da bosta mogla biti poročena že 18. decembra.

Podpisani potrdi resničnost navedenih uzrokov in
naznanja, da se pri izpraševanji ni pokazal noben za¬
držek temu zakonu nasproten, in da sta ženin in nevesta
v krščanskem nauku prav dobro podučena: zato njuno
prošnjo rad. podpira.

124

Duhovski Poslovnik.

§ 83 .

Mešan zakon.

inixtac religionis. Instr. §§ 66, 7!*.)

Katoliškemu kristijanu je prepovedan zakon z nekaloliškim
kristijanom: protestantom, nezjedinjenim staro vcrcom (pravoslav¬
nim), starokatolikom, ali takim, ki se je odpovedal vsakteremu
verskemu veroizpovedanju (če je bil krščansko krščen, sieer mu
je nasproti razdiraven zadržek različnosti vere med krščenim in
nekrščenim).

Ako se taki za zakon oglasijo, mora duhovnik katoliško stran
krotko, vendar resnobno svariti pred takim korakom, povedati mu,
da cerkev take zakonske zaveze graja radi žalostnih nasledkov,
izvirajočih iz njih za zakonske same in njih otroke Ali eden in
drugi svojo vero kaj ceni, ah ne? Ce vsak svojo vero spoštuje,
potem morata v verskih zadevah priti v navskrižje. Ako je pa
katoličan bolj slab v veri, je nevarnost, da ga nekatoliški potegne
na svojo stran. Ako se toliko sporazumeta, da se eden pred drugim
vsega verskega svojstva zdrži, postaneta malomarna za vsako vero.
Se večje so nevarnosti za otroke, ker ne morejo biti v veri tako
odgojeni, kakor bi bilo treba, ko vidijo očeta in mater navskrižne
v veri. Vero, to in uno, bodo malo cenili in v vsaki postanejo
mlačni. Pa tudi na pravicah je v mešanem zakonu katoličan na
slabejem, ker nekatoliški se sme dali iz različnih uzrokov razporo-
čiti in se z drugim poročiti (v tolitavskih deželah ne), ko mora
katoliški potem ostati samec. Kako napačne morajo biti take za¬
veze, kaže tudi to, da jih še celo protestanti sami zabranjujejo.

Tako naj duhovnik prigovarja katoliški strani, ter ji naroči, naj
v nekoliko dneh zopet pride. Med tem, če je mogoče, prigovarja tudi
njenim starišem, sorodstvu, botrom, da naj mu odsvetujejo. Ako
pa zaročenec le ne odneha, naj duhovnik skrbi, da bode zakon
vsaj tako sklenjen, kakor ga cerkev dopušča. Pri neznanih pa naj
ne opusti poizvedeti, če ni bil protestant že prej veljavno poročen,
in če še njegov zakonski tovariš živi sedaj kot ločen, ker s takim
se katoličan nikakor ne sme poročiti.

Katoliška cerkev stavi nekatere pogoje, pod katerimi
se smejo sklepa-ti mešani zakoni, in ti so:

1. Trojno poroštvo,  a)  Obe strani, posebno nekatoliška,
morate s pogodbo obljubiti odrejo vseh otrok svojega prihodnjega
zakona v katoliški veri, brez razločka spola, če je tudi že kateri
nezakonski, h)  Nekatoliška stran mora obljubiti, da ne bode kato¬
liškemu sodrugu nikoli nasprotovala pri spolnovanji dolžnosti vere.
c)  Katoliška stran mora obljubiti, da si bode po svoji moči modro
prizadevala nekatoliškega sodruga o resničnosti sv. vere prepričati
in ga spreobrniti.

§ 83 . Mešan zakon.

125

2. Ako zaročenca nočeta dati teh poroštev, naj
gleda župnik, da so zakon vsaj sklene pod pasivno asistenco kato¬
liškega župnika.

3. Da se v nobenem prejšnjih dveh slučajev no dasta pred
ali po katoliški poroki poroči ti še pred nckatoliškim
d u š n im os k r 1) n i k o m.

Pri mešanih zakonih so tedaj mogoči trije slučaji:

1.  Tir jan o poroštvo, posebno katoliška odgoja
otrok  se  da. V ta namen se naredi najprej pogodba. Vtegnil bi
služiti naslednji vzorec, kolekovan s 50 kr.

Pogodba

sklon jena me d podpisanima: ženinom Antonom Jereb,
katoliške vere, in Kristino Bern, avgsburškega veroizpo-
vedanja.

1. Kristina Bere/ se s tem zaveže prostovoljno, od
nikogar prisiljena, da hoče dedi vse otroke, s katerimi
bode Bog njen zakon z Antonom, Jereb blagoslovil, v rimsko¬
katoliški veri odgojiti. Zato se ona odpove pravici, dani
od, državne postave spoznovalcem avgsburškega veroizpo-
vedanja, oziroma na versko odgojo otrok. Tudi se odpove
vsem premicam, katere bi utegnila v tem oziru država dedi
še v prihodnje.

Poleg tega se zaveže, da ne bode nikoli svojega kato¬
liškega soproga ovirala v spolnovanji njegovih verskih,
dolžnosti in v katoliški, odgoji otrok, katere iz tega za¬
kona pričakujeva.

2. Anton Jereb sprejme to slovesno zagotovilo Kri¬
stine Berg in zatrdi,, da je to njegova trdna in nespre¬
menljiva, volja: zvesto se držati, katoliške cerkve, njena
povelja in zapovedi natanko spolnovati; vse otroke, brez
razločka spola,, rojene mu iz zakona s Kristino Berg, v
katoliško cerkev poslati k sv..prstu, jih kot vernike rimsko¬
katoliške cerkve odgojiti, Uidi, ko bi on sam post,(d tako
nesrečen, da bi od, vere odpadel. Zato se odpove vsem
■pravicam, katere mu daje v takem slučaji državna po¬
stava, ali mu jih v prihodnje vtegne dati.

3. Oba zaročenca sc zavežeta, da hočeta to pogodbo
ves čas svojega zakona nespremenjeno ohraniti in izre¬
četa vsako njeno spremembo že naprej kot nedopuščeno

120

Duhovski Poslovnik.

in neveljavno. Ona dovolita slednjič tudi, da se smeta
k spolnovanju te pogodbe potom gosposke, posebno sod¬
nije prisiliti.

To potrjuje lastnoročenpodpis pogodnikov in dveh prič.

Datum.

Podpisa prič. Podpis ženina in neveste,

Ako je bil že kateri nezakonski otrok rojen, pride tudi v po¬
godijo: da ta otrok I. I., kateri bode s.sklenjenim zakonom poza-
konjcn, bode tudi, kakor drugi otroci, pričakovani iz tega zakona,
odgojen po katoliško.

Pogodba naj je, če mogoče, pred notarjem podpisana in od
njega legalizovana.

Ge je jeden izmed zaročencev še mladoleten, mora pogodbo
tudi podpisati njegov zakonski oče ali varuh.

Ker imajo po državni postavi stariši pravico s pogodbo pre¬
močiti vero svojih še ne sedem let starih otrok (glej § 47.), velja
taka pogodba pred državo, in nekatoliška stran je ne sme pozneje
sama, če katoliška v to ne dovoli, prelomiti; tudi ne, ko bi bila
katoliška odmrla ali na volji nezmožna postala. Ge je katoliška
stran (vdova) v brezverstvo odpadla, ne sme otrok svojega spola pred
odpadom rojenih potegniti za seboj, pač pa po odpadu rojene. Da
se doseže spolnjcnje pogodbe, naj se duhovnik posluži državne
postave, kjer mu gre na roke, ter naj po ordinarijatu kliče poli¬
tično oblast na pomoč.

Ako se pa oba porazumota, smeta res pred državno postavo
vkljub obljubi prelomiti pogodbo in spremeniti veroizpovedanje
otrok pred sedmim letom. Tudi če eden prestopi k veroizpove-
danju druzega, potegne eo ipso otroke prejšnjega veroizpovedanja,
še ne sedem let stare, za sabo, in če je ta prcstopljevalec kato¬
liška stran, ne more duhovnik ničesar storiti.

V nekaterih škofijah je tudi zapovedano, da sc katoliška stran
pismeno zaveže k prizadevanju nekatoliškega sodruga privesti h ka-
loliški veri, da se oba pismeno zavežeta, in da se ne dasta poro¬
čiti pred nekatoliškim pastorjem.

Še-le tedaj, ko jo vse to dogotovljeno, se naredi s katoličanom
zapisnik in se poizveduje še po drugih zadržkih; potem se sprejme
v izpraševanje iz krščanskega nauka in sc mu ukaže pripravljati
za spovedno. Sedaj pride prošnja za spregled, katerega daje samo
papež; semtertje imajo tudi škofje lo pravico. Prošnja se sploh
lahko pošlje na škofijo. Pošlje jo ali katoliški prašnik sam, naj¬
večkrat jo mora pisati duhovnik v imenu prašnikov. V nji naj
navede tudi, da je upanje, da sc bodo obljubljeni pridržki spolnili;
a naj se navedejo tudi uzroki: upanje, da se pridobi nekatoliška
družina za vero; da se izogne pohujšanju, ki bi sicer nastalo, in
bi eden prišel v slabo ime, ali propter gravidationem, ali kako
drugače.

§ 83. Mešan zakon.

127

Prošnja bi sc glasila:

Prečastiti Itnezošhofijski ordinarijat!

Anton Jereb, katoliške vere, se je oglasil pri po¬
nižno podpisanem m poroko s Kristino licrr/, avgsbur-
škerja veroizpovedanja. Ponižno podpisani je poskušal
nekaterekrati katoliško stran odvrniti od te zavese, a za¬
stonj; samo toliko je opravil, da je nekatoliška nevesta
obljubila nikakoršnih ovir delati ženinu pri spolnovanji
verskih dolžnosti in ga ne zapeljevati k odpadu od, vere;
katoliški ženin pa se je zavezal po moči svojo nevesto od¬
vrniti od krivoverske zarote. Obljubila sta tudi vse otroke
v katoliški veri od,gojiti s pogodbo, priloženo pod, A.

Razven krivoverstva ni proti temu zakonu nobenega
drusega zadržka.

Ker so tedaj pogoji, pod katerimi cerkev dovoljuje
mešamo zakone, spolnjeni in je poleg tega še upanje, da
bi se morda dala pridobiti nekatoliška stran za katoliško
vero, zato prosi ponižno podpisani spregleda od ime¬
novanega zadržka, da se bode smel ta zakon skleniti ve¬
ljavno in pripuščeno, ter cerkveno blagosloviti.

Datum.

Podpis župnika.

Če jo katoliška stran sama spisala prošnjo, duhovnik potrdi,
da jo katoliška v verskih resnicah zadostno podučena, da ni nobe¬
nega drugega zadržka in da so resnični v prošnji navedeni uzroki.

Šc-lc sedaj, ko se je dobil spregled, sc začno oklici in ne
prej. Kliče sc v župni cerkvi katoliške strani, pa v krivoverski
molišnici. Dotičncmu krivoverskemu dušnemu pastirju pošlje župnik
naznanilo oklicev (Verkiindanzeige), ali ga pa zaročenec sam nese,
če hoče. Ko bi se krivoverski dušni oskrbovalce branil klicali, naj
prosi stranka sama, ali pa katoliški duhovnik c. k. okrajno gla¬
varstvo, v čegar okraji ima nekatoliški duhovni oskrbovalec svoj
službeni sedež, da dene oklice na uradno tablo okrajnega glavar¬
stva in občine krivoverskega ženina ali neveste, ali sc pa pošlje
prošnja za spregled vseh treh oklicev. Prošnja mora biti kole-
kovana s 50 kr, pismeni odpor jiekatoliškega oskrbovalca kot pri¬
loga s 15 kr. Nabiti ostanejo oklici tri tedne, po tem preteklem
času morata donesti zaročenca od okrajnega glavarstva (ne od
občine) potrdilo (Certificati, da sc ni našel noben zadržek.

Ko bi bilo treba prositi cerkvenega spregleda od enega ali
dveh oklicev, se političen spregled za le oklice ne prosi samo pri
okrajnem glavarstvu drugoverske, nego tudi katoliške strani.

Mešanega zakona poroka sc ne sme skleniti s sv. mašo »pro
sponsis« niti »de dic«. Vrši se v cerkvi prav po obredniku.

128

Duhovski Poslovnik.

Pogodba sc, kajpada, tudi zaznamuje v poročno knjigo, a
tudi v poročnem listu sc zaznamuje, da je katoliška odgoja otrok
zagotovljena, zato, da sc pri morebitni preselitvi poročenccv pri
krstu kakega otroka precej prepriča iz tega lista o zagotovljenji
katoliške odgoje otrok. 1 ) Opazka v poročnem listu bi sc glasila:
Poročenca sta se vslecl legalizovane pogodbe z dne . . . zavezala vse
otroke iz tega zakona po katoliško odgojiti.  Ko bi župnik izvedel,
da se hočeta dati zaročenca pred ali po katoliški poroki poročiti
še pri protestantih, se ne sme katoliška poroka vršiti z aktivno
asistenco. Sicer se ima pa tudi tukaj župnik vesti po škofovem
povelji, katerega naj si izprosi.

II. Potrebnega poroštva za katoliško odgojo
otrok ne dasta, pač pa se zavežeta, da prideta k
pasivni asistenci.

Ako se je odrekla katoliška odgoja otrok, naj duhovnik mirno
poduči katoliško stran, kako zelo se pregreši s tem, da je sveti
cerkvi nepokorna; ona bode kriva, da se zlorabi zakrament sve¬
tega zakona; ona bode pomagala odgojevati sovražnike sv. cerkve;
v grehu začne zakon, ga nadaljuje in bode imela enkrat težak od¬
govor pred Bogom, zato je ne more odvezati noben duhovnik.
(Ako pozneje že kot zakonski pride k spovedi in se kesa, se mora
odvezati.) Zato sv. cerkev tudi take zaveze blagosloviti ne more.

Če je zastonj vsaka beseda, ni treba Iskati spregleda, ker se
ne more dati, tedaj tudi ne cerkveno poročati, ampak naj pri¬
pravi duhovnik zaročenca k temu, da prideta k »pasivni asistenci«,
vendar naj ne izgovori te besede, nego naj reče n. pr.: ker mora
radi katoliške strani, ki se poroča, zakon biti vpisan tudi v kato¬
liške poročne knjige, naj prideta in prineseta oklicni list od nc-
katoliškcga dušnega oskrbnika, da si bodeta obljubila zakon. Oklic-
nega lista nekatoliški duhovnik ne sme odreči; ko bi ga odrekel,
prisiliti se sme sodnijsko. Prav je, če sc pismeno zavežeta, da
prideta k pasivni asistenci, ali v zapisniku ženinov in nevest, ali
v posebnem pismu. V zapisnik bi se vpisalo: Podpisana ženin in
nevesta se tudi zavežeta, da prideta po izvršenih oklicih z oklicnim
listom evangeljskega pastorja pred podpisanega župnika, in si dasta
pred, njim obljubo zakona.

Ko je bila ta obljuba storjena in so vse druge listine dono¬
šene, naj si katoliški duhovnik izpiše vsa potrebna data iz njih za
svojo, (»klicno in poročno knjigo, in naj da potom vsa pisma neka¬
toliški strani, naj jih nese svojemu duhovniku, da si sam sestavi
potrebna data za oklice. Katoliški duhovnik naj mu samo zazna¬
muje dneve, v katerih sc bode klicalo. Ko bi pa zvedel župnik
med oklici, da ne prideta k pasivni asistenci,  mora oklice precej
ustaviti, in če bi to izvedel še-lc po oklicih, jima ne sme dati
oklicnega lista.

) Razglas ljublj. Škof. 4 jan. 1859, St. 10/9.

§ 83 - Mešan zakon

129

Ako bi se pa zasledil kak zakonski zadržek svaštva ali soro-
dovinstva, se mora katoliški strani zelo resnobno odsvetovati po¬
roka, ker v tem slučaji ne dobi spregleda, razven, če da potrebno
poroštvo za odgojo otrok. Po izvršenih oklicih prideta ženin in
nevesta na odločeni dan, župnik ima že pripravljene dve priči za
pasivno asistenco.  V poročno knjigo naj se prej ničesar ne vpisuje,
kajti znalo bi se prigoditi, da se zaročenca premislita in ne pri¬
deta. Da župnik določni da  iz nju spravi, naj ju vpraša n. pr.:
Vidva sta semkaj prišla, da tukaj očitno izrečeta, da se hočeta vzeti,
v zakon? 2. Ali. vzamete tedaj Vi, ženin Anton Jereb, to pričujočo
nevesto Kristino Berg za svojo ženo  ? 3. In Vi, nevesta Kristina Berg,
vzamete Antona Jereb za svojega moža?  In nič več. Priče je opo¬
mniti, da ste slišali zakonsko obljubo teh dveh poročenih. Sedaj še-le
se poroka vpiše v poročno knjigo. Obe priči vpišete v navadni predel
svoje ime in stan, v ravno ta predel  pa vpiše tudi župnik svoje ime
kot verodostojen svedok (testis qualificatus) z besedami: Ta zakon
se je sklenil vpričo mene I. I., župnika passive assistente,  ali Mutuum
■in matrimonium consensum declaraverunt coram me parocho pas¬
sive assistente.  Predel: duhovni poročevalec  ostane prazen.

Duhovnik naj še opomni taka poročenca, da sta sedaj pred
Bogom in svetom prava zakonska in da ju more samo smrt ločiti.
Ce jo mogoče, naj katoliško stran še opomni, naj se ne da poro¬
čati še pred nekatoliškim dušnim oskrbnikom; državna postava sicer
to dovoli, ne tirja pa ne, saj se je že z dosedanjimi čini zelo pre¬
grešil in preveč odjenjal nekatoliški strani. Sosebno če ga katoliška
stran za svet vpraša, mora to povedati. Ako pa ni vprašan, in je
prepričan, da nič ne opravi, naj molči, da materi j alnemu grešniku
v formalen greh ne pomaga.

Vsa ta pasivna asistenca naj se pa ne vrši v cerkvi, oratoriji
ali zakristiji, sploh ne sme biti na svetem kraji, nego v duhovni¬
kovem stanovanji, in ne v cerkveni obleki, nego samo v talarji,
tudi ne z biretom. Stolnina od poroke se ne sme vzeti, 1 ) pač pa
bi se smela vzeti pristojbina za oklice in oklicni list.

Kako se izdela za take poročni list, glej § 100.

Zaročenca, ki obljubita vse otroke po kato¬
liško odgojiti, a hočeta na vsak način pred nekato¬
liškim dušnim oskrbnikom poročena biti,  se tudi ne
smeta niti klicati, niti poročati v katoliški cerkvi, nego samo s pa¬
sivno asistenco. Ta slučaj naj duhovnik vselej poroča škofu. Po
civilni postavi slede v  mešanem zakonu otroci moškega spola očeta,
ženskega mater v veri; duhovnik naj skrbi, da se vsaj to spolnuje.

III. Zaročenca odrečeta katoliško odgojo otrok,
ter ne marata priti k pasivni asistenci.

Župnik naj poduči katoliško stran, kakor je bilo prej rečeno,
in še pristavi, da stori še večji greh, ker noče priti k pasivni

') Razglas ljublj. škof. 10. dec 184'!, v navodu str. 48.

,,Poslovniki

9

130

Duhovski Poslovnik.

asistenci, kar ki lahko storil; kako z nogami tepta pravice svete
cerkve, sv. zakrament zaničuje, radi svojega časnega prida zame¬
tuje izveličanje svojih otrok. — Naposled še vpraša, če oslaneta
pri svojem sklepu, potem naj jima pove, da noče imeti nič opra¬
viti s tako pregrešnim dejanjem in ju ne bode klical. Iz matic jima
v ta namen da krstni list, katerega mora dati kot oskrbnik matic
za državo, in mrtvaški list za vdovca ali vdovo; druzega spisa pa
nobenega ne.

Najbolje je pa še, če poroča na ordinarijat in si izprosi ukaza
za postopanje. če tirjata spričala, da so se jima oklici odrekli, jima
sme duhovnik na koleka prost listek 1 ) zapisati, da ne more teh
oklicev sprejeti, lahko jima pa tudi to odreče.

Ako sta se poročila pred neka to liski m duhov¬
nikom in spoznavši svojo pregreho prideta potem  pred
katoliškega prosit poroke,  se opravi vse, kakor bi ne bila
pred nekatoliškim poročena. Od oklicev se prosi spregled pri ško¬
fiji; ta jima naloži razodetno prisego in po navadi vpošlje obrazec.
(Sicer glej § 87.) Privzamete se k prisegi dve priči, katere se zavežeti
k molčanju, prisega se sprejme pred sv. razpelom, ter jo podpišeta
zaročenca in obe pričujoči priči. Potem se sprejme zakonska obljuba,
kakor pri pasivni asistenci (razven, če nista katoliške odgoje otrok
zagotovila), in ravno tako vpiše, samo da pride v opomnjo: Ta
dva zakonska, poročena po poročnem listu z dne . . . pred pro-
testantovskim pastorjem, sta danes pred podpisanim župnikom kot
rednim duhovnim pastirjem katoliške strani, po dani razodetni pri¬
segi ponovila zakonsko obljubo.  Stolnine se seveda nič ne vzame.

Ko bi se morala takaporokavršiti na smrtni po¬
stelji,  in župnik ne more še-le prositi spregleda ter na škofijstvo
poročati, sprejme sam razodetno prisego pred dvema zanesljivima
pričama, da jima ni noben zakonsk zadržek razven različnosti vere
znan. in potem sprejme zakonsko obljubo. Doma vpiše ves akt v po¬
ročno knjigo, a brez zaporedne številke tukaj in v prejšnjem slučaji
(glej §§ 42, 531, ter sporoča naknadno na škofijo in prosi potrdila.

Ako pa nekatoliška stran po že pred pastorjem skle¬
njenem zakonu o zakonski ob 1 j ubi pred katoliškim žup¬
nikom ničesar slišati noče, katoliška pa želi,  se prosi
ali naravnost v Rim, ali pa po škofiji sanatio in radice.  A ta se
daje le pod gotovimi pogoji (glej § 93). če teh pogojev ni, se prosi
spregleda od formae Tridentinae.

Če pripada eden izmed zaročencev verski ločini
v Avstriji ne pri p oznani  (n. pr. angleško veroizpovedanje),
ker nima tukaj od države pripoznanega verskega vodnika, bi se
moral klicati pri okrajnem glavarstvu; in ko bi ne obljubil kato¬
liške verske odgoje otrok, ali se ne hotel poročiti passive, bi bil
na oklicih pri okrajnem glavarstvu in eventuelno tudi tam poročen. 2 )

’) Razglas fin. min. 28. dec. 1868, str. 37.375, v ukzn. 1. str. 138.

2 ) Post. 9. apr. 1870, § 1.

§ 84. Cerkvena prepoved.

181

Ko bi se oglasil za poroko katoličan z brezvercem
Iconfessionslos), in je bil ta krščen, bi se opravilo vse, kakor sicer;
pred cerkvijo bi zakon veljal, a ne pred državo, ker ona ne pri-
poznava zakona med kristijani in takimi, ki ne spadajo k nobeni
krščanski veri. 1 ) Zato mora duhovnik katoliški strani odsvetovati
tak zakon (k sklepanju itak ne sme pomagati), ali naj pa brez¬
verca poskusi pripraviti k spreobrnitvi.

Pomni naj se pa, da semkaj ne spadajo katoličani raz¬
ličnega obreda  (staroverci). Pij IX. je ostro zabranil 2 )  takim
zaročencem staviti ovire. Vsak se kliče v cerkvi svojega obreda
in po stari navadi poroča nevestini župnik.

§ 84.

Cerkvena prepoved.

(Interdictum ecclesiasticum. §§ 67, 68, 70, 105.)

Kadar se domneva, da bi bil zakonu nasproti kak zadržek,
sme škof poroko prepovedati. Ravno tako, kadar sc je bati, da
bodo prišli iz zakona prepiri, pohujšanje ali drugo zlo n. pr. če
je kdo — stariši, varuh — ugovarjal poroki. Škof v takih slučajih
naznani župniku, kaj mu je storiti.

A tudi župnik mora vstaviti poroko.

1. Ako se kaže zadržek.  Kadar se tak zadržek naznani,
naj preiskuje duhovnik, je-li oseba dostoverna; ni morda sovražna
zaročencema, ali ne brani zakona iz lastne koristi. Ce se sprejme
naznanilo, je najbolj z naznanilcem narediti zapisnik, ali naj pa
naznanilec zadržek sam pismeno sporoči. Poroka se prepove ali
vsaj odloži, dokler ni odpravljen zadržek. Zoper župnikov odlok
so sme stranka pritožiti na škofa. Ko bi duhovnik imel še kake
dvome, naj poroča škofu in čaka razsodbe. To naj tudi stori, če
on sam ve za zadržek.

(lori omenjeni zapisnik bi se glasil:

Zapisnik

spisan pri župnem uradu Orehovca, dne . . .

Pričujoči so bili podpisani.

Predmet zakonskega zadržka je naznanilo svaštva
v drugem kolenu med. zaročencema Jožefom Verbič in
Nežo Rus.

Janez Rojec, k.m,et iz Vrbja, hiš. št. 17, star 73 let,
vsled včeraj slišanih oklicev naznanja to-le:

') Drž. zak. § 64.

2 )  Concordia na gališke žkofe z dne 6. okt. J863.

9*

132

Duhovski Poslovnik.

Meni je za gotovo znano, da je ženin Jožef Verbič
o sorodu v drugem kolenu z rajnkim Janezom Rus,
prejšnjim nevestinim možem, ker Rus-ova mati Barbara
Štrk, omožena Rus, in ženinov oče sta bila po polu brat
in sestra, tedaj sta si sedanji ženin in nevesta v drugem
kolenu v svaštvu.

V dokaz mojih besed se sklicujem na Stefana Žvokelj
in Jurija Erman, oba iz Vrbja, katera sta bila oba po¬
klicana za priče , ko je Simen Verbič, stari oče Jožefa
Verbič, v  __ moji hiši Mariji Štrk izplačeval rednino za
Barbaro Štrk, katera je bila ž njim nezakonsko rojena,
kakor sta se bila z lepa pogodila. Barbara Štrk je bila
žena Matija Rus, očeta ranjkega Janeza Rus.

Gotovo bi smel skoraj trditi, da razven nas treh
nobeden o temnič  ne ve, ker smo obljubili nezakonska
■mati Marija Štrk in obe priči večno molčati, in prav
gotovo mi je znano, da, še celo najbližnji sorodniki Ma¬
rije Štrk niso nikoli Šimna Verbiča sumili, da bi bil
Barbarin oče.

Se je prebralo, potrdilo, sklenilo in podpisalo.

Goram nobis:

v. I. I.. župnik.
|L. s. | j, j,, kapetan,

zapisnikar.

Janez llojee.

Radi ložjega pregleda gori naznanjenega svaštva se pridene
naslednji rodovnik:

A-o.A

O

iO

Datum.

2.  Vstaviti se mora poroka, dokler nimajo vseh pisem,
katere tirja cerkvena in državna postava.

3. Ako zaročenca nista podučena v krščanskem nauku.
(O točki 2. in 3. bode govorjenje pozneje.)

4. Kadar stariši iz pravičnih uzrokov zakonu ugo¬
varjajo.  pa ne samo zakonu mladoletnih, nego tudi zakonu
polnoletnih Pravični so tudi tukaj oni uzroki, katere našteva

A-o

• -A n

Podpis župnika.

§ 85. Izpraševanje iz krščanskega nauka.

183

g 53. drž. zak. (Glej § 80.) Doletnim se reče, naj si prizadevajo stvar
s stariši z lepa poravnati, in si pridobiti blagoslov starišev; vendar
spričala o dovoljenji starišev duhovnik ne sme zahtevati. Se-le,
ko bi stariši sami prišli ugovarjat, in najde, da je ugovor opravičen,
tedaj naj opominja zaročenca, da odnehata od zakona, če starišev
ugovori niso opravičeni, naj starišem z lepo prigovarja, da naj se
zakonu ne vstavljajo. Se-le, ako ničesa ne opravi, naj vse sporoči na
škofa, in čaka njegove razsodbe. Vendar naj je jako previden, ker
država ne pripozna te zabrane za polnoletne; in odvisno je od
sodbe civilne gosposke, če ne bode sprejela odlog poroke na pod¬
lagi cerkvenega zadržka za pravi odklon poroke, četudi država
sama kaznuje polnoletne otroke, kadar zoper voljo starišev skle¬
nejo zakon. Oni jim niso dolžni dati dote; sinovom pa nasprotuje,
če je sodnik našel, da so imeli stariši pravičen uzrok ugovora. 1 ) Vse
drugače je pri mladoletnih, tukaj dobi cerkev tudi pri državi podporo.

5. Ako prebivata pod eno streho.  Ne samo po noči,
nego tudi po dnevu ne smeta skupaj prebivati; tudi dokler nista
prejela zakramenta sv. pokore in presv. rešnjega Telesa. O tem
zadnjem pozneje več. Včasih hočejo pohujšanja iskajoče ženske
ubraniti zakon. Te se precej krepko zavrnejo; če se s pohujšanjem
celo silijo pred altar, se naznanijo sodniji kot motilke bogočastja.

Kadar duhovnik nikakor ne more do dobrega za¬
držka izvedeti,  je dobro kar neprevidoma poklicati ženina,
nevesto in ju posamezno zaslišati, ravno tako stariše in druge, ki
bi kaj o tem zadržku vedeli.

Kaj pa, če izve skriven zadržek in sicer izven
spovednice in se zanj daje spregled,  n. pr. affinitas v e
copula illicita, in vse je že pripravljeno za ženitev?  če
je mogoče, naj stopi k škofu in prosi ustmeno spregleda, ali pa
pismeno in sicer z zamolčanimi imeni. Zaročnikoma se pa mora
dobljen spregled naznaniti še pred poroko, ter jima naložiti po¬
kora. Telegrafično prositi spregleda ne gre. Kaj pa tedaj, če je
duhovnik oddaljen od škofijskega sedeža, in ne more dobiti spre¬
gleda niti ustmeno niti pismeno? Ako se ne da odložiti poroka
propter magnum scandalum v. infamiam, ker je nevesta noseča,
ali bi se otrok ne pozakonil, ali je potreba oskrbeti dušo zelo bol¬
nega, ali je kak drug važen uzrok, ju sme in hoc času urgentis-
simo poročiti, pa vse, kar najprej mogoče škofu sporočiti.

§  6 r S.

Izpraševanje iz krščanskega nauka.

(I 11  str. § U.)

Ko so vsa za poroko potrebna pisma predložena, ali je vsaj
upati, da se pred poročnim dnem doneso, se povabita zaročenca

*) Drž. zak. §§ 1222 in 1231.

134

Duhovski Poslovnik.

k izpraševanju iz krščanskega nauka. To izpraševanje razdeljeno
je v dva dela:

1. Izpraševanje iz krščanskega nauka  Kaj morajo
zaročenci znati? Necessaria necessitatc medii et praecepti. O Bogu
in njegovi volji, pravi navod. Da je en Bog, nauk o presv. Tro¬
jici, da se je Sin Božji včlovečil, za nas trpel in umrl, o sv. Duhu,
o Božjih in cerkvenih zapovedih in sv. zakramentih.

Kdor niti tega ne ve, kar mora vsak človek vedeti in vero¬
vati, se prej ne sme pustiti k poroki, dokler sc tega ne nauči.
Zato je treba nevednega tako dolgo učiti, dokler se ne nauči.
Papež Benedikt XIV. pravi, da za tiste, ki so trdega razuma in sla¬
bega spomina, je dosti, če znajo in verujejo poglavitne resnice
svete vere, oče naš, češčenasimarija, apostoljsko vero, Božje in
cerkvene zapovedi, tri Božje čednosti in kes: kar pa moramo znati
necessitatc praecepti, je dosti, da se na priprost način zave, a du¬
hovnik naj mu priporoči, da naj večkrat sv. resnice posluša, da
jih ne žabi.

Odvezati od tega izpraševanja bi se smeli oni, o katerih se dobro
ve, da so čvrsto podučeni, ki so v šolo in cerkev radi hodili.

Včasih se oproste tudi vdovci in vdove. — Kar se pa tiče tako

imenovanih izobraženih, se jim tudi izpraševanje no odpusti, razven,
čc jo duhovnik prepričan o njihovi verski izobraženosti. Vendar
se je ozirati na oliko, dostojanstvo in starost. Vse naj je bolj po¬
dobno verskemu razgovoru, kakor izpraševanju.

Vrši naj sc to izpraševanje pred prvim, ali vsaj precej po
prvem oklicu, kajti če nista zaročenca podučena, so tudi klicati
ne smeta, in o tem znanji se mora dati tudi spričalo krščanskega
nauka, koleka in pisnine prosto, ako gre zaročenec v tujo župnijo
k poroki, ali tudi kot priloga k prošnjam, a ne na civilno go¬
sposko kot priloga za spregled civilnega zadržka, ali na vojaške

urade, ker civilna postava se na to izpraševanje in na tako spri¬
čalo ne ozira. 1 )

2. Poduk o sv. zakonu.  Ta obsega nauk o tem zakra¬
mentu, dolžnosti zakonskih: ljubezen, medsebojno posvečevanje,
zvestoba, zakonska čistost, odgoja otrok, dolžnosti do starišev, dru¬
žine, do hiše; dolžnosti eden do druzega. O zakonski čistosti se
govori previdno in spoštljivo, da se ne žali čut čistosti. Rituale
pravi, naj se vzame za izglcd zgodba o Tobiju in Sari, ter poduk,
katerega jima je angel] dal. Lep poduk o tem ima Frančišek Sa-
lezij v Filoteji III. C. 38 in 39 pogl. — Zupančič, Pastirstvo str. 731.
— Volčič, Razlaganje kršč. n. o sv. zakramentih str. 1191 in sl. —
Ta poduk naj se daje kratko pred poroko.

Po navadi izprašuje parochus proprius, akoravno bi ne bilo
napačno in zoper cerkveno postavo, ko bi izpraševal župnik ne¬
veste ženina, ki ni iz njegove župnije in obratno.

p Razglas min. notr. in bogoe. 3. avg. 1869.

§ 86. Spoved in obhajilo.

135

Vzorce za:

Spričalo krščanskega nauka.

Službeno se potrjuje, da je I. I., krojač, samski za¬
konski, sin očeta I. I., pol zemlje posestnika, in matere
I. I., rojen v L, stanujoč v I., št, ., za ženine in neveste
zapovedano izpraševanje iz poglavitnih resnic krščansko-
katoliške vere in iz dejanskega nauka dobro opravil.

Datum.  . . .

Podpis župnika.

Kadar sc pošilja zapisnik ženinov,  in jc v istem vse potrebno
in znanje krščanskega nauka zaznamovano, ni treba tega spričala.
V nekaterih krajih znanje krščanskega nauka zaznamujejo tudi v
oklicnem listu.

§ 86 .

Spoved in obhajilo.

(Iustr. § 75.)

To tirja cerkev, vendar samo na sebi zakramentov sv. po¬
kore in presv. rešnjega Telesa ne prejeti, ni zakonska zabrana,
tudi ne cerkvena.

Zaročenca naj se nagovarjata, da opravita vesoljno spoved,
najbolje precej po prvem oklicu. Potem prideta še enkrat, da sta pri
sv. obhajilu vsaj tri dni pred poroko, navadno dan pred poroko;
prav lepo bi bilo, ko bi bila med poročno mašo pri sv. obhajilu.

Zaročenec, ki pride še-le zadnji čas pred poroko
k spovedi  in ni za odvezo, ker se ne kesa, se ne sme odvezati,
a ni mu reči, da naj se ne da poročiti, nego se opominja, naj si
prizadeva vsaj pred poroko, popolni kes obuditi. Listek za spoved
se mu ne sme odreči.

Od pridržanega greha se odveže nenaravnost,
če bi se bilo bati pohujšanja, ko bi zaročenec ne šel k sv. obha¬
jilu, ako je za to. Pozneje mora iti k spovedi k mašniku, poobla¬
ščenem za odvezovanje takih grehov, ali naj pa spovednik sam
prosi pri Škotu dovoljenja, da ga sme odvezati od pridržaja.

Kaj, če se najde še-le pri spovedi zakonsk za¬
držek?  Ako se zanj daje spregled, sta oba bona fide in se po¬
roka ne da odložiti, spovednik molči o zadržku, samo naroči, naj
spovedanec o gotovem času zopet pride k spovedi. Med tem prosi
spovednik spregleda.

Ako se za zadržek ne daje spregled, se jima pove, da tak
zakon bi bil pred Bogom, cerkvijo in vestjo neveljaven, pregrešen,
ima slabe nasledke, in odveza se ne da, ako se ne odrečeta poroki.

Zaročencu, hotečemu stopiti v mešan zakon, ki pa ni dal po¬
trebnega poroštva, se odreko sv. zakramenti kot očitnemu grešniku.

136

Duhovski Poslovnik.

Ko bi zaročenec ne hotel iti k spovedi, se mu po¬
roka samo zaradi tega ne odreče, zlasti, ko bi se bilo bati hujšega
zla, n. pr, civilno poroke, odpada od vere, pregrešnega skupnega
življenja. Sicer se pa tudi ne ve, ali ni dotični v milosti Božji, in
tridentinski zbor samo opominja zaročenca, naj sv. zakramente
prejmeta. Siliti tedaj ni zaročencev k spovedi, razven, ko bi to
tirjala škofijska postava. Ko bi se pa katerikrat radi tega odrekla
poroka, naj se odreče: 1. Če je kdo očiten in znan grešnik; 2. če
kdo iz zaničevanja do cerkve ne mara spovedi; 3. ko bi iz poroke
brez spovedi nastalo očitno pohujšanje. Vendar tudi v teh slučajih
ne sme duhovnik odreči poroke po svoji razsodbi, nego poročati mora
škofu in od tam prositi ukazov. Ko bi bil pa že zadnji trcnotek,
da ne more več škofu poročati, bi smel tudi tukaj poročiti.

O opravljeni spovedi se da listek, s katerim se morata zaro¬
čenca izkazati pred župnikom-poročevalcem. Župnik, ki je izpustil
zaročenca z oklicnim listom v drugo župnijo, pa potrdi prejetje
sv. zakramentov nanj. Potrdilo se glasi: Sponsum (am) die, quo infra,
pro rito ineundo matrimonio sacramentaliter confessnm (am), ac
sacrosanda Eucharistia refedum (am) testor. Datum  —, ali Sponsus
confessus et s. synaxi refedus est,  ali Sponsus necessaria prae-
stitit,  ali accepit sacramenta pro matrimonio.

§ 87.

Listine, katere morajo donesti zaročenci.

(lustr. § 70—71.)

Zaročenci se oglašajo pri župniku svojega bivališča za oklice.
Ako sta različnih župnij, se ima ravnati po škofijskih navadah.
Navadno gre tisti zaročenec, ki misli oditi z oklicnim listom v tujo
župnijo k poroki, k svojemu župniku, ta naredi ž njim zapisnik,
da mu krstni list, list svobodnega stanu (če ga je treba, ker je
svoboden stan itako potrjen v zapisniku), vdovcu mrtvaški list nje¬
govega prejšnjega zakonskega sodruga, mladoletnemu pove, kaj
naj stori, da se spriča z dovoljenjem, ravno tako vojaku. Vsa pisma
se pošljejo župniku, kateri bode poročal; po navadi nevestinemu.
Ta jih pregleda, veli še donesti, kar manjka, in vodi potrebne
obravnave radi spregleda. Dokler ni donešeno vse potrebno ali
vsaj upanja ni, da se donese pred poroko, in dokler se niso do¬
vršile potrebne poizvedbe, se ne kliče. Zlasti, kadar je potreba
spregleda za zunanjo sodnost, se praviloma ne kliče, dokler ni
došel spregled.

Katera pisma tedaj donašajo zaročenci?

1. Krstni list,  če je eden, ali sta celo oba v drugi župniji
rojena. Ako je bil katoličan protestantovsko krščen in se je pozneje

§ 87. Listine, katere morajo donesti zaročenci.

137

spreobrnil, sc tirja njegov krstni list, pa tudi potrdilo od tiste du-
hovnijo, kjer jc bil sprejet v katoliško cerkev.

Vdovcem se sme spregledati krstni list, kadar je bil že prej
med zakonskimi župnijskimi akti spravljen, ali če je gotovo, da so
se ž njim skazali pri prvi poroki.

Kadar zaročenec ne moro dobiti krstnega lista, ker so ali
matice zgorele, ali ni bil krst vpisan, ali iz kakošnega druzega
uzroka, naj duhovnik dotičnega pokliče, naredi ž njim zapisnik in
vpiše, koliko je star, kdo so njegovi stariši, kje je rojen; ako so
botri, ki so ga pri krstu držali, še živi, kdo je bila babica, kdo
ga jo krstil. Zapisnik se pošlje škofiji s prošnjo za spregled od
krstnega lista. Ta potem sporazumoma z deželno vlado potrebno
določi. (Spregled v smrtni nevarnosti glej § 88. J ) Krstni listi ino-
strancev morajo biti legalizovani ali pa potrjeni od škofa. (Glej § 70.)

Rojstveni listi, izpisani iz zapisnikov o civilnem stanji, za
cerkveno poroko ne zadostujejo, ker ne kažejo časa krsta, zato
mora tak zaročenec donesti še poseben krstni list od svojega du¬
hovnega pastirja.

2. Vdovec (vdova) iz drugo župnije  prinese mrtvaški
list svojega prejšnjega sodruga. Iz inostranskih krajev mora biti po¬
trjen, ko zgoraj. Ako je bil kateri prej dvakrat poročen, mora do¬
nesti tudi poročni list prve in druge poroke, kadar je treba raz¬
vida, da ni med nevesto in rajnkimi svaštva.

Ce pa hoče kdo stopiti v zakon vsled razglasa
smrti, ali ako je deželna vlada zakon kot neveljaven
proglasila, se pošljejo vsi akti na škofijo in se čakajo ukazi. (Gl. §96.)

Za umrle v bolnišnicah  izdela mrtvaški list bolnišnični
predstojnik.

Za vojake padle v bitki  poveljnik. Od vojaškega duhov¬
nika izdan mrtvaški list ne velja, če ga ni potrdil polkovni po¬
veljnik (Regimentscommandant).

Veljala bi pa tudi moralna gotovost župnika o smrti
zakonske  strani, katero ima iz lastnega gotovega prepričanja,
ali če je župniku znana smrt dotičnega iz kakošnega druzega pri
župniji branjenega akta.

3. Mladoletni očetovo privoljenje.  Sirote in neza¬
konski spoznanje doletnosti ali dovoljenje varstvenega urada. Ne-
doletni obrtniki obrtnijski list. Ta se vpiše v matico: Po obrtnij-
skem lista ddto. štev. za doletnecja spoznan.  (Glej § 69.)

4. Vojaki  potrebujejo dovoljenje. (Glej § 71.)

5. Z drugim zadržkom obvezani  potrebni spregled.

6. Neznani morajo gotovo donesti list svobodnega  stanu.
Tega daje po navadi župnik rojstnega kraja. Ako je bil pa zaro¬
čenec dolgo odsolen, more redko ta župnik izpričati njegov samski

') Drž. zak. § 78.

138

Duhovski Poslovnik.

slan. Kadar tedaj zaročenec ne more dobiti tega spričala, ali ga
težko dobi, naj sporoči duhovnik škofiji, da bode smel dotičnik
priseči. Prisega se pred svetim razpelom med dvema svečama. Pri-
segavec mora tri prste desne roke kviško držati in govoriti za
župnikom prisežne besede, s katerimi izpove, da je še samskega
stanu in prost vsakega zakonskega zadržka. Pričujoči morate biti
dve priči. Prisežni obrazec ali pa zapisnik, ki se je naredil o pri¬
segi, podpiše duhovnik, priseženec in obe priči.

Prisega bi sc glasila:

liazodetna prisega.

Jaz, Jožef Vrbar (Ana Rus), ' prisesani pri Bogu
vsegamogočnemu in vsegavednemu, da nisem s nobeno
drugo osebo poročen (a) in ne zaročen (a), razven z Ano
Rus (Jožefom Vrbar). Tudi prisesam, da mi po moji ved¬
nosti in kolikor se spominjam, ni znan noben postavni
zadržek, da bi ne smel te poroke veljavno ali brez do¬
voljenja skleniti. Kakor mi Bog pomagaj in njegov sveti
evangelij.

Datum.

Corcm me

župnik. Dve priči. Ženin ali nevesta.

Vsekakor se mora prisežnik že pred prisego opomniti na
svetost prisege.

Vzorec za list svobodnega stanu:

Spričalo svobodnega stanu,

Podpisani spričujem, da 1.1. iz I., kronovine Kranj¬
ske, škofije ljubljanske, kolikor se je dalo poizvedeti pri
zanesljivih sorodnikih in sosedih, ni zavezan s nobenimi
veljavnimi zarokami, niti je poročen, tudi ni tukaj noben
zadržek znan, ki bi mn branil skleniti veljavni zakon.

To potrjuje moj podpis in pritisnjen pečat.

Testimonium status liberi.

Praesentibus hinc fidem facimns ct attestamur Jo-
sephum Kunc, nat.um in vico Stranska vas dtt, 10, hu-
jatis parochiae, esse in statu libero ad contrahendum
matrimonium, nullisgue irretitus sponsaliis legitimis nec,
in epiantum diligentissima cum appropinguis ejns vici-
nisgue fide dignissimis disguisitione habita comperiri
licuit, alind obversari obstaculum, guominus valute ac

§ 87 . Listine, katere morajo donesti zaročenci. 139

|L. S.|

Parochus.

ličite alibi matrimoninm servatis servandis queat con-
trahere.

In quorum fidem praesentes hasce propria nominis
subscriptione et sigillo parochiali munivimus.

Ex offlcio parochiae N. dioecesis N. in Austria.

die . . .

Kol ekuje se s 50 kr.

7. S pričal o krščanskega nauka.  (Glej § 85.)

8 . Politično dovoljenje od županije, koder ga je še
treba. (Glej § 70.) Včasih tudi spričalo gospodarja, da dotični pri
njem stanuje; isto mora biti po mestih od policije vidimovano.
Semtcrjc tudi potrdila o stanovanji od županije brez koleka.

9. O klicni list  se prinese pred poroko, kolekovan s 50 kr.
Na njem ali tudi posebej se zaznamuje opravljena spoved. (Glej
§ 86 .) Nikoli pa se ne sme mesto oklicnega lista pričevanje prič
o oklicih sprejeti.

Vzorec za oklicni list:

Oldicni list.

Sporočuje sc službeno, da sta bila: ženin Janez
Malovec, vdovec, rojen v Plešivici, župnije Adlešičke,
h. št. 36 in ravno tam stanujoč, 33 let star, katoliške
vere, zakonski sin še živih Jurija Malovec, pol zemlje
posestnika in njegove žene Marije roj. Simonič, in

nevesta: Barbara Milkovič, neomožena, rojena na
Butoraji, župnije Črnomelj, h. št. 2 in ravno tam stanu¬
joča, 19 let stara, katoliške vere, hči rajnkega Mikota
Milkovič, cele zemlje posestnika in njegove še žive žene
Katarine roj. Jerman

v tukajšnji župni cerkvi sv. Nikolaja v Adlešičah pri
Božji službi postavno trikrat, in sicer 1., 2. in 8. febru-
varija t. I. oklicana, in da se ni zglasil nikcikošen zadržek
■proti njuni zaročbi.

Datum.

Župnik.

I L. S. I

Nota pro denunciationibus.

Sponsalia inter N. N. "parochianum meum et N. N.
in parochia N. habitantem, inita rite proclamata esse
in ecclesia nostra parochiali, nullumque impedimentum
canonicum innotuisse (insuper examine parado sponsum
in dodrina Christiana sufficienter instructum ipsutn quc
peccata sita confestum esse), hisce fidem facio atque testor.

Datum.

L.S.|

Parochus.

140

Duhovski Poslovnik.

Ako so jo l)il spregledal eden ali drugi oklic, se dostavi po
besedi inita:  juxta dispensationcm die ... a Reverendissimo ordi¬
nariatu obtentam semel (bisj in nostra ecclesia parochiali procla-
mata 1'uisse etc.

10. P o d 1 o ž n i tujih držav  spričala domovinske go¬
sposke, da njih zakonu po postavah njih domovine ni zadržka.
(Glej § 70. j Se pred prvim oklicem sc predlože taki akti c. k. okraj¬
nemu glavarstvu v preiskavo in potrdilo.

11. Uradniki dovoljenje svojih predstojni-
k o v. (Glej § 70.)

12. K poroki p o pooblaščencu d o n e s e poobla¬
ščenec dovoljenje  od deželne vlade. A župnik v takem
primerljeji ne sme poročati brez škofovega dovoljenja.

£ 88 .

Oklici.

(Ha n n us nuptiiilis. Instr. §§ 39—45, GO—65, 82—85.)

Župnik ne sme nikogar klicati, dokler ni popolnoma pre¬
pričan, da hoče dotičnik res s tem in tem skleniti zakon; zato se
mora vsak prej oglasiti pri njem, ali pa prositi oklicev po prav
zanesljivi osebi.

Kje so imata zaročenca klicati, kolikrat in kedaj, vse to mora
že biti določeno pri izpraševanji.

Kje se imata tedaj klicati zaročenca in kdo
ju kliče?  V župni cerkvi, pa tudi v podružnici, kadar so
župljani tje prišli radi javne službe Božje. A tudi v podružnici,
kjer imajo podružničani redno Božjo službo, se po navadi kliče,
a pri župni cerkvi se oklici ne opuste.

Kliče jih lastni župnik zaročencev (parochus proprius). Lastni
župnik  je pa tisti, v čegar župniji imata zaročenca pravo ali ne¬
pravo bivališče.

Kar se pa tiče bivališča, so mogoči štirje slučaji. Dotični ima
1. samo pravo, 2. pravo in nepravo, 3. samo nepravo, 4. nobe¬
nega bivališča.

1. Kdor se je stalno nastanil v kakem kraji, in hoče tam
ostati tako, da bi se reklo, ni ga doma, ko bi tam ne bil, ima
tukaj svoje pravo bivališče.

Žena ima pravo bivališče tam, kjer ga ima mož; mladoletni
tam, kjer njegovi stariši, njegov varuh (drugi stariši, Wahleltern), ali
redniki. Tem nedoletnim se prištevajo tudi od sodnije razklicani kot
zapravljivci in djani pod varuštvo. Uradniki, ali sploh taki, kateri
so stopili v javno službo za celo življenje, imajo svoje pravo bi¬
vališče tam, kjer bivajo  v spolnovanje. svojih uradnih ali služ¬
benih opravkov. To je postavno bivališče,  in ostane, ko bi

§ 88. Oklici.

141

bil tudi kdo semkaj prišel z namenom, da bi ga prej ko mogoče
premestili.

Zna imeti pa kdo tudi prostovoljno ali natorno bivališče, ka¬
tero se spozna iz gotovih znakov, namreč: če kdo stalno, pogo-
stoma, celo že deset let na tem kraji biva; je na ta kraj prenesel
večji del svojega premoženja; si je na lem kraji pridobil nepre¬
makljivo premoženje; za gotovo trdi, še celo priseže, da hoče tukaj
zmirom slano vati; je dobil dovoljenje ali pravico bivati na tem kraji.

2. Kdor v kakem kraji ne misli stalno ostati, vendar je tje
prišel z namenom, za čegar dosego bode moral tamkaj dolgo
It. j. večji del leta) bivati, tedaj ima na tem kraji nepravo bi¬
vališče.  Iz česa se posname, da misli tukaj dolgo ostati ? Ako je
tam že najmanj eden mesec bival, ko bi se morda iz drugih go¬
tovih znakov ne sklepalo, da tam ostati ne misli. A tudi bivanje
manj od enega meseca zadostuje, kadar se spozna iz gotovih znakov,
da misli tukaj bivati gotovo več ko pol leta.

a)  Žena ima tam nepravo bivališče, kjer služi; mladoletni ali
postavljeni pod varstvo, ako ni pri stariših ali tam, kjer je varuh,
ima svoje nepravo bivališče ondi, kjer sedaj biva, služi, študira, se
uči. Vojak, kjer ima svoje stajališče.

b)  Kdor ima razven svojega pravega bivališča še v drugih
župnijah hiše z vso pripravo, more tudi tukaj imeti nepravo
bivališče. Mogoč pa je trojen slučaj, kateri mu tukaj nakloni
nepravo bivališče: a) je to bivališče kupil že pred leti in prebiva
v njem znaten čas leta, je ta kraj brez vsega pomisleka njegovo
nepravo bivališče, č) Ima to bivališče vže več let, a ne stanuje v
njem vsako leto znaten čas. 7 ) Je šc-le pred kratkim dobil v last
to bivališče. V teh dveh zadnjih slučajih je pa tukaj dobil le tedaj
nepravo bivališče, če prebiva ob poroki že šest tednov v njem.

c)  Kdor stopi v službo pri privatnih osebah, zavodih ali
družbah za daljši ali negotov čas. Vendar ne smejo biti opravki
taki, ki tirjajo vedno premembo bivališča Kdor služi gospodarja
tako, da mora tam bivati, kjer gospodar, ne dobi tam bivališča,
kjer ga nima gospodar.

d)  Državni uradniki in vsi v javnih službah nastavljeni za
čas življenja, kadar so v izvanredno službo poklicani na drug kraj,
kakor je oni, v katerem imajo svojo pravo službo, in ostanejo v tem
kraji izvanredno službe dlje časa, dobijo v tem kraji svoje ne¬
pravo bivališče.

Kdor se v kakem kraji radi potovanja, vedrila ali kupčije
mudi dlje časa, ni dobil tukaj nepravega bivališča.

Kje se imajo tedaj zaročenci klicati?

1 . Ge sta ženin in nevesta iz ene in iste žup¬
nije  in imata oba tamkaj pravo bivališče, ju kliče župnik te
župnije. Sta ženin in nevesta iz različnih župnij,
v katerih imata pravo bivališče, ju kličeta njuna lastna župnika.

142

Duhovski Poslovnik.

2. Ima eden pravo bivališče na dveh krajih,
tako, da ga lahko menja po lasi ni volji, je doma na obeh krajih,
tedaj mora biti klican tudi na obeh krajih.

3. Ce ima eden ali drugi pravo in nepravo bivališče, mora
biti klican na kraji pravega in nepravega bivališča, kjer n. pr. posel
ali delavec pri privatni osebi služi na nedoločen čas; kjer se ne-
doletni uči rokodelstva.

Kdor ima več nepravih bivališč, je dosti, da je na enem klican.

Naj si pa ima ženin ali nevesta pravo ali obojno bivališče,
gotovo je moral stanovati na njem že šest tednov pred prvim
oklicem, sicer se mora klicati tudi še v oni župniji, v kateri je
vzadnjič stanoval celih šest tednov.

4. A k o nima eden pravega bivališča,  je pa kraj,
iz katerega se je oglasil za oklice, njegovo nepravo bivališče, in
na lem ne biva še najmanj eno leto, tedaj mora biti tudi klican
v tisti župniji, v kateri ima svojo domovinsko pravico (ta se raz¬
vidi iz domovinskega lista), in nko nima te nikjer, pa v svojem
rojstvenem kraji. A rojstveni kraj se tukaj ne šteje tisti, v katerem
je bil kdo rojen po naključji, n. pr. na potovanji, nego tam, kjer
so imeli stariši svoje bivališče za čas rojstva.

Ako v tem slučaji nastanejo kake pritežnosti, naj se stvar
naznani škofiji.

5. Kdor nima niti pravega, niti nepravega
bivališča,  naj si bode že zato, ker je popustil svoje poprejšnje
bivališče in ga še ni dobil nikjer drugej v tem smislu, kakor to
tirjajo pogoji za pravo in nepravo bivališče, ali zato, ker radi svo¬
jega opravka nikjer dolgo ne ostane (brezdomovinci vagi|, se kliče
v župniji, v kateri ravnokar stanuje, a tudi v župniji, v kateri ima
domovinsko pravico; ako nima te nikjer, pa v rojstni župniji. Takih
ne smo nikakor poročati župnik, da bi prej ne naznanil škofiji.

Pri neznanih tujcih je treba včasih potrjenja od županije,
koliko časa da že biva v župniji.

To so cerkveni ukazi radi oklicev, so pa nekoliko v navskrižji
z državnimi.

Po državni postavi 1 ) se kličeta zaročenca  v
svoji župniji, in ako sla iz različnih župnij, v obeh župnijah. A
če ne stanujeta v župniji, v kateri se bode sklenil zakon, še šest
tednov, sc morata klicati tudi v župniji, kjer sta bivala zadnjič več
ko šest tednov, ter se preskočijo vsi tisti kraji, kjer sta bivala
krajši čas. Ali naj pa oseba, če noče biti klicana na več krajih,
počaka, dokler bode na svojem novem bivališču več ko šest
tednov. To velja tudi, ako so je med oklici preselil v drugo žup¬
nijo. Tukaj se mora z nova klicati začeti, ali pa dobiti cerkveni
in državni spregled od teh oklicev; na prejšnjem bivališči pa ne
smejo prenehati oklici.

) Drž. zak. § 71.

§ 88. Oklici.

143

Od katerega obroka naj sc pa začne šteti teh šest tednov,
ali od poroke ali od prvega oklica nazaj, ni gotovo. V dejavnosti
naj se šteje od prvega oklica nazaj.

Po državni postavi morajo biti prav tam klicani nedoletni
dijaki, kjer ravnokar prebivajo. Civilna postava se tedaj s cerkveno
ne vjcma v št. 2, celo 3., posebno pri nedoletnih, tudi v 4. Vendar
spolnujoč cerkvene predpise zadošča tudi civilnim.

Ko bi radi tega nastala nasprotja postav, od strani zaročencev
pa kake pritožbe, naj prosi duhovnik pri škofiji spregleda od oklicev.
Nikakor se pa ne sme prezreti cerkvena postava. Prav bode, da
se pregleda pristojbina, kadar se kliče samo radi cerkvene postave.
Izsiliti se itak ne more z državno pomočjo. Tudi ni treba izdela¬
vah oklicnega lista na kolek v takem slučaji, nego v obliki dopisa
se naznanijo oklici dotičnemu župniku.

Nekatere škofije so dale spregled od oklicev za celo škofijo,
kateri bi se morali tir jati samo radi cerkvene postave.

Ako je vojak, prištevajoč se k militia vaga,  v kraji, kjer ni
garnizijske cerkve, sme ga klicati tudi civilni župnik tiste župnije,
v kateri prebiva. 1 ;

O oklicih mešanega zakona glej § 83.

Ko bi bili oklici bistveno napačni ali opuščeni, tedaj je po
cerkveni postavi zakon nedopuščen, po državni pa celo neveljaven,
ako ni bilo vsaj enkrat klicano.

K o 1 i k r a t in k e d a j se vrše oklici?

Po cerkveni in državni postavi o treh zaporedno si sledečih
nedeljah ali zapovedanih praznikih, in sicer med dopoldansko službo
Božjo. Ko bi se pozabilo klicati dopoldan, se sme tudi popoldan
pri večernicah ali krščanskem nauku. Tudi, ko bi se bili povsem
pozabili oklici eno nedeljo, se smejo prenesli na prihodnjo nedeljo
ali praznik, če se ne mudi za poroko. Ko hi se pa mudilo, mora
župnik pri škofiji in politični oblasti v svojem imenu prositi spre¬
gleda za ta izpuščeni oklic. Da se bode pa zadostilo duhu postave,
naj vsaj med prvim in drugim ali drugim in tretjim oklicem pre¬
teče nekaj delavnikov. Ko bi bilo treba oklicev na več krajih, spo¬
roči to dotičnim župnikom oni župnik, ki bode imel poroko, na¬
vadno nevestini, po pravilu: Ubi sponsa, ibi sponsalia.

Sporočilo bi sc znalo glasiti tako-le:

Vi sok omasti ti 'župni urad!

Pri podpisanem sta se oglasila za poroko:

Ženin: Janez Mišon, krojač, vdovec, katoliške vere,

23 let star , stanujoč na Vrhu št. 9, župnije Št. Janš, za¬
konski sin še živega Jurija Mišon, kmeta, in njegove
ranjke šene Terezije roj. Kobal;

'1 i)vorn. dekr. 9. maja in 15. sept. 1808.

144

Duhovski Poslovnik.

Nevesta: Jera Pucelj, neomožena, katoliške vere,

20 let stara, is Vrhpolja št. 10, županije sv. Trojica, za¬
konska, hči še živega Janeza Pucelj, kočarja, in njegove
šene Marije roj. Rojec.

Ponesla sta vsa sa zakon potrebna pisma in bosta
tukaj klicana prvo, drugo in tretjo nedeljo po binkoštih.

Ker je pa pr išel ženin še  - le pred, štirimi tedni semkaj
in je poleg tega še mladoleten, se mora po § 41 nav. in
§72 drž. sak. klicati tudi v St. Janžu, zato prosim, da ju
blagovolite v gori naznanjenih dneh klicati tudi pri Vas.

Spregled od oklicev.

V sili in posebnih okoliščinah bi se smeli oklici ali popol¬
noma opustiti, ali pa vršiti samo enkrat. Cerkveni spregled daje
škof; če sta iz različnih škofij, tisti škof, v čegar škofiji bode po¬
roka. Politični spregled od vseh treh oklicev daje deželna gosposka, 1 )
v nujnih slučajih in od drugega in tretjega oklica pa okrajno gla¬
varstvo. 2 ) A deželna vlada in okrajno glavarstvo sineta dajati spre¬
gled samo za svoje okrožje; kadar mora biti eden zaročenec klican
tudi v drugi kronovini ali okrajnem glavarstvu, mora tudi tamkaj
dobiti spregled.

Prošnje na škofijo odpošlje naj vselej župnik, kateri potrdi,
da sta zaročenca v krščanskem nauku podučena in da so v prošnji
navedeni uzroki resnični. 3 ) a tudi prošnje na politično oblast po¬
trdi župnik, da ni nobenega zadržka zoper zakon. Najboljše je, če
se pošljejo prošnje na deželno vlado po okrajnem glavarstvu, ker
sicer deželna vlada itak pošilja take prošnje na okrajna glavarstva,
da potrdijo resničnost uzrokov za spregled. Kolekujejo se prošnje
s 50 kr. Vsaka še ne kolekovana priloga s 15 kr. Prošnje in pri¬
loge na škofijo so koleka proste.

Uzroki, radi katerih se daje spregled od vseli
oklicev.

1. B 1 i ž n a smrtna nevarnost.  Ko bi bila nevarnost
velika, da bi se pri ordinarijatu ne mogel prositi spregled, ga sme
dati tudi dekan, in v zelo veliki smrtni nevarnosti, ko bi še tudi
dekan ne mogel dati spregleda, ga da za poroko opravičeni du¬
hovnik v škofovem imenu. Nikakor pa se ne sme poročati brez
političnega dovoljenja. ,Ako je duhovnik sam spregled dal in po¬
ročal, prosi potem škofa, da odobri njegovo ravnanje. Ta bližna
smrtna nevarnost pa mora biti gotova ali po spričalu zdravnikovem,
ali pa, da je o nji duhovnik moralično prepričan. A dobro se mora
prevdariti, če ni zakonu nasproti kak cerkveni ali državni zadržek.
Za poroko morajo biti najprej odstranjeni vsi zadržki, n. pr. vojaštvo.

’) Drž. zak. § 85.

'b Ukaz min. 1. jul. 18fi8, post. 4. jul. 1872 v ukz. 1. sir. 226.
h Razglas ljublj. škof. 12. dec. 1857, št. 363/E.

j

§ 88. Oklici.

145

naborna dolžnost, mladoletnost. Tudi krstni list mora doncsti, ako
kateri izmed zaročencev ni krščen v župniji. Kadar se ne more
dobiti, se prosi zanj spregleda po škofiji, katera izposluje spregled
deželne vlado, ali v silnem slučaji pri dekaniji in okrajnem gla¬
varstvu. 1 ) V zelo silnem slučaji bi smel duhovnik poročati tudi
brez njega od cerkvene strani, a nikakor ne od državne strani.

Naj se poroča s čegar koli spregledom, morata storiti zaro¬
čenca razodetno prisego, in sicer pred župnikom, kateri bode'po¬
ročal. Z njo potrdita, da nista sedaj niti zaročena, niti poročena,
in da jima ni znan noben njunemu zakonu nasproten zadržek. K
tej prisegi sme poslati okrajno glavarstvo uradnika ali pooblastiti
župana, ali jo pa pusti priseči pred samim političnim uradnikom.
Ko bi teh ne bilo, privzame duhovnik dve priči.

Tudi pri poroki morate biti dve priči.

Vzorec za razodetno prisego glej § 87. Za vsakega zaročenca
se vpiše posebej prisega in vsak podpiše svojo. Spodaj pa pod¬
piše župnik: Ta prisega se je storila v pričo podpisanih v I., dne ...
Podpiše jo poleg zaročenca še župnik, politični pooblaščenec, če je
bil navzoč, sicer dve priči, ter se priloži zakonskim aktom in vpiše
v poročno knjigo.

Ko bi moral duhovnik v sili poročati vojaka militiae vagae,
ki je pod oblastjo vojaškega duhovnika in tega ni blizu, se dobi
spregled od škofa, kakor za civilne osebe; državni spregled pa
radi vojaške osebe pri deželni generalni komandi, in v bližnji smrtni
nevarnosti pri vojaški komandi (Militiir-Commando), ter povabi k
razodetni prisegi dotionega vojaškega poveljnika, kateri se da tudi
nadomestovati po kakem avditorji, častniku ali državnemu urad¬
niku. Ako spada drug zaročenec pod civilno oblast, se mora spre¬
gled prositi tudi pri civilni oblasti.

Prošnja na dekanat bi se glasila:

Visokočastiti dekanijski urad !

.Ponižno podpisana prosita radi nenadnega hudega
ženinovega oholjenja spregledu vseh oklicev sa njuno po¬
roko. Uzroke navajata te-le:

1. Smrtna, nevarnost ženinova, kakor kaže priloženo
zdravnikovo spričalo A.

2. Ker bi rada popravila, slab glas, v katerem sta
radi desetletnega, skupnega, bivanja.

3. Ker selo želita pozakoniti dva otroka, rojena is¬
te zaveze.

Datum .

Podpisa ženina in neveste.

’) Post. 4. jul. 1872 v ufez. 1. str. 227.

,,Poslovnik.“

10

146

Duhovski Poslovnik.

Župnik pristavi na prošnjo, ali pa napravi posebno spričalo:
Navedene uzroke potrjujem s to opazko, da ni znan noben tej poroki
nasprotni zadržek, in da se hode ž njo popravilo veliko pohujšanje.
V krščanskem nauku sta dobro podučena.

Prošnja na politično gosposko glasi se mutatis mutandis enako.

2. K a d ar se hočete dve osebi poročiti, ka¬
teri imajo ljudje sploh za poročene,  pa niso bile
nikdar poročene. Spregled daje samo škof in deželno predscd-
ništvo. Prošnjo, kolekovano s 50 kr., podpišeta zaročenca. Ko bi
pa taka dva ne mogla s prošnjo za spregled nastopiti rednega
pota, ker bi sicer njima ali otrokom nastala velika škoda, dasta
svojo zadevo ali sama, ali pa po dušnem pastirji na škofa s svojim
pravim imenom, 1 ) ta jo pošlje na deželnega predsednika.

Prošnja bi se glasila:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

V mojil župniji živita že pet let Jakob Moss, krznar,
in Ana Hoffner. Cela okolica ju ima za zakonskega moža
in ženo tembolj, ker sta■ se pri vselitvi, skazala s poročnim
listom Moss-ove ranjke žene. Se-le sedaj sta se pri pod¬
pisanem oglasila in skesano naznanila, da živita v pre¬
grešni zavezi in prosita poroke.

Pri izpraševanji se je pokazalo, da proti njunemu
zakonu ni nobenega zadržka. V krščanskem nauku sta
dobro podučena.

Ker bi bila pri očitnih oklicih zelo osramotena in
bi nastalo tudi med, župljani pohujšanje, zato prosi po¬
nižno podpisani za nje spregleda od vseh treh, oklicev,
proti, temu, da storita razodetno prisego, in dovoljenja,
skrivnega poročenja, ter izposlovanja političnega spre¬
gleda po § 87 drž. zak.

Sprejme sc potem prisega, kakor zgoraj.

3. Osramotenje zaročencev,  kadar jima je sveto¬
vati iz moralnih ozirov zakon, a sta po svojih razmerah ali po
starosti tako različna, da bi ju oklici osramotili.

4. Ko bi se bilo zelo bati, da se bode zlobno za-'
v i r a 1 zakon,  ko bi se tolikrat vršili oklici.

o. Ko 1)i imela ena stran nepreviden in ne¬
odložljiv  pot  k spolnovanju svojih dolžnosti,- sklenjenih s
smrtno nevarnostjo, n. pr. če mora vojak v vojsko, ali če mora
eden iti v oddaljen kraj, od koder sc ne bode kmalu vrnil, so-
sebno, kadar je treba otroke pozakoniti ali rešiti nevestino čast.

'j § 87. drž. zak. je preklican z razgl. nauči. min. 4. jun. 1859, št. 8240.

§ 88. Oklici.

147

6. Ko bi se imela poroka sicer vršiti v prepoveda¬
nem čas u.

7. Kadar gre za poroko  velikih plemenitašev ali vla¬
dajočih knezov.

Uzroki, radi katerih se daje spregled od dru¬
gega ali tretjega oklica:

1. Nevarnost greha, katera bi nastala iz odlašanja po¬
roke n. pr. če sta dosedaj živela pod eno streho, blizo skupaj sta¬
nujeta, ali bi odkladanje zakona delalo pohujšanje radi prejšnjega
življenja. v

2. Ce se more dokazati, da bi iz odloga poroke nastala v e -
lika škoda na premoženji,  n. p. nakup posestva, katero
je treba obdelovati, posle nadzirati, bližna žetev.

3. Premeščen) c uradnika ali vojaka  na drug
kraj, da ne bode treba tamkaj novih oklicev.

4. Potovanje,  ki se no da odložiti.

5. B 1 i ž n i porod neveste.

6. Ko bi se bilo bati, da bi kdo iz hudobije ne za¬
viral zakona,  če bi se bili vršili vsi trije oklici.

7. Ko bi si bila ženin in nevesta zelo narazen
po starosti, stanu in premoženji.

8. Kadar je p r e p o v e d a n čas blizu in bi po od¬
logu prišla škoda,  pa le takrat, ako nista zaročenca sama
zakrivila zamude, n. pr. če sc je rešil spregled ali ženitovanjska
zglasnica prišla kratko pred prepovedanim časom.

Niso pa samo ti uzroki, ampak tudi drugi, kateri se dado
tem podrediti.

Svetovati je, da se prošnji na politično oblast priložijo potrebna
zakonska pisma: pismeno privoljenje zakonskega očeta, spoznanje
polnoletnosti ali dovoljenje varstvenega urada, potrdilo, da je ženin,
ki še ni izvršil šestintrideseto leto, zadovoljil naborni dolžnosti.

Za nekatoliško stran velja spregled politične gosposke, izdan
radi oklicev v cerkvi.

Kako  s e* k 1 i č c ?

Oseba ženina in neveste sc mora natanko označiti; naznani se:

1. Krstno ime in priimek, pri nezakonskih tisti, kateri je v
krstni knjigi, ko bi bil tudi napačen. Pri posinovljenih ime posi-
novnika poleg obitcljskcga priimka.

Navada jo, da se naznani' tudi očetovo in materino ime in
če še živita. — Pri vdovi tudi ime njenega prejšnjega moža.

2. Rojstvom kraj, včasih še s pristavkom župnije, dežele. Sta¬
novanje in hišna številka. Starost, za katero zadostuje, če se na¬
pove, da je zaročenec mlado- ali polnoleten,  vendar se je držati
navade, po kateri se starost napove v letih, ali še celo z mesecem,
dnevom in letnico. (Drž. post. g 70, drž. zak. ne tir ja starosti.) Stan,
ali je neoženjen ali vdovec, opravek. Kateri pa še nimajo nikake

10*

148

Duhovski Poslovnik.

stopinje v družbinskem življenji, zadostuje, da se naznani stan in
opravek starišev. Zamolči se, kar je sramotilnega, n. pr. neza¬
konski porod.

3. Da sta klicana v prvič, drugič, tretjič. Kadar sc dobi spre¬
gled od oklicev, se pove, da sta klicana enkrat za trikrat. Ravno
tako je prav, da se naznani, kadar sta dobila spregled o kakem
drugem zadržku. A naznani sc samo spregled od očitnega in ne
sramotilnega zadržka.

Obrazec za oklice je več ali manj ta-le v navadi:

V stan svetega zakona želita stopiti:

Franc Ljusk, krojač, vdovec, zakonski sin še živega
Jožefa Ljnsk, kmeta in njegove rajnke žene Jere, rojene
Rovan, rojen v Črni vasi, St. Mihelske župnije, h. št. 3,
sedaj stanujoč na Gaberci h, št. 20, star 23 let,
jemlje v zakon

Marijo Črnigoj, neomoženo zakonsko hčer rajnkega
Baltazarja Črnigoj, krčmarja, in njegove še žive žene
Ane, roj. Martolos, rojeno v Zabnici, St. Vidske župnije na
Koroškem, sedaj stanujočo na Vihri h. št. 3, staro 19 let,
sta oklicana

v prvič 3., v drugič 10., v tretjič 17. julija.

Pove -se še nazadnje: Ako je komu znan kak temu zakonu
nasprotujoč zadržek, naj ga naznani.

O veri zaročencev se navadno nič ne naznani, pri mešanem
zakonu že celo ne.

Ko bi kdo naznanil med oklici zakonsk zadržek, mora župnik
precej ustaviti oklice, ko bi imel tudi gotovo upanje, da se bode
spregled dobil. Ako župnik pri vsem svojem prizadevanji tudi
dozdeve zadržka odpraviti ne more, naj sporoči vse škofu in ravna
po njegovi razsodbi.

Oklici veljajo šest mesecev od dne zadnjega oklica, ali če je
bil spregled dan od vseh oklicev, od dne danega spregleda. A uka¬
zati sme škof, da se morajo ponoviti, tudi ako je pretekel krajši čas.

§ 89.

Spregled zadržkov in uzroki spregleda.

1.  Nekateri zadržki se nikoli ne spregledajo,
in ti so:

1. Nedostatek potrebnih duševnih moči. |§ 63.)

2. Strah in sila. (§ 61.)

3. Pomota IS 60), a ne pomota o suženstvu. (§ 74.)

4. Nespolnjeni pogoj. (§ 79.)

g 89. Spregled zadržkov in uzroki spregleda.

149

5. Nezmožnost. (§ 62.)

6. Zakonska vez. (g 66.)

7. Nedorastlost, kadar ni duševne zrelosti za zakon, (g 64.)

8. Krvno sorodovinstvo v ravni vrsti in v prvem kolenu
stranske vrste (brat in sestra), (g 56.)

JI. Nekateri so taki, da bi jih smel spregle¬
dati papež, a j i h ne spregleda nikoli:

1. Svaštvo v prvem kolenu ravne vrste ex copula ličita (očem
in pastorka; mačeha in pastork; sveker, svekrva; last, tašča in
sinaha, zet. (§ 57.)

2. Prešestvo z umorom nedolžnega zakonskega sodruga, kadar
je zločinstvo očitno znano. (§ 58.)

3. Skrivna poroka tam, kjer jo bila razglašena tridentinska
določba, in sicer samo oziroma na čisto katoliške zakone, kateri
se mislijo še-le sklenili.

III. Nekateri so taki, da se le red ko krat spregle¬
dujejo, in sicer iz zelo veljavnih uzrokov:

1. Slovesne obljube vedne čistosti, (g 67.)

2. Višje posvečenje, (g 67.)

3. Veljaven, a ne izvršen zakon, (g 66.)

4. Razlika vere med krščenim in nekrščenim; posebno ondi
se ne daje ta spregled, kjer je že razširjena krščanska vera. (g 68.)

5. Skrivno zločinstvo, kadar sta sodelovala pri umoru eden ali
oba, in je bila nasledek smrt nedolžnega zakonskega tovariša, (g 59.)

6. Drugo koleno krvnega sorodstva tikajoče se prvega (stric,
ujec z bratovo ali sestrino hčerjo; strina, ujna z bratovim ali
sestrinim sinom).

7. Duhovno sorodstvo med botrom in krščencem. (g 75.)

IV. O d v s e h drugih z a d r ž k o v s e dobi po na¬
vadi spregled:

1. Krvno sorodstvo v drugem, tretjem in četrtem kolenu.

2. Svaštvo iz zakonske vezi po vseh kolenih stranske vrste.

3. Svaštvo ex copula illicita po vseh kolenih in vrstah. (Izjemo
glej § 77.)

4. Prešestvo brez umora.

5. Duhovno sorodovinstvo (izjemši med botrom in krščencem).

6. Državno sorodovinstvo.

7. Javna spodobnost po všfeli kolenih.

8. Neslovesne obljube vedne čistosti.

9. Razlika vere med katoliškim in nekatoliškim kristijanom.

A) Spregled daje papež

1. Za krvno sorodovinstvo v prvem- in drugem kolenu.

2. Za svaštvo iz zakonske zaveze v prvem in drugem kolenu,
in iz nedopuščene zaveze.

Duhovski Poslovnik.

150

3. Za prešestvo z umorom (se daje malokdaj).

4. Za postavno sorodovinstvo.

5. Javna spodobnost iz veljavnega in neizvršenega zakona.

6. Neslovesne obljube vedne čistosti in stopiti v red.

7. Razlika vere.

V sili pa sme tudi od papeževih pridržajcv cx licentia prae-
sumpta škof dati spregled, kadar je zadržek tajen. Sila pa je ta¬
krat, kadar se brez pohujšanja ne more odložiti poroka.

B) Spregled daje škof

1. Od krvnega sorodovinstva v tretjem in četrtem kolenu.

2. Od svaštva v tretjem in četrtem kolenu, a oboje le, če se
ne dotika druzega.

3. Od prešestva neutro machinante.

4. Od duhovnega sorodovinstva (samo ne med botrom in
krščencem).

5. Od javne spodobnosti iz zarok.

6. Od obljube sprejeti mašnikovo posvečenje, od začasne ob¬
ljube devištva in obljube ne stopiti v zakon.

7. Od prepovedanega časa.

V smrtni nevarnosti, kadar ni več moči pri sv. Očetu prositi
spregleda, sme škof spregledati takim, kateri so sklenili samo civilni
zakon, ali ki žive v priležništvu r a z v e n zadržkov zakonske vezi,
krvnega sorodovinstva v navzgorni in navzdolni vrsti med polno-
in po polirodnimi, mašniškega posvečenja, svaštva iz dopuščene
zaveze v prvem kolenu ravne vrste, n. pr. med očmom, mačeho
in pastorko, svekrem in sinaho:

1. Višji mašniški blagoslovi in slovesna obljuba v redu.

2. Razlika vere med krščenim in nekrščenim.

3. Krvno sorodovinstvo razven gori naznanjenega zadržka.

4. Duhovno sorodovinstvo.

5. Postavno sorodovinstvo.

6. Svašlvo iz dopuščene zaveze razven gori naznanjenega
zadržka.

7. Svaštvo iz nedopuščene zaveze.

8. Zadržek javne spodobnosti.

9. Prešestvo.

10. Umor zakonskega družeta.

11. Zakonska zaveza na skrivnem.

A spregled se ne daje brez uzroka; kanonični uzroki so
ti-le in veljajo večinoma le za ženske:

1. An gu s ti a loči,  kjer biva ali je bila rojena nevesta,
ako v tem kraji ne more dobiti nobenega sebi po stanu, starosti
in premoženji enacega, a le, kadar dotični kraj nima več kakor
tristo ognjišč in ne čez 1500 prebivalcev. Več krajev, k večjemu

§ 89. Spregled zadržkov in uzroki spregleda.

151

pol ure oddaljenih, velja za eden kraj. Semkaj spadajo tudi sa¬
motne hiše, mlini, kraji po gozdih in predmestje pol ure oddaljeno
od mesta. Velja samo za poštene ženske v oddaljenih kolenih
sorodovinstva in svaštva, in sicer sam za-se.

2. A e t a s f o e m i n e a superadulta,  ker je že čez
štiriindvajset let stara, tudi ko hi bila že prej katerikrat odklonila
zakon. No velja pa za vdove. V oddaljenih kolenih zadostuje sam.

3. Deficientia  v. i n c o m p e t e n t i a d o t i s. Kadar
nima nevesta svojemu stanu in krajnim razmeram primerne dote.
Tudi, če nevesti kdo drugi obljubi doto pod pogojem, da se omoži
v sorodovinstvu ali svaštvu, ali ji ženin v ta namen obljubi opremo
(Ausstattung). — Kdor izvršuje spregled, mora gledati in tirjati,
da ženin plača pred izvrševanjem spregleda opremo. Vendar vse
eno velja spregled, ko bi se to tudi ne zgodilo. Ko bi pa dekle
sicer samo ne imelo premoženja, a ima bogate stariše, od katerih
pričakuje doto po smrti, ne velja za-njo ta uzrok. Pač pa, kadar
pričakuje dote od bogatih sorodnikov, in nima še pravice do nje,
ter tudi ni upanja, da jo kmalu dobi. Ako je dobila nevesta pred
izvrševanjem spregleda premoženje, n. pr. po daritvi ali dedščini,
tedaj odpade ta uzrok in ni spregleda; če ga je pa dobila po iz¬
vršitvi spregleda, velja spregled. Semkaj bi tudi spadal uzrok:
sama revščina, če bi morala prošnica, ko bi ne vzela sorodnika,
služiti celo življenje, in bi v starosti trpela lakoto. Tudi, če je
bolehna ali grde zvunanjosti.

Na ta uzrok se daje spregled v oddaljenih kolenih sorodo¬
vinstva in svaštva. Dana oprema od ženina ali koga drugega je
uzrok, da se da spregled v tretjem kolenu, tikajočem se druzega,
in v prvem kolenu javne spodobnosti.

4. Lites super successione bonorum jam exortae,
v. earundem gravis v. imminens periculum, kadar ženska nima
nikogar, s čegar pomočjo bi mogla priti do podedovanega premo¬
ženja ali dote, kakor tega, katerega hoče vzeti. Velja samo za
oddaljena kolena.

5. Paupertas v i d u a e , v. vidna f i 1 i i s gravata,
v. oratrix liliis gravata, ako ji bode pomagal novi mož odrejati
otroke. Včasih se daje tudi spregled, če je vdova mlada, ter je v
nevarnosli nezdržnosti. Tudi je uzrok neccesitas auxilii,  če vdova
za otroke in premoženje ne more sama skrbeti. Ta uzrok velja
tudi za vdovca in zadostuje sam celo za bližnja kolena, posebno
prvo stransko koleno svaštva.

6. P on um pači  s,  ako more zakon odstraniti sovraštvo,
prepire, mrzkost, ne samo med vclikaši, ampak sicer med stariši
in sorodstvom. A da spregled stopi v svojo moč, morajo biti preje
poravnani prepiri. Tudi velja ta uzrok, če se bode mir še bolj
utrdil z zakonom. Tudi se prišteva semkaj si oratoribus v. alteri
eorum vitae periculum imminet per matrimonii concessionem prae-

152

Duhovski Poslovnik.

cavendum.  Potem cvitatio scandalonun inter cognatos  in fornica-
tionis pcriculum rcit/ione juventutis contrahentium,  posebno, kadar
se po sklenjenem zakonu prosi spregled.

Na uzrok honum pacis  se daje spregled v drugem kolenu
sorodovinstva in svaštva, če se dobijo še drugi uzroki tudi v drugem
tikajočem se prvega.

7. N i m i s suspecta, peric u losa familiaritas,
necnon cohabitatio sub eodem teci o, ako se lahko zabraniti ne da.

8. Čopu la c a r n a 1 i s inter oratores,  tembolj im-
praegncitio oratricis  in legitimatio prolis.  Ce se je storila copula  z
namenom, da bi se ložje dobil spregled, se mora to naznaniti, ker
na to sc težje dobi spregled. Ta uzrok velja tudi za drugo koleno.
Semkaj spada tudi uzrok: pcriculum incontinentiae,  če dekle nima
starišev in je od mnogih zapeljevana.

9. Infamia  m u 1 i e r i s, če je iz preprijaznega občevanja
prišla v sum, da se je pregrešila s prašnikom, in je tako prišla
v slab glas, ter bi morala neomožena ostati, ali vzeti moža nižjega
stanu, ali imela sicer veliko škodo. Ta uzrok velja tudi, če so nista
pregrešila. Daje se nanj spregled v oddaljenih kolenih.

10. R e v a 1 i d a t i o matrimonii,  v. matrimonium bona
(ide contractum in sicer, če je bil sklenjen po tridentinski obliki.
Sklenjen mala (ide ne dobi spregleda.

11. P e r i c u 1 u m matrimonii  mixti v. c o r a m a c a -
t h o 1 i c o m i n i s t r o c e 1 c b r a n d i. Semkaj spada tudi pcri¬
culum perversionis,  ko bi bil prepričan duhovnik, da se je bati tega.

12. P e r i c u 1 u m i n c e s t u o s i c o n c u b i n a t u s.

13. P e r i c u 1 u m matrimonii c i v i 1 i s.

14. R e m o t i o gnavium s c a n d a 1 o r u m.

15. Cessatio puhlici concubinatus,  posebno če
je bil zakon vže civilno sklenjen.

16. E x c c 11 e n t i a m e r i t o r u m ali prošnika samega ali
njegovega sorodovinstva, če je kdo odbijal cerkvene sovražnike,
bil radodaren do cerkve, se skazal v cerkveni učenosti, v čed¬
nosti ali kakorkoli.

To so uzroki po Instr. S. Congr. de propag. fide 9. maja 1877,
pa ne izključni, ampak navadni; nahajajo se še ti-le:

17. C o n s e r v a t.i o b o n o r u m in eadem familia illustri.

18. P r a e r o g a t i v a p r i n c i p a 1 i s v. regiae dignitatis.

19. Sine c a us a v. ex certis  r a t i o n a b i 1 i b u s q u e
c a u s i s , in to pri imenitnih prašnikih. To so imenitnejši uzroki,
radi katerih se daje spregled; utegnili bi pa biti tudi še drugi,
ki se dajo podrediti gorenjim, tako n. pr. pri neslovesni obljubi
vodne čistosti in stopiti v red se navede kot uzrok silno poželenje
izvirajoče iz velike mesene slabosti, velika težava v spolnovanji
obljube in nevarnost pogostega prelomljenja.

153

§ 90 . Prošnja  za spregled.

§ 90.

Prošnja za spregled.

Duhovnik naj sicer ne podpira takih prošenj, vendar je naj¬
bolje, če on sam sestavi prošnjo, prošnika jo pa podpišeta; smela
jo pa narediti tudi sama. Ako ne znata pisati, naj duhovnik za nje
prosi v svojem imenu. V prvih dveh slučajih pripiše duhovnik
tudi še svoje provodno poročilo (gutachtlich einbegleiten). Duhov¬
nik zapove pri tej priložnosti prosilcema tudi strogo, da ne smeta
pod eno streho stanovati ali grešiti. Prošnje na cerkveno oblast z
vsemi prilogami vred se ne kolekujejo. če sta prošnika iz različnih
škofij, zadostuje spregled enega škofa, in sicer po navadi nevesti¬
nega, kjer bo poroka — a le, če se sosednji škofje tako dogovore.

Vsaka prošnja mora obsezati:

1. Imena in priimke obeh prošnikov, starost, stan (neomožen,
vdovec, in koliko časa vdovec), otroke obvdovljenega in njih sta¬
rost, vera.

'2.  Ime škofije, v kateri sta rojena ali v kateri stanujeta. Ce
sta iz različnih škofij, se mora naznaniti tudi to.

3. Natanko označenje zadržka in vsak, tudi najmanjši zadržek:
koleno, vrsto sorodovinstva in svaštva, kako sta si v botrinstvu.

4. Število zadržkov: mnogotero sorodovinstvo in svaštvo,
sorodovinstvo s svaštvom.

5. Mnogotere okoliščine: ali gre za že sklenjen zakon, ali za
zakon, ki se bo še le sklenil; v prvem slučaji, ali je bil sklenjen
bona lide, ali pa se je vedlo za zadržek; ah z oklici, po obliki
tridentinski, ali se je vršila copula  zato, da bi se ložje dobil spregled;
ali se je zakon izvršil, in če se je mala fide,  je morda vsaj ena
stran vedela za zadržek, ali je bil obema zadržek znan. Etiam
copula imperfecta exprimenda est, si scilicet vas lemineum pene-
tratum fuerit. — Pri copula incestuosa  je vselej dodati, ali sta ve¬
dela za žlahto ali ne.

Uzroki, radi katerih se prosi spregled, naj se dokažejo kolikor
mogoče s pismi, n. pr. prestarost neveste s krstnim listom, vdova
z otroci ravno tako s krstnimi listi otrok, incompetentia dotis s
postavnim izkazom o premoženji ali z ubožnim listom, compositio
litium s pravoveljavno pogodbo o spravi.

Uzroka naj se navedeta najmanj dva, razven, če kateri že
velja sam za-se. Ce večji ni resničen, spregled ne velja; če manji
ni resničen, pa velja.

Zadržki šopa  očitni ali skrivni; prve razsoja datarija, druge
penitencijarija. Najbolje je, da vselej prošnjo pošlje na škofijo, če
je izvirna prošnja latinska, da škof samo svoje provodno poročilo,
slovenski pa sestavi sam latinsko prošnjo.

Kateri zadržek se šteje med skrivne?  Tisti, ki ni
znan niti sodnijsko niti izvansodnijsko, ali ako ga razven prošnikov

154

Duhovski Poslovnik.

nc ve več kot pet oseb, o katerih se sme soditi po pravici, da ga
ne bodo razodele. Kadar je znan samo prošnikoma in spovedniku,
se imenuje povsem skriven (omnino occultum). Skrivni morejo
biti posebno zadržki izhajajoči ex crimine, večidel ex eo])ula illi-
cita, drugi se domnevajo ex jure očitni.

Vsi drugi so očitni,  in tudi taki do sedaj popolnoma skrivni,
ako se domneva, da bi jih mogel sodnik dokazati po sodbi.

Ako imata zaročenca očiten in skriven za drže  le,
se o vsakem posebej naredi prošnja, ena pro foro externo, katera
gre na datarijo, druga pro foro interno na penitencijarijo.

Kadar zadržek, za katerega je dala penitencijarija spregled,
ni bil ali že začetkoma skriven, ali se je pa potem razglasil, spregled
pro foro externo ne velja; mora se še pri datariji prositi spregleda,
tudi kadarkoli se je bati, da pride zadržek med ljudi.

V prošnji na datarijo se nič ne omeni, da je še kak skriven
zadržek. Na penitencijarijo naredi se pismo z izmišljenimi imeni,
in se mora navesti tudi očiten zadržek, a priloge se k tej prošnji
nikake ne dajejo.

Tega spregleda prosi navadno duhovnik, ako je zadržek iz¬
vedel v spovednici, ali pa, če ga je izvedel zunaj spovednice pod
zavezo molčečnosti, a sme ga tudi oseba, spregleda potrebna, sama
prositi. Večinoma se prošnja ne pošlje naravnost na penitencijarijo,
kadar nima škof sam pravice spregleda, ampak na škofijstvo, ter
se prosi, naj blagovoli izposlovati spregled. Uzroki, radi katerih
prosi za spregled, se navedb ravno tako, kakor v prošnji za spregled
očitnih zadržkov, a veljajo tukaj tudi uzroki, kateri niso strogo
kanonični, vendar naj se strogo kanonični postavijo pred zadnje.

Ker vsak spregled postavi vseka rano, zato se pa tudi za
vsacega tirja zadoščenja tembolj, kadar se uzrok opira na moralno
zablodo prašnikovo, v tem slučaji mora biti zadoščenje zdravilno.

Kadar ji ni treba zdravilnega značaja, spreminja se tudi v
denarno kazen, katera se naklada prašnikom in foro externo, in
sicer po tem, v kakoršni obliki se jim je dal spregled. Daje se
namreč 1. in forma nobilium, 2. in forma communi s. ordinaria,
3. in forma pauperum. J n forma communi  se daje premožnim,
in tistim, ki iščejo spregleda ex honestis causis, če so tudi revni.
A tudi tukaj se odmeri mala pristojbina, kadar škol podpiše ubožni
list in prosi zmanjšanja' pristojbine. In forma pauperum  se
daje spregled za revne in causis inhonestis (diffamatio oratriois v.
impraegnatio), ali ko bi se bilo bati odpada od vere. Za revne pa
veljajo qui pauperes et misercibiles existunt, et ex suis labore et
industria tankim vivunt.  Kateri so ti? Taki, ki imajo premoženja
v glavnici 525 škudov (1 škud = 2 gld. 20  kr., tedaj 1155 gld.)
tudi do J 750 škudov (3850 gld.). Ti plačajo samo odločeno milo¬
ščino, pa še ta se jim odpusti, ako so za svoj stan  pri tem
premoženji revni. Iz tega zadnjega določila Pija VI. se razvidi,

kako sc ima razsojcvati premoženje prošnikov. Niso tedaj vsi revni,
kateri od dela ali rokodelstva žive, tudi ne visoki uradniki. Isto-
tako se ne prištevajo ubožnim, kateri imajo bogate stariše.

Po navadi se sedaj ta pristojbina določuje od slučaja do slu¬
čaja, in se prepušča prostovoljni ponudbi prošnikov, ako je po
izjavi župnika in sodbi škofovi primerno njih premoženje.

Od te pristojbine je pa razločiti opravnine znašajoče okoli pet
škudov (11 gld.) in za zelo revne 1 Vj- škuda (3 gld. 30 kr.). To
velja tudi za penitencijarijo, katera daje sicer spreglede gratis
ubique, opravnina znaša okoli 5 gld.

Ker pa ni postavila samo cerkev zakonskih za¬
držkov, ampak tudi država,  je treba iskati tudi tukaj spre¬
gleda. Daje ga za državo deželna vlada. Okrajna glavarstva imajo
samo v teh-le slučajih pravico spregleda: 1. od druzega in tretjega
oklica; 2. od vseh oklicev v silnih okoliščinah; 3. razsoditi, če bi
se smelo poročati v potrjeni bližnji smrtni nevarnosti brez krstnega
lista; 4. od vdovstva. 1 )

Prošnjo, kolekovano s 50 kr. vložita prošnika sama pod svojim
imenom. Samo kadar se pokaže po sklenjenem zakonu razdiraven
zadržek, sme duhovnik vložiti prošnjo v imenu strank (Glej § 88
str. 144 — 146), duhovnik da le provodno poročilo na prošnjo samo.
Oboje so glasi mutatis mutandis, kakor na škofijo (v spodnjem
vzorcu se izpuste točke 4, 5, o a).  Po navadi se vloži potem, ko
je spregled od škofije že došel, sme pa se tudi vložiti med tem,
ko gre prošnja na škofijo. Dobro je vselej, če gre potoni okrajnega
glavarstva. Ako je eden izmed prošnikov iz druge kronovinc ali
drugega okrajnega glavarstva, mora dobiti svoj spregled vsak od
svoje deželne vlade, oziroma okrajnega glavarstva. Vlada želi, da
se vselej priloži v izvirniku tudi cerkveni spregled. 2 ) Se le, ko je
dotični spregled došel, se začno oklici.

Kadar se je pokazal zadržek, kateri ne pusti blagosloviti kato¬
liškemu duhovniku zakona, a je po avstrijskem državnem pravu
zakon dovoljen, in hočeta dotična civilen zakon  skleniti,
takrat sme duhovnik dati spričevalo na dotično gosposko, da ju
ne more oklicati in poročiti, odreče pa jima je tudi lahko. V spri-
čalu sme navesti uzroke odrčke, pa jih tudi lahko izpusti. Za¬
došča namreč, da pričata dva moža o odrčki oklicev in poroke.
Še celo, ko bi civilna gosposka zahtevala potrdila odrčke pri du¬
hovniku, ga sme poslati ali no, kajti osem dni potem, ko gosposka
ni dobila nobenega odpisa, prične vršiti svoje ukrepe. 3 )

Priloge k prošnjam.

Rodovnik, s katerim se izkazuje sorodstvo ali svašlvo. Mesto
rodovnika zadošča tudi nepodpisana in nedatovana pregledna tabela

‘) Min. razglas 4. jul. 1872.

2 )  Dvorni dekr. 18. maja 1819, št. 15.239. Post. 25. maja 1868, člen I.

3 j  Post. 25, maja 1868.

156

Duhovski Poslovnik

(Glej § 62.), kadar gre na politično gosposko. Pri zadržku svaštva se
potrebuje tudi mrtvaški list umrlega soproga. Pri prestarosti neveste
treba je krstnega lista neveste; vidna liberis gravata — tu potrebni
krstni listi otrok; od nezakonskega otroka — izpis iz krstne knjige.
Na škofijo se vselej priloži spričalo iz krščanskega nauka, kateri-
krat je treba tudi spričala o nravnosti (kolek 50 kr.); za revne je
treba ubožnega lista radi spregleda od pristojbin; ta so glasi na
prošnjo v Rim:

Ego infra seriptus redor ecclesiae parochialis N.
scio et testificor N. N. et N. N. dioecesanos N. atque meos
parochianos esse Romanae fldei cultores, et in obedientia
Sanctae Sediš Apostolicae honeste vivere, attamen adeo
pauperes et miserabiles existere, ut ex sv/is tabore et in-
dustria tantum vivant, et propterea nihil (vel omnino
nihil) nomine taxae solvere queant.

In cujus fidem haec subseripsi die  ....

Ker pa se po navadi prošnja pošilja škofiji, tedaj župnik, ako
jo vloži v svojem imenu, potrdi v prošnji sami tudi uboštvo, sicer
pa v provodnem poročilu; ravno tako se tudi lahko da spričevanje
o znanji krščanskega nauka in nravnosti.

Prošnje za spregled sorodovinstva in svaštva do politične go¬
sposke so oblože z rodovnikom, seveda postavno kolekovanim,
tudi nepodpisanim in nedatovanim načrtom, kateri se kolekuje s
15 kr. Vsi izpisi iz matic morajo biti postavno kolekovani. Ge se
priloži cerkveni spregled, mora biti kolekovan s 15 kr., a včasih
se ne sme priložiti, ker je kaj v njem, kar gre vedeti samo du¬
hovniku. Prav pa je, ako duhovnik pristavi v provodnem poročilu,
da se je že dobil cerkveni spregled, ter se nanj ozira z datumom
in številko.

Mladoletni prilože dovoljenje očetovo, kolekovano s 50 kr.,
oziroma spoznanje doletnosti ali dovoljenje nadvarstvenega urada.
Ženin, ki ni še dovršil 36 let, priložiti mora potrdilo (Certilical),
da je zadostil vojaškemu naboru, ali da je bil spoznan za nespo¬
sobnega, ali da je začasno oproščen. Kadar je dobil od strani vo¬
jaštva dovoljenje za ženitev, se priloži tudi isto. Vsaka še ne ko-
lekovana priloga mora imeti kolek za 15 kr.

Vzorci za prošnje:

Prečastiti knezoško/ijski ordinarijat!

Ponižno podpisani danes Volk, mladoleten, posestnik
v Žabji vasi Št. Mihelske župnije, in Ana Strgar, doletna
kmetiška hči is Volčje vasi, tukajšnje župnije, oba kato¬
liške vere in samskega stanu, bi se rada poročila. Po
priloženem rodovniku A) jima pa brani zakon zadržek

§ go.  Prošnja za spregled.

157

krvnega sorodovinstva v drugem kolenu enake stranske
vrste, ker nezakonski nevestin oče je brat ženinove matere.

Podpisana tedaj ponižno prosita: Naj jima preča¬
stiti knesoškofijski ordinarijat izprosi spregled, pri svetem
Očetu. Podpirata pa svojo prošnjo z naslednjimi razlogi:

1. Nevesta je po priloženem, krstnem listu B) že poštama.

2. Ima ona še pet nedoraslih bratov in sestra. Ker je
očetovo posestvo in premoženje malo, ne nadja se
velike dote.

3. Šteje kraj njenega rojstva in sedanjega stanovanja
samo 40 hiš.

4. So nevestini stariši. posebni dobrotniki župne cerkve,
ustanovili so pri njej sv. maše itd.

5. Ima po pridejanem krstnem listu C z ženinom že
enega še živega otroka.  — Ali

a) je s prašnikom v drugem stanu. Potrdita pa pred
Bogom, in svojo vestjo, da se to ni zgodilo zato, da
bi dobila ložje spregled, in bati se je, ko bi se jima
ne spolnila prošnja, bila bi prošnica tako osra-
motena, da bi ne prišla lahko do zakona, njenemu
stanu primernega.  — Ali

b)  |v svaštvu). Ima prošnica iz prvega zakona pet.
še živih nedoraslih otrok, njeno premoženje pa je
v sled nezadolženih nesreč prišlo tako v nič, da si
ne upa sebe in svoje otroke oskrbeti drugače, kakor
po tej možitvi.

Ob enem oba ponižno prosita, naj se jima z ozi¬
rom na njuno pičlo premoženje, kakor potrjuje
spričevalo pod 1), izprosi milostno znižanje pri¬
stojbine za spregled, ker ne moreta plačati svate
čez .. . gld.

Datum.

Podpisa ženina in neveste.

Župnik pripiše ali na prošnjo samo, ali pa naredi posebno
poročilo tako-le:

Podpisani župni urad pritrdi, da so navedeni raz¬
logi za spregled resnični, in prosi, naj se prošnja mi¬
lostljivo usliši, ker se bo tako pohujšanje odstranilo  ali
nezakonsk otrok pozakonil,  - v svaštvu : ker je ženin
pobožnega in lepega obnašanja, ter se sme gotovo priča¬
kovati, da se bodo pod njegovo skrbjo gori navedeni otroci
krščansko odgojili;  če jo oče umrl, ali je zaročenec ne¬
zakonski : jc donesel dovoljenje za ženitev od nadvarstve-
nega tirada.

158

Duhovski Poslovnik.

Kadar sc je bila vložila prošnja od prošnikov naravnost pri
ordinarijatu, in tirja ta izrečenja:

j Prečastiti knezo&kofijski ordinarijat!

Na visoko povelje z dne ... št. .. . poroča ponižno
podpisani o v privitku j. povrnjeni prošnji zaročencev
I. I. in I. I. za spregled to-le:

Od prositeljev navedeni fakti in uzroki so deloma
resnični, deloma neresnični.

Bes je, kar sta navedla v točkah . . .

Neresnično pa je, kar je navedeno v točkah . . .;
kar se pa tiče točke ... je resnica to-le: točka ... se
mora pa tako popraviti, da . .

Tudi kar zadeva naznanila o premoženji radi od¬
mere pristojbine za spregled, mora ponižno podpisani
naznaniti resnico, da nista ubožna, kakor naznanjujeta,
temveč se smeta v smislu kanonične rabe besedi šteti med.
premožne.

Sicer meni ponižno podpisani župni urad, da sme
podpirati njuno prošnjo za milosten spregled.

Prošnja za spregled skrivnih zadržkov.

a)  Svaštvo.

Meverendissime Ordinariatus !

Titius, conscius (vel: ignarus) impedimenti, matri-
ntonium contrahere intendit cum muliere, cujus sororem
(vel: filiam) prius carnaliter cognovit. Cum hoc impedi-
mentum penitus sit occultum, ct- jam omnia ad nuptias
parata sint, proptercague absgue damno et gravi scan-
dalo a sponsalibus resilire nccjucat, por me humillime
šupplicat. dispensationem super hoc impedimento, ut cum.
dieta muliere matrimonium contrahere ac in eo post-
modum Ubere ac ličite permanerc valeat.

b)  Obljuba vedno čistosti.

lleverendissime Ordinariatus !

Čaja, laica catholica, ante duos ab hinc annos pri¬
valim cmisit vohom perpetuae castitatis. Interim vero
defuncta est ejusdem soror unica, ita ut Čaja praeclium
rustieum sat, is amplum nune possideat. Hinc pater sene.v
nrget, ut Čaja ineat, matrimonium cu,m Titio laico
catholico. Cum Titius valile etiam instet, Čaja in periculo
peccandi verscitur. Qunre per me humillime šupplicat,

§ go.  Prošnja za spregled.

159

ut ipsi super dieto voto benigne procuretur dispensatio
ad effedum, ut Učite valeat matrimonium cum Titio inire
nc consummare.

c)  Javna spodobnost.

Keverendissime Ordinariatu s !

Titius, laicus catholicus, in matrimonium ducere
intend.it Cajam, cum eaque bona fi.de sponsalia iniit.
At vero posteči, secrete mihi aperuit, se defunctam Cajae
sororem. carnaliter cognovisse. Cum cmtem abscpie damno
et scandalo a sponsalibus resilire nequeat, orator, qui
vere pauper et miserabilis est, per me hnmiliter supplicat,
ut ipsi super dieto impedimento occulto benigne indul-
geatur dispensatio; etenim omnia jam parata sunt ad
nuptias et binae proclamationes factae simulgue sponsa
superadultae est cietatis.

d)  Presest v o.

Keverendissime Ordinariatu,s !

Exponit,ur hnmiliter pro part.e orat.orum Flavii et.
Liviae de parochia N., quod alias constante matrimonio
inter ipsum oratorem et ejus uxorem defunctam, ora-
tores ipsi carnis fragilitate devicti, deda šibi invicem ficle
de mat riman io inter se post obitum mulieris praefat.ae
contrahendo, se carnaliter cognoverint; postmodum anteni
oratoris uxor praedicta , neut.ro f.amen in ejus mortem
machinante, ah humanis decesserit.

Cum, autem, nisi matrimonium, inter oratores contra-
heretnr, oratrix diffamata et. innupta remaneret, graviaque
exin.de scandala possent exoriri, cupiunt matrimonia-
liter conjungi. Sed quia obstante praedido impedimento
desiderium suum hac in parte adimplere non possunt.
absque speciali gratia dispensationis: idcircn hnmiliter
supplicant, oratores r/natenus reverendissimus Ordina-
riatus dispensare clignetur, ut servdta forma Concilii
Tridentini puhlice matrimonium invicem. contrahere ac
■in eo postmodum remanere Ubere ac ličite valeant.

e)  Od očitnega in skrivnega zadržka.

Keverendissime Ordinariatus !

Pet rus et Anna, consanguinei in secundo gradu,
non spe far iti,or is dispensationis obtinenclae, sccl vesana
Ubidine vidi, rem sim,ul habuerunt,. Joannes vero, Petri
frater, Anna,m ducere intendit, constituta Uti dote, quam

160

Duhovski Poslovnik.

aliunde habere non posset juxta status sni conditionem.

Ambo supplicant, ut Beverendissimus ordinariatus illis
super dieto consanguinitatis impedimento dispensationem
procurare dignetur. Oratrix Anna insuper humiliter
orat dispensationem, ut, non obstante praedieto afjini-
tatis ex illicita copula provenientis impedimento penitus
occulto, matrimonium cum dieto Joanne ličite et valide
contrahere possit.

Na dg 1 a v j e :

Pro rjratia dispensationis
in impedimento consanguinitatis secundi
gradus puhlici et affinitatis primi gradus
ex copula illicita in occultis.

§ 01 .

Izvrševanje spregleda.

Ako sc je v Rimu dovolil spregled od očitnega zadržka,
pride na škofa, kateri pod gotovimi v spregledu naznanjenimi po¬
goji spregled izvrši. Ta se poslužuje župnikove pomoči, ter mu
naznani, kaj imajo prošniki storiti še pred poroko. Ravno to mu
tudi naznani, kadar sam spregled da.

Če se je dal spregled ex causa infamante , naroči sc navadno,
da naj se naloži prošnikom pokora, o kateri sc marsikateri krat
veli, da naj je salutaris, gravis  itd. Pod poenitentia salutaris  ra¬
zumeva kurija dobra dela, primerna osebi, starosti, stanu in spolu.
Sv. Liguori pravi, da se sme naložiti post na en dan v tednu
skozi šest mesecev, tri rožne vence v tednu ali druge molitve in
spokorna dela. Poenitentia gravis  bi znala biti molitev, post, mi¬
loščina in druga telesna mrtvonja in duhovne vaje, ponavljane vsak
teden po velikosti greha in opravljane skozi eno celo leto. Tako
bi bila težka pokora n. pr. rožni venec kleče moliti vsak teden,
a trikrat na teden rožni venec moliti bi bila poententici gravissima.
Poenitentia longa  bi bila trajajoča skozi eno leto, diuturna  skozi tri
leta, perpetua  skozi celo življenje. 1 ) Ako je bila naložena prisega
quod incestnim non commiserint suh spe facilius habendae dispen-
sationis, quodque deigde talia non sini commissura negue commit-
tentibus auxilium vel favorem praestituri  sprejme od nju župnik
prisego. Vzorec za-njo utegne biti: Jas I. I. prisešem pri Bogu in
njegovem sv. evangeliji, da greha, katerega sem šalibog s I. I. storil,
nisem doprinesel is namena, da hi lošje dobil dovoljenje se s to
osebo poročiti , in da v prihodnje tako hudobnega dejanja ne bom
niti sam storil, niti komu svetoval ali pomagal k temu. To prisešem po
resnici in ne hlinjeno, kakor m i Bog pomaga in njegovo sv. evangelje.

‘) Tako Instr. Eichstaet.

§ gi.  Izvrševanje spregleda.

161

Vso tc pogoje duhovnik zaročencema pove in jih natanko
izvrši. Slednjič jih odveže, ko jima je naložil pokoro, od pregrehe
krvoskrunstva ali enakih zločinov in forma ecclesiae consueta za
sodbo vesti in za vnanji svet, ter jima pove, da je sedaj zadržek
odstranjen. Za vnanji svet podeljeni spregled se vpiše v poročno
knjigo in listine se shranijo pri zakonskih pismih. Ordinarijat pošlje
formular odveze v sledeči obliki:

Absolutio a Censuris in fovo eoc,terno.

Poenitentibus coram se utrocjue (jenu fl,exis dicit
sacerdos delegatus totnm Psalmum Miserere . . . cum
Gloria Patri ... in fine.

Deinde ait: Kijrie eleison, Christe eleison, Kyrie
eleison. Pater noster etc.

t. Et, ne nos inducas in tentationem.
p. Sed libera nos a malo.
t. Salvos fac servos tuos.

5.. Deus meus sperantes in te.

t. Nihil proficiat inimicus in eis.

p. Et, filius iniquit,at,is non apponat, no cer e eis.

t. Esto eis Domine turris fortitudinis .

p. A facie inimici.

t. Domine exaudi orationem meam.

p Et clamor meus ad te veniat

i r . Dominus vobiscum.

p. Et cum špiritu tuo.

Orcm,us. Deus cui proprium est misereri scmper
et, parcere, suscipe deprecationem, nostram, et hos famu-
los tuos, rpmtenus eos excomnmnicationis sententia con-
stringit, miseratio tuae pietatis clementer absolvat. Per
Christum Dominum nostrum.

Dominus noster Jesus Christus vos absolvat, et, ego
auctoritcite ipsius et sanctissimi Domini nostri Papae
mihi specialiter subdelegata absolvo Vos ab incestus reatu
et excomm unicationis aliisgue sententiis, censuris et
poenis Ecclesiasticis et temporalibus, quas propter tale
faetum incurristis, et restituo Vos comnmnioni et uni-
tat.i fidelium et Sanctis Sacramentis ecclesiae in nomine
Patris f et Filii et Spiritus Sandi. Amen.

Izvrševanje spregleda od skrivnega zadržka.
Penitencijarija ga pošlje na škofa, ali duhovnika ali spovednika
samega, če je naravnost prosil spregleda. Škof ga itako pošlje na
duhovnika. Postopanje se sedaj po tem ravna, če se je bil zadržek
I. zasledil v spovednici ali II. zunaj spovednice.

I. Spovednik je naročil spovedancu o določenem času priti
k spovedi; po obtožbi mu pove, da je spregled došel, in kateri so

n

,,Poslovniki*

162

Duhovski Poslovnik.

pogoji. Ko je obljubil vse spolniti, mu naloži pokoro, in po za¬
kramentalni odvezi ga odveže še -od zadržka, tako da govori po
besedah: Deincle ec/o te nbsolvo a peccatis iuis  še to-lo: Et, insupcr
audoritate apostolica (episcopali) mihi specialiter delegata dispenso
tecmn super impedimento . . . ut praefato impedimento non obstant.e
matrimonium cimi dieta muliere puhlice servata forma Concilii
Tridentini contrahere, consummare et in eo remanere ličite possis
a c valecis. In nomine Patris  ....  (Prolis legitimatio fit verbis: In¬
supcr eadem audoritate apostolica prolem ex dieto matrimonio susci-
piendam legitimam cleclaro. In nomine Patris . . .)  Potem sc moli:
Passio Domini . . .  Sicer pa ni zapovedan ta obrazec od besede
do besede, da mu ostane le pomen.

II. V drugem slučaji pokliče duhovnik prošnika, mu pokaže
pismo še zapečateno, ga odpre, pisanje prebere, mu razloži pogoje
ter določi čas za spoved, drugo pa opravi, ko zgoraj pod I. Ko
bi pa hotel iti prosilec drugam k spovedi, mu da pismo zapeča¬
teno, kakor ga je bil prejel, da ga nese izvoljenemu spovedniku.
Ta tudi precej pred njim listino odpre in ravna, kakor zgoraj rečeno.

Listina o tem se mora pokončati, najbolje sežgati in v po¬
ročni knjigi se o tem seveda nič ne opomni.

§ 92 .

Poroka.

(Nav. §§. 47, 49—55, 59, 77, 204.)

Poročati sme samo oni župnik ženina ali nevesto, v čegar
župniji ima eden ali drugi izmed nju pravo ali začasno bivališče.
Iiazvcn njega ima pravico poroke za celo cerkev papež, za svojo
škofijo škof. Ker pa se vendar dvomi, če bi pred škofom dano pri¬
voljenje veljalo tudi pred državno oblastjo, zato naj je v takih
slučajih vseiej pričujoč lastni župnik.

Navadno poroča nevestin župnik in če morda škofijsko do¬
ločilo tako tirja, se je držati določila.

Ko bi eden izmed zaročencev imel bivališče, drugi pa ne,
poroča župnik tistega, pod katerim ima bivališče. A če sta oba
brez bivališča (vagi), ju poroča tisti župnik, v čegar župniji takrat
stanujeta. Vendar takih župnik ne sme sam ob sebi poročati, celo
klicati jih ne sme (glej ij 88), ampak mora za to dobiti dovoljenje
od škofa. Zakon z navideznim bivališčem na kraji poroke, tedaj
sklenjen pred nekompetentnim župnikom, ne velja niti pred cer¬
kvijo, niti pred državo.

Ženinov ali nevestin župnik  sme  mesto sebe
tudi katerega druzega duhovnika poslati poročat, ali na prošnjo
poročencev druzega duhovnika pooblastiti  za poroko.
To pooblastilo se daje ustmeno, pismeno ali molče) Ustmeno

§ 92. Poroka.

163

pooblastilo so daje duhovniku, kadar se poroda v kaki cerkvi do¬
mače župnije. Ce se prepusti poroka nepristojnemu duhovniku v tuji
cerkvi, se da navadno pismeno pooblastilo. Na molče
d a n o privoljenje in. pr. ako je župnik poslal vsa pisma duhov¬
niku, pooblastilo dati je pa pozabil) naj se ne poroča, razven v
veliki sili. Na d o m n e v a n o pooblastil  o (n. pr. zaročenca
sc hočeta poročiti prej, ko je bil dan določen, župnika pa ni doma)
se ne sme poročati, tudi ko bi se domnevalo, da bi bil župnik
dal gotovo privoljenje. Še celo, ko bi župnik pozneje temu pri¬
trdil, bi poroka ne veljala. Telegrafično so ne daje po¬
oblastilo  in je po mnogih škofijah prepovedano. Pooblastilo
se razveljavi s preklicem pooblaščevalčevim ali z njegovo smrtjo,
če je izvedel pooblaščenec za njo. Kapelani smejo poročati brez
posebnega pooblastila, kadar so poverjeni v opravljanje vseh žup¬
nikovih opravil, tako kurati, administratorji, ali če je župnik bolan,
šel potovat, in jim je izročil delitev vseh sv. zakramentov, istotako
tudi, če so od škofa dobili povelje, da nadomeščajo župnika. Tudi
imajo pravico podpooblaščenja. Kdor je prejel delegacijo za po¬
seben slučaj, ne sme podpooblaščati, razven, ako je prejel pravico
podpooblaščenja. Vendar je tukaj vselej gledati na določila ali na¬
vade v škofiji.

V o j a k e, spadajoče k militia vacja  poroča vojaški duhovnik,
ker ima do tega pravico po stari navadi. Kadar je pa ena stran
izpod sodnosti civilnega duhovnika, jo ima tudi ta, ali v tem slu¬
čaji daje vojaški duhovnik prepustilo lEntlasschcin), ker pregleda,
ima li vojaška stran vse listine v redu, česar civilni duhovnik ne
more vselej dognati. Ravno to odpustilo pa mu je porok, da je
vse v redu.

Civilni duhovnik-poročevalec hrani vsa poročna pisma in vpiše
poroko v svojo poročno knjigo pod tekočo številko; v osmih dneh
pa pošlje izpis iz poročne knjige ’) po vojaškem duhovniku na
povelj ništvo ženinovega polka.

Ko bi pa osebe izpod vojaške sodnosti želele biti poročene
od civilnega duhovnika, jih izroči vojaški duhovnik tudi potom
pooblastila. Civilni župnik sme svojemu kapelami prepustiti tako
poroko, a ne kakemu drugemu duhovniku, da ne bi prej naznanil
lega vojaškemu duhovniku. V tem slučaji hrani vse listine vo¬
jaški duhovnik, zaznamuje pa tudi vse že na pooblaslilu, da jih
more civilni duhovnik, kateri vpiše tudi poroko v svojo poročno
knjigo, postaviti na razvid. Izpis iz poročno knjige naj da precej
ženinu, ali naj ga pa pošlje v osmih dneh na vojaškega duhovnika. 2 )

Sploh vpiše župnik - pooblastitelj poroko precej v svojo po¬
ročno knjigo, pa brez vrstne številke, ter zaznamuje tudi, kje bosta

') Vzorci v ljublj. škof. 1. 1877, str. 139.

’) Razpis nnuč. min. 5. aprila 1871, št. 2335 v ukzn. 1. str. 209—210. —
Škof. list 1880, str. 7fi. — Ukaz za vojaške duhovnike 1. 1887. — Ljublj. škof.
1. 1888, str. 23.

11 *

164

Duhovski Poslovnik.

poročena. Vsa pisma hrani on. V opomnjo bi se vpisalo: Poročena
bosta vslecl tu izdanega pooblastila v župni cerkvi I. od g. I. I.
Duhovnik-poročevalec vpiše pa tudi poroko v svojo poročno knjigo,
a z vrstno številko in zaznamuje pooblastnika z opomnjo pod svoje
ime: pooblaščen od I. L, župnika v I.,  ter vpiše v predel dokaznice
o odpravi itd. pooblastilo g. župnika I. I. iz I.  V osmih dneh spo¬
roči pooblastitelju, da je izvršil poroko, dan, kraj in imena prič.
Pooblaščevalec zaznamuje to v svojo poročno knjigo, tor spravi
naznanilo v svojem arhivu, 1 ) zaznamuje ga pa tudi v poročni knjigi.

Pooblastilo mora imeti vsa data, potrebna za vpisovanje v
poročno knjigo. Ko bi se izdalo samo okrajšano pooblastilo brez
dat, pošlje naj se duhovniku - poročevalcu oklicni list, iz katerega
posname potrebna data. V pooblastilu se mora pa posebno ime¬
novati duhovnik, kateri naj poroča. A še bolj previdno je, ako sc
izda pooblastilo na vse duhovne pastirje tiste župnije, v katero sta
pristojna poročenca, treba pa ni nobenega posebej, imenovati. Po¬
oblastilo, na katerega koli duhovnika sploh bi se smelo izdati samo
v skrajni sili, ter je v nekaterih škofijah celo prepovedano.
Vzorec za pooblastilo (brez koleka):

Pooblastilo.

Jas, nižje podpisani, pooblaščam visokočast. gospoda,

I. I., župnika v I., in v njegovi odsotnosti, ali ko bi bil
zadržan, njegovega g. kapetana (katerega, koli, izmed nje¬
govih dveh gospodov duhovnih pomočnikov), det v mojem
imenu poroči:

ženina Jakoba Vrščaj, mizarja, neoženjenega zakon¬
skega■ sina, Jurija Vrščaj, kmeta, in, njegove žene Marije
roj. Jerman, katoliške vere, starega. 33 let, iz Vrha št. 3
moje župnije

z nevesto Marjeto Lulek, neomoženo zakonsko hčerjo
Matija Lulek, kmeta, in njegove žene Ane roj. Erman,
katoliške vere, staro 19 let, is Čurilovega št. 1 moje župnije.

Klicana sta bila 1., 2. in 8. februvarija t. I. v tu¬
kajšnji župni cerkvi in se ni dosnal noben njunemu
zakonu nasproten zadržek. Sv. zakramente za sv. zakon
sta prejela. Blagovolite mi naznaniti po izvršeni poroki
v smislu § 77. Jnstr. dan in kraj poroke, poročne priče
in duhovnika-poročevalca radi vpisa v ‘poročno knjigo.

Ali:

Ego infraseriptus tenore praesentium pl. Rev. Do¬
mino N. N., parocho (curato), vel de ejus času aliguo
improviso impediti licentia alt-eri sacerdoti, facultatem

*) Ukaz min. prava in notr. 1. julija 1868, v ukzn. I. str. 181. — Razpis
min. notr. 6. avg. 1882, št. 16.258, v škof. 1. 1883, str. 158.

165

§ 9 2 - Poroka.

impertior, assistendi tneo nomine matrimonio juxta for¬
mam S. Concilii Tridentini in parochia N. contrahendo
inter juvenem N. N., filinni lec/itimum conjugum N. N. et
N. N., parochiannm meum, et virginem N. N., filiam
legitimam conjugum N. N. et N. N. m.eam Uidem paro-
chianam, eorumque nuptias rite benedicendi. Exinde
vero non gravabitur Rev. Dominus parochus mihi de-
super (juxt,a § 77. Instr. pro jud. Austr. motrim.) com-
municare in scriptis testimonium drča tempus, locum
ac testes nuptiarnm, ut. omnia matriculae conjugatorum
debile inscribi possint.

In quorum fidem hasce litteras propria mami sub-
scripsi et sigillo parochiali signavi.

Če sta dobila zaročenca spregled od oklicev ali od katerega
koli zadržka, se tudi to naznani v pooblastilu.

Poročilo po sklenjeni poroki bi se glasilo:

Sporočam s tem, da, sem po pooblastilu, izdanem
d,ne 11. fcbruvarija 1.1., na moje ime poročil dne 13. febru-
varija t. I. v tukajšnji župni cerkvi sv. Nikolaja ženina
Jakoba Vrščaja, mizarja, in nevesto Marjeto Lulck pred.
pričama Janezom Ščetina, vrtnarjem, in Jožefom Bavdek,
kmetom.

Ali:

Lecturis salutem in Domino!

Subseriptus praesentium vigore testor, N. N. et N. N.
parochiae N. sponsos virtute dimissorialium d. d. . . per
me die . . . in ecclesia parochiali N. praesentibus N. N.
et N. N. testibus juxta formam S. Concilii Tridentini in
matrimonium copnlatos fuisse.

Ako poročenca ne bosta stanovala v tisti žnpniji, kjer ju je
poročil pristojni župnik, naj se njuna poroka radi vpisa v status
animarum  naznani župniku njunega bivališča, če vdova dovede
otroke seboj, označijo naj se tudi vsa njih data.

Vzorec bi se glasil:

Pro stotu animarum.

Sponsi: Joannes Kalčič, coelebs, operarius, fllius legi-
timns Mathiae Kalčič ejusgue conjugis Marine Vodičar, et
Margaritha Bajec, vidna, filia leg it ima A nton ii Bajec,
rustici, ejusgue conjugis Marine Pezdič in hac ecclesia
parochiali die 3. augusti a. c. a me infra, seripto legi-
timo matrimonio junct-i sunt.

166

Duhovski Poslovnik.

Filia sponsae viduae e primo thoro Maria Repek
cum matre abeunda in hac parochia die 10. augusti
anno 1866 nata, anno 1876 confirmata et confessa, et
anno 1877 primo S. Communionem accepit.

Zakon mora biti sklenjen pred dvema, h krati z duhovnikom
navzočima pričama; sklenjen samo pred eno pričo, bil lh neve¬
ljaven. Priče  morajo imeti sploh natorno zmožnost za pričevanje:
posluh, vid, razum. Sposobni so tedaj: sorodovinci, redovniki,
ženske, odpadenci od vere, a ti samo za državno stran; cerkev je
določila, da naj bodo pri porokah katoličanov priče samo katoliški
kristijani.Nezmožni za pričevanje  so,  kateri sploh ni¬
majo fizične ali duševne zmožnosti, ah je pa nimajo olj trenotku
sklepanja zakona, n. pr. bebci, pijani. Država tirja 2 ), da morajo biti
priče najmanj dvajset let stare, mlajše smatra avstrijska postava
za sumne. Morajo se pa vpisati lastnoročno v poročno knjigo ah
vsaj pristaviti svoje znamenje.

K c daj se poroča?  V prepovedanem času ne brez do¬
voljenja škofovega, druge krati kolikor mogoče dopoldan. V neka¬
terih škofijah je še celo poroka popoldan brez škofovega dovo¬
ljenja prepovedana. Sv. cerkev hoče, da bi bila poroka z mašo in
se vzame missapro sponsis,  če praznik dopusti, sicer po rubrikah.
Vendar naj se ne vrši poroka na postni dan, razven v sili. Če je
nevesta vdova ter je pri prvi poroki že prejela blagoslov, se ne
bere maša pr o sponsis , v kateri se daje dotični blagoslov. Tudi se
ne bere in ne da dolieni blagoslov, kadar je poroka v prepove¬
danem času, ali če se sklepa mešan zakon. Ni ravno potreba, da
se ta maša za poročence aplicira, sme se tudi za druge, n. pr. ko
bi hotli zaročenci zjutraj ob navadni uri biti poročeni, pa so ubožni.
A sme se tudi po poroki podeliti blagoslov, kadar ga nista prejela
poprej 3  J iz katerega koli si bodi uzroka. Brez posebno imenitnega
uzroka ni primerno poročati kar tisti dan, ko so se ravno zvršili oklici.

Kje se poroča?  V župni cerkvi. Ako želita, tudi v vsaki
drugi cerkvi, kapeli ali oratoriji. Vpis glej § 54. Samo ko bi du¬
hovnik šel poročat svoje župljanc v drugo župnijo, naznani naj to
dotičnemu župniku, če je s škofovim dovoljenjem ali v sili brez
dovoljenja bolne doma poročal, naj prideta pozneje v cerkev k
blagoslovu cum missapro sponsis,  a tukaj si več ne dajeta obljube.
Če se je bil zakon -v tem slučaji sklenil na domu brez škofovega
dovoljenja, poroča naj to duhovnik precej škofu. Sicer kaj naj
stori duhovnik pri poroki na smrtni postelji glej § 88, in mešan
zakon § 83.

Dovoljenje v zakon izraziti morata zaročenca z zunanjimi in
umevnimi znamenji, tako da lahko potrdijo župnik in priče, da se

h Decr. v. Officii 20. novbr. 1762.

'h Razglas min. 3. jan. 1881.

3 J C. s. laq. 31. aug. 1881.

§ 93- Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

107

je sklenil zakon. Gluhi in mutasti izrazijo to dovoljenje tudi z
znamenji.

Po roka se tudi  utegne vršiti po pooblaščene  u.
Ta mora prinesti pooblastilo, katero se glasi naravnost na zakon,
ki se ima skleniti, ter mora imeti natanko zaznamovano osebo, s
katero se ima skleniti zakon. Kol okovano mora biti tako poobla¬
stilo s 50 kr., če je iz inozemstva, pa poverjeno. Vendar se mora
dobiti dovoljenje za tako poroko od škofije in deželno vlade. 1 )

E. Poslovanje o zadržkih in pritežnostih po sklenjenem zakonu.

§ 93 .

Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

(Instr. §§ 88-94.)

Neveljaven je vsak zakon, sklenjen z razdiralnim zadržkom.
Ge duhovnik zasledi tak zakon, mora prav previdno ravnati, da
ga, če mogoče, po veljavi, a pri tem ne kali zakonskega miru in
ne naredi iz tvarinskih grešnikov zavednih. Treba je tedaj prevda-
riti, ali se da od zadržka spregled, ali ne. Ne da se spregled
od zadržkov natornega in Božjega prava, n. pr. nezmožnost,
obstoječ zakon, sorodovinstvo v ravni vrsti in prvem kolenu enake
stranske vrste, pač pa, če je zadržek postavilo cerkveno pravo.
Poizvedeti se mora tudi, je-li zadržek očiten ali skriven, sta poro-
čenca zanj vedela ali ne, v kakih razmerah živita drug proti
drugem, živita li v miru ali v prepiru. — Preišče naj se, ali ima
tožnik pravico zakon spodbijati ali ne. Spodbijati veljavnost zakona
morejo samo katoliški kristijani. Izmed teh imata pri zadržkih za-
sobnega prava (pomota, sila in strah, pomanjkanje privoljenja in
deloma nezmožnost) samo zakonska to pravico. Pri drugih zadržkih
zgubili so to pravico oni, kateri so na sumu, da ga spodbijajo iz
samopridnih namenov, dalje tisti, kateri so pred poroko vedeli za
zadržek, in bi ga bili lahko naznanili, pa ga vendar niso, soprog,
kateri je sklenil vedoma zakon z zadržkom, akoravno more biti
njegovo naznanilo povod, da se začne postopati uradno. Kdor zakon
samo pismeno spodbija, osebno se pa ne oglasi, ne ozira se na
njegovo naznanilo.

Duhovniku je hoditi drugo pot, kadar je izvedel zadržek zunaj
spovednice in zopet drugo-,* kadar ga je izvedel v spovednici.

Če mu je bil zadržek naznanjen zunaj spovedi  in se
preveri po prevdarku, da naznanilo ni resnično,  o čemur
so najbolje prepriča iz župnih matic, naj poduči naznanilca o ne¬
resničnosti njegovega naznanila. Ako se pa preveri o istini-
t o s t i,  naj naznanilca izpraša, ali ve le on za zadržek, ali pa je

*) Drž. zak. § 88.

Duhovski Poslovnik.

168

še drugim znan in koliko jih zanj ve, ali vesta tudi zakonska sama,
da je njun zakon neveljaven radi zadržka, če je zadržek znan 1 e
naznanileu in samo nekaterim  (glej tj 90) in ne za¬
konskima,  zanesti pa sc je na molčanje vedočih, tedaj naj veli
duhovnik molčati in naj pove, da hode že sam storil vse, kar je
potrebno k poveljavljenju zakona. Po teh poizvedbah vesti se je
tudi zakonskima nasproti.

1. A ko je zadržek očiten,  ali se je vsaj bati, da
očiten postane, in se ne spregleda,  naznani se'škofijski za¬
konski sodniji, da razsodi na neveljavnost zakona in se dozdevna
zakonska ločita za vselej.

2. Kadar je očiten,  ali se je bati, da se razglasi, p a
se ne spregleda,  tedaj se morata ločiti dozdevna vsaj po
noči, da se odvrne javno pohujšanje.

3. C e je znana neveljavnost samo dozdev¬
nima zakonskima,  se morata zdržati zakonskih pravic,
dokler ne dojde spregled. Ce je možno, ločita naj so začasno s
pametnim izgovorom, n. pr. da gre eden na potovanje, in če to
ni mogoče, spremenita naj bližnjo priložnost v daljno.

4. Neveljavnost je znana samo enemu, ali
obema neznana,  živita pa v miru, in tudi zadržek ni tak,
da bi razodetje provzročilo nevarnost, ko bi se razodel enemu
ali drugemu, tedaj se sme brez vse nevarnosti razodeti enemu
kakor drugemu. V tem slučaji je ravnati, kakor pod št. 3.

5. Neveljavnost je znana samo eni strani,
se pa ne sme razodeti drugi,  ker je nevarnost osramo-
tenja, nevarnost za otročjo odgojo, pohujšanja, ločitve ali nezdrž-
nosti. — Vedoča stran se mora zdržati zakonske pravice in drugo
stran odvračati s tehtnimi in istinitimi izgovori od tirjatve do¬
zdevnih pravic, dokler ne dojde spregled. Ko bi bila bližnja ne¬
varnost nezdržnosti, loči naj se začasno, n. pr. odpotuje.

6. Zadržek je obema neznan in živita v dobri
vesti,  ni pa pričakovati, da bi opominjevanje kaj izdalo, marveč
se je bati pohujšanja, škode za otroke, nezdržnosti ali celo ločitve.
Tu se sporoči škofu, da zakon v korenini izceli, ali dovoli, da
skupaj živita v dobri vesti.

Spregled se prosi, kakor za zadržke pred poroko; pri očitnih
z naznanjenim imenom, pri skrivnih z izmišljenim imenom. Nave¬
dejo se tudi uzroki, samo da se vpoštevajo tukaj še nekateri ime¬
nitni : bona ficles saltem alterius partis,  dovršen zakon, posebno če
se je otrok spočel, pa tudi če ni bil spočet. Navesti se mora vse
istinito, kakor pri zadržkih pred poroko. V prošnji se tedaj pove:

a)  Zakonski zadržek.

b)  Cas sklenjenega zakona.

c)  Ali se je bil sklenil z dobro ali slabo vestjo, ali po triden¬
tinskem ukazu in z oklici?

169

S 93 . Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

d)  Kakošne škoclo in kakošncga pohujšanja sc jo bati iz raz¬
vezo zakona?

e)  Ali oba zakonska privolita v začasno ločitev, dokler ne
pride spregled?

f)  Ali je nevarno odkladati ali ne ?

g)  Jc-li zadržek očiten ali skriven?

Po navadi ni potreba nobenih prič za potrjenje resničnosti
povedanega, ker zadošča župnikova beseda. Tako se prosi spregled
za zunanjo sodnost in sodnost vesti. Vzorci bi veljali pod § 88.,
uzroki oklicev št. 2 in tj 90.

Ko je došel spregled, se s tem še ni poveljavil zakon, ampak
dobila sta še le dovoljenje, da smeta skleniti veljaven zakon; mora
se torej vse tako obvršiti, v  kakor kadar se zakon z nova sklopa,
razven da se ne okliče, če pa pri prvi poroki ni bilo oklicev,
dobi se za nje spregled od cerkvene in državne strani, kadar je
bil zadržek tudi državen. Zaročenca morata prejeti sv. zakramente;
poroka pa se vrši v cerkvi na lihem pri zaprtih durih, v zakri¬
stiji ali v župni hiši pred dvema pričama, zato, da ni razgledovanja.
Zaročenca smeta dovesti zanesljive in molčeče priče; najboljše je
pa, če duhovnik privzame še dva druga duhovnika kot priči. Samo
ko bi bil zadržek sploh znan, n. pr. civilni zakon, se vrši po¬
veljavljenje očitno v cerkvi po obrcdniku, kakor za druge zakonske,
če ni škof ukazal radi posebnih razmer tihega ponovljenja obljube.
Ako je nevesta že preje prejela blagoslov, ne da so sedaj iz missa
pro sponsis.

Poroča ju župnik nju bivališča ter vpiše poveljavljenje v svojo
poročno knjigo, sporoči pa tudi župniku, v čcgar župniji se je
bila poroka prej neveljavno sklenila, da vpiše poveljavljenje tega
zakona v svojo poročno knjigo. 1 ) Vpiše se v župniji stare in nove
poroke v opomnjo in sicer latinski: Hoc matrimonium ob serius
detedum impedinientum (criminis) invalidum, sublato impodim&nto
per dispensationem vigore instrumenti dato 3. augusti 1887, Nr....
convalidatum est die 5. augusti 1887 coram me N. N., parocho et
testibus N. N. et N. N.

Včasih jenja razdiraven zadržek brez spregleda (n. pr. različ¬
nost vere, kadar se je nevernik pokristijanil; zakonska vez, kadar
prejšnji sodrug umre). V tem slučaji morata dozdevna zakonska
pred duhovnikom in dvema-pričama ponoviti privolitev v zakon, in
če ni zadržek na kraji njih bivališča sploh znan, natihoma. Poroka
še vpiše v poročno knjigo, če je pa ta zadržek skriven in se ni
bati, da sc razglasi, moreta zakonska z dovoljenjem škofovim sama
med seboj ponoviti privoljenje v zakon.

Neveljavni zakon radi hlinjenega privoljenja, ali če mu je
bila nasproti pomota, strah ali sila, se poveljavi, ako dotični drug,

’) Drž. zak. § 88.

170

Duhovski Poslovnik.

ki se je hlinil, zares privoli, ali tisti, ki se je pomotil, potem, ko
je spoznal pomoto, ali ko je siljeni dosegel prostost, z besedo po¬
trdi, da hoče živeti v tem zakonu, ali pa z dejanjem, n. pr. s prosto¬
voljnim sobivanjem dalji čas (pol letal, ali s spolnjenjem zakonske
dolžnosti popravi pomanjkljivo privoljenje. To molčeče privoljenje
onega družeta, ki ima pravico zakon spodbijati, velja le tedaj,
če je bil zakon sklenjen po tridentinskem ukazu, ali če je skriven
zadržek; če je pa očiten, ali se je bati, da se razglasi, morata
dozdevna zakonska ponoviti privolitev pred župnikom in dvema
pričama in sicer na tihem, da se odvrne pohujšanje.

Ce je zadržek tudi državen in je očiten, ali je možno, da
očiten postane, prosi spregleda duhovnik z zamolčanima imenoma
potom škofije pri deželni vladi. 1  j Izjema je, kadar bi se bil sklenil
zakon brez oklicev, tedaj morata zakonska vložiti prošnjo v svojem
imenu (glej'§ 88).

Tako poveljavljenje velja pred državo, kakor da je bil že
začetkoma zakon veljavno sklenjen, drugače je pa s pravnimi na¬
sledki v cerkvenem področji. Ce sta bila oba zakonska prejšnji
zakon sklenila s slabo vestjo, niso se odpravili s tem poveljav-
Ijenjem pravni nasledki za čas od prve neveljavne poroke do po-
veljavljenja, ampak samo od poveljavljenja nadalje, tako da se
smatrajo prej rojeni otroci še zmiraj nezakonskimi. Zato se mora
prositi še posebej za spregled pravnih nasledkov preteklega časa.

Kadar zve duhovnik zadržek iz spovedi,
mora prevdariti, ali se spregleduje, ali ne; in v obeh slučajih, ali
je obema neznan ali samo eni strani, ali je pa znan obema.

a)  Zadržek se ne spregleduje in je neznan
obema,  tedaj naj spovednik molči, če se zadržek ne da pravno
dokazati, in se je bati, da bi podučenje o neveljavnosti dalo pri¬
ložnost k zavednemu grehu, ali bi bila velika nevarnost osramo-
tenja, pohujšanja, nezdržnosti ali celo ločitve.

b)  Zadržek je enemu ali obema znan.  Spovednik
naj s prikritim imenom sporoči vse škofu in čaka ukazov. Kadar
se zadržek da skazati in ni pričakovati mirnega življenja med poro-
čencema, če ni otrok iz te zveze in tudi država ne bode branila
novega zakona, se bode naložilo spovedancu, da naj prosi pri cer¬
kveni sodniji razsodbe na neveljavnost sklenjenega zakona. Ce se
pa neveljavnost ne da skazati, ali zakonska neveljavnosti dokazati
nočeta (n. pr. pri telesni nezmožnosti) in če ob enem iz skupnega
življenja ne izvira bližnja grešna priložnost, se jima bode dovolilo,
da bivata skupaj kot brat in sestra. Vendar se daje to dovoljenje
le starejim in sploh takim, katerih zdržnost je moralno gotova.

Ce se zadržek spregleduje, se je vesli, kakor je bilo rečeno
pod št. 3 — 6.

‘) Drž. zak. § 84.

§ 93- Poveljavljenje neveljavnih zakonov.

171

Prošnja za spregled z navedenimi uzroki se naredi, kakor za
spregled očitnega zadržka, samo z izmišljenimi imeni, in gre ravno
tisto pot, kakor za spregled skrivnega zadržka pred poroko. Izvrše¬
vanje se izroči spovedniku. Tudi tukaj morata oba dozdevna za¬
konska izreči privoljenje v zakon z zvunanjimi znamenji, a le na
tihem mod sabo, da se je le prva privolitev vršila po tridentinskem
ukazu. Oba morata vedeti za dosedanjo neveljavnost zakona, razven
če je bil sklenjen s hlinjenim privoljenjem, kateri so poveljavi,
kadar tisti, ki sc je hlinil, v resnici privoli, ali če tisti, ki je pomoto
spoznal ali zadobil popolno prostost, privoli z besedo in dejanjem
v zakon.

Kadar je zadržek obema znan, je lahko, oba dasta privo¬
ljenje. A težave nastanejo, kadar samo eden ve za zadržek. Neve¬
ljavnost morata doznati oba, ker se daje spregled navadno pod
klavzulo: muliere de nullitate consensus certiorcda, sed ita cciute ut
Moris delidum numquam detegatur,  in v novejšem času se še
dostavlja: Et quatenus haec certioratio cibsque gravi periculo fieri
nequeat, renovato consensu juxta regulcis a probatis audorilms tra-
ditas.  Naznaniti mora se torej tako, da se zadržek ne ovadi, niti
razodene način spregleda. Najbolje je, če stran, ki ve za zadržek,
nevedni razodene, da ni dala pri sklepanji zakona pravega privo¬
ljenja; treba je zato po spovednikovem svetu in za mir vesti, da
oba še enkrat ponovita obljubo. To se zgodi s temi ali enakimi
besedami: Ko je bila najina poroka, je manjkalo pravega privo¬
ljenja, jaz ga hočem dati sedaj, hočeš ga dati tudi ti?

Kaj pa, ko bi tako razodetje provzročilo zdražbo, in bi ne¬
vedna stran zahtevala razodetje pregrehe, sosebno če sta že do-
sedaj živela v prepiru in bi se bilo še celo bati, da se bode po¬
skušalo razdreti zakon? Ko bi se bilo kaj taccga bati, naj prosi
duhovnik pri škofu pod zamolčanima imenoma, da so izprosi pri
apostoljskem sedežu opuščenje pristavka: altera parte de nullitate
prioris consensus certiorata,  ali pa izceljenja zakona v korenini. V
prav nujnih slučajih daje ta spregled od omenjenih pogojev tudi
škof z dozdevnim papeževim privoljenjem.

Odveza od zadržka se daje v spovednici s sledečim slovilom :
Po odvezi od grehov, po besedah: Deinde ego te absolvo a peccatis
tuis  ... se pristavi: Et insuper audoritate Apostolica mihi specia-
liter delegata dispenso tecum super impedimento N., ut eo non ob-
stante matrimonium consummare (scilicet post renovatum consensum
matrimonialem) et in eo remanere ličite possis, in nomine Patris
et Filii et Spiritus Sandi. Et pariter eadem audoritate Apostolica
prolem, si quam suscepisti aut susceperis, legitimam fore decerno
et declaro, in nomine Patris et Filii et Spiritus Sandi. Passi.o etc.

Ako spovedanec ni za odvezo od grehov, a silne okoliščine
tirjajo spregleda, so mu tudi brez odveze po gorenjem slovilu po¬
deli spregled.

Skrivno ponovljenje zakona se nikoli ne vpiše v poročno knjigo.

172

Duhovski Poslovnik.

Ko l)i sc bilo bati, da bode eden izmed zakonskih ali oba
zlorabila znanje o neveljavnosti zakona in bi od nju ne bilo dobiti
privoljenja v zakon, se prosi po škofu i z c e 1 j c n j a zakona
v korenini  '(sanatio in radice), katerega more dati samo papež,
ter njegovo izvrševanje prepušča škofu, razven če dobi škof s po¬
sebnim pooblastilom pravico, dajati to izceljenje. Isto pa se samo da:

1. Ce je dolična zaveza pred svetom res veljala za zakon.

2. Ge je vsaj ena stran sklenila zakon z dobro vestjo.

3. Zadržek mora izvirati iz cerkvene, ne pa Božje ali natorne
postave. Ne daje se pa za cerkven zadržek višjega posvečenja in
slovesnih obljub.

4. Sta morala pri sklepanji namen imeti stopiti v zakon, a
ne v priležništvo.

5. Mora biti za to važen uzrok, kakoršen je pozakonjenje otrok.

6. Dano je moralo biti privoljenje v zakon, a ne nazaj vzeto.
To izceljenje ne more nastopiti, kadar ga oni, ki vč za neveljav¬
nost, noče sprejeli, ali če sta ločena.

Vpotreblja se za zvunanjo sodnost in za sodnost vesti. Prosi
se zanj, kakor za spregled.

Vzorec za zvunanjo sodnost:

Prečastiti knezoškofijski ordinarijat!

V tukajšnji župniji živita I. I. in I. I., katera sta
bila dne ...vi.  poročena, iz katerega zakona sta do¬
bila tri še žive otroke. Kakor pa pod j. priložene listine
dokazujejo, je ta zakon neveljaven. Zato je želeti, da se
poveljavi iz naslednjih uzrokov: (uzroki se navedejo).

Ker pa mož svojo dozdevno ženo vedno prezira in
mrzi, ter je še v okolici veliko takih podpihovalcev, ka¬
teri bi ya utegnili nadražiti na razvezo zakona, ko bi
izvedel za neveljavnost zakona, sodi ponižno podpisani,
da bi se tukaj dalo pomagati z izceljenjem, v korenini,
ali naj pa prečastiti knezoškofijski ordinarijat za obveljav-
Ijenje tega zakona po svoji previdnosti potrebno milost¬
ljivo ukrene.

Za sodnost vesti.  Razloži se lahko vse, kakor v prošnjah
pod § 90. in potem se pristavi:

Gum tam en ex rerum circumstantiis graviter timen-
dum sit, ne conjux impedimenti hujus ignarus , si fors
de nullitate prioris consensus certior redderetur, hac
certioratione malevole tam ad niolestias gravissimas pu-
tatae šuae uxori parandas, tuni ad matrimonii, cujus
nullitas foris a nemine scitur, vinculum dissolvendum

§ 93- Poveljavljenje neveljavnih zakonov. 173

in snmmum prolium susceptarum incommodum et cum
scandalo plorabili abuteretur: hinc humillime petitur, ut
Reverendissimus Ordinarius a d praecavenda tam attrocia
mala de sanatione in radice atit de alio opportuniori
remedio prati'osissime providere dignetur.

Izvrši sc to izceljenje z razglasom škofovim, kateremu je
bilo izročeno izvrševanje. Pri izvrševanji je razločiti, je-li zadržek
obema neznan, ali samo enemu znan. Kadar je obema neznan, se
pustita pri dobri vesti, in se, kadar sc je dalo izceljenje za vnanjo
sodnost, zaznamuje samo v krstni knjigi. Kadar je samo enemu
znan, ali obema (če n. pr. eden noče obljube ponoviti|, se podeli
pro foro extcrno tudi zvunaj spovedi. Seveda so vpiše tudi v po¬
ročno knjigo, ter se zakon prav na novo vpiše, kadar ni bil še
vpisan, ali se pa opomnja pristavi tam, kjer je bil že vpisan. More
,so podeliti tudi po smrti enega izmed zakonskih; izceljenje je
zato tako imenitno, ker sega do korenino prvega začetka zakona,
in pozakoni otroke.

Za sodbo vesti se podeli pri spovedi po odvezi od grehov z
besedami: Ego potestate Apostolica miki specialiter demandata matri-
monium a te N. cum N. nullitcr contractum in radice revalido et
prolem ex eo susceptam ac suscipiendam legitimam declaro. In
nomine Patris etc.

Izceljevanje velja, če se je podelilo tudi samo eni strani.
Zgoditi se more tudi v veljavno sklenjenem zakonu, da ena
stran nima pravice tirjati zakonske dolžnosti, ko jo nedolžna stran
tir jati sme. Sem spadajo:

1. Kdor je stopil brez spregleda v zakon z
neslovesno obljubo  (glej § 81) v redu ali v c d n e
čistosti,  ga veže tudi še po sklenjeni poroki tako. da zakonske
dolžnosti sam tirjati ne sme, pač pa jo mora spolniti drugi strani,
kadar jo tirja, zato se mora takemu izprositi spregled.

Vzorec:

Reverendissime Ordinariatus!

Cajns, laicus catholicus votum simplex castitatis
perpetuae emisit, at posten nihilominus matrimoniuni
in ivit et consummavit. Cum anteni de voti sni trans-
gressionc vehementer doleat et periculum incontinentiae,
stante adhuc matrimoni% vuleat: humillime Roverendis-
simo Ordinariatui supplicat, ut opportunum dispensat/io-
nis remedium šibi providere clementissime dignetur, qno
debitant conjugale ličite et absguc peccato exigere possit.

2.  To pravico tudi zgubi, k e d o r z osebo njegovemu
zakonskemu sodrugu sorodno v prvem ali dru¬
gem kolenu nečisto greši,  tedaj mož z ženino materjo,

174

Duhovski Poslovnik.

staro materjo, sestro, hčerjo svoje žene, sestro ženine matere, z
bratranko, hčerjo ženine sestre, z vnukinjo svoje žene; žena z
očetom, starim očetom, bratom, sinom moževim, z bratom može¬
vega očeta, z bratrancem, s sinom moževega brata, vnukom svo¬
jega moža. Copula  je pa morala biti perfecta,  če tudi ni imela
nasledkov.

Ne zgubi pa te pravice, kdor je bil k grehu prisiljen, če za¬
konski svoje sogrešnice ni spoznal ali ni vedel, da je sorodnica
njegove žene (ignorantia faeti), tudi če ob storjenem grehu ni vedel
za cerkveno prepoved (ignorantia juriš), ali pa — kakor uči sententia
satis probabilis  — ni poznal zažugane kazni. Za cerkveno prepoved
večjidel ve samo tisti, kateri je bil zaradi takega greha podučen
in posvarjen že prej pri spovedi. Za tako prosi spovednik pri škofu
spregleda.

V zoreč:

lieverendissime Ordinariat us !

Cajus, vesana libidine vidu s sororem sune uxoris
carnaliter corjnovit ac propterea amisit jus petendi de-
bitum conjugale. Gum autem de hoc libidinis excessu,
qui occultus ost, plurimum doleat ac debitum conjugale
ob incontinentiae periculum ličite exigere 2 wsse 'desiderat,
cnmrjuc omnem recidendi occasioncm abshder.it, ideo hu-
millime pef.it, ut gratia dispensationis šibi dešuper im-
pertiatur.

Spovednik mu po došlem spregledu naloži pokoro po škofovem
povelji, in če je za to, ga odveže, ter mu podeli tako-lc spregled:

Et insuper auetoritate mihi delegata dispenso tecum,
ut non obstante affinitate, quam cont,raxisti cum tua uxore
cx illicita copula a te. habita, debitum conjugale etiam exi-
gere ličite possis et valecis. In no mine Patris etc. Passio...

§ 94.

Razveza neveljavnega zakona.

(Iustr. §§ 95, 114—122, 147.)

Sploh velja za resnico, da zakon, sklenjen po postavi kato¬
liške cerkve, velja do smrti. Ge se poizve, da je bil sklenjen z za¬
držkom, se mora delati na to, da se poveljavi. Ako pa za zadržek
ni dobiti spregleda, ali zakonska sama nočeta poveljavljenja, se
mora razvezati ničev zakon, in to postopanje sc prične s tožbo na
neveljavnost pred škofijsko zakonsko sodnijo. Kdor nima pravice
spodbijati zakona, kakor je bilo v § 93. rečeno, tudi nima pravice
do te tožbe.


§ 95- Ločitev od mize in postelje.

175

Pričeti pa sme zakonska sodnija to tožbo tudi službeno, če
tudi ni tožil opravičeni na spodbijanje zakona, namreč: če je stvar
očitna, ali jo bila od koga druzega naznanjena, ali če ima sodnija
kak drug zadosten uzrok.

Ko bi kdo pri duhovniku tožil na neveljavnost zakona, in ta
spozna, da je tožba opravičena in ima tožnik pravico tožiti, tedaj
naj vse sporoči na škofijsko zakonsko sodnijo, potem nima opra¬
viti nič druzega, kakor samo to, kar so mu bode naročilo od višje
cerkvene oblasti.

Ko bi bila svetna sodnija izrekla ničevnost zakona, ta raz¬
sodba pred cerkvijo ne velja; zakonska naj se ledaj napotita, da
vložita v  tožbo še pri cerkveni sodniji.

Ge je pa cerkvena sodnija že prej spoznala na neveljavnost,
napotita naj se, da iščeta razveze še pred svetno sodnijo.

Od cerkvene in politične gosposke izrečena razsodba o ne¬
veljavnosti zakona se vpiše tudi v poročno knjigo, n. pr.: Ta zakon
je bil po razsodbi  . . . proglašen neveljavnim.

§ 95.

Ločitev od mize in postelje.

(Instr. §§ 205-245.)

Nerazvezljiv je po cerkvenih postavah sklenjeni zakon; za¬
konska sc tudi ne smeta ločiti, razven če je dovolila tako ločitev
cerkvena zakonska sodnija iz uzrokov, zaradi katerih se sploh po
kanoničnem pravu ločitev dovoliti sme. Nekateri uzroki dovolijo
ločitev za celo življenje, drugi le začasno ločitev.

I. Ločitev za celo življenje se zopet  smo  zgoditi
a)  po medsebojnem sporazumljcnji; če hočeta oba ali eden vstopiti
v red potrjen od apostolskega sedeža, ali če želi mož prejeti mašni-
kovo posvečenje; b)  tudi zoper voljo ene strani radi prešestva, naj
je bilo to copula  z drugo osebo, ali sodomia  ali bestialdas.  To pa
je moralo biti dovršeno [adulterium materiale) in dotični je moral
biti kriv zločinstva (ad. tormale), ter je vedel, da oseba, s katero
ima copulam,  ni njegov zakonski druže, in ni bil prisiljen k temu.

Samo nedolžna  stran ima pravico tirjati ločitev, pa tudi
ta zgubi pravico:

1. ako je prešestvu pritrdila, ga dovolila ali zadolžila sama;

2. če je sama prešestvo prouzročila;

d. ako je zadolženem naravnost ali natihoma odpustila zločin.
Natihoma s spolnjenjem nju zakonske dolžnosti, ali z drugimi
znamenji ljubezni, vendar se med to ne šteje prijazno obnašanje
vpričo- drugih radi uljudnosti. Tudi spolnjenje zakonske dolžnosti
ne vzame te pravice, če je bilo izsiljeno, ali če je nedolžna stran
mislila, da mora biti pokorna.

176

Duhovski Poslovnik.

II. Uzroki začasne ločitve:

1. Odpad od krščanske vere (apostasia), a ne pristop k dru¬
gemu krščanskemu veroizpovedanju (haoresia). Na talci odpad se
dovoli ločitev tudi brez vsakega druzega uzroka.

2. Kadar obdolženec poskuša svojega sodruga zapeljati k od¬
padu od katoliške vere (haoresia), ali ga zapeljati k hudobijam ali
zločinstvom n. pr. v sodomski greh, rop, otrovanjo itd. Vendar ni
uzroka ločitvi, če ni nevarnosti, da bi bil sodrug zapeljan.

3. Ge je nevarnost za življenje in zdravje. Ge ena stran drugi
žuga s smrtjo, zalezuje s strupom ali drugim nevarnim orodjem
in se je takega bati še zanaprej; če mož ženo pretepa, posebno
če jo rani, prouzroči splav, bolezen. Eno edino, če tudi hudo
tepenje, ni še uzrok ločitve, če sc ni bati, da slede še druga. Malo
tepenje je uzrok ločitve, če se godi brez uzroka ali iz ničevih
uzrokov.

4. Ako ena stran drugo skozi daljši čas občutno žali, grdo ž
njo ravna, n. pr. če jo zmiraj preklinja, jo napeljuje k jezi in pre¬
pirom, če mož ženi ne da potrebnega živeža, jo pusti stradati, jo
neznosno zaničuje, sramoti, ji še celo pred drugimi prostost
sramotno prikrajšuje, iz ljubosumnosti zapira, se pohujšljivo peča z
drugo osebo, če se tudi ne zgodi prešuštvo itd. Za uzrok ločitve
je dosti, da tako ravnanje tovariša žali, če mu tudi ni v kvar na
življenji ali zdravji.

Grdo ravnanje in razžaljenje se pa presojuje po stanu, zdravji,
premoženji tistega, s katerim se je grdo ravnalo. Vendar se ne
dovoljuje precej ločitev zavoljo takega posamnega grdega ravnanja,
ampak poskusi se še poprej z oporni nje vanjem.

5. Ge ima zakonski tovariš trajno nalezljivo bolezen. Semkaj
se prišteva zblojenost uma, tudi grda pijanost. Ne dovoli se pa z
lahka ločitev radi bolezni.

6. Ako je zakonski svojega tovariša hudovoljno zapustil z
namenom, da bi raztrgal zakonsko vez, če, tudi je ostal pod isto
streho, ali kadar si je izvolil drugo stanovanje; če mož ženo
iz hiše zapodi; če žena noče iti v stanovanje z možem. Zapuščeni
ima pravico tirjati ločitve toliko časa, dokler ni ločeni dokazal, da
hoče zopet spolnovati svoje dolžnosti. Sem se prišteva tudi nepre¬
magljiva zamrza, .neizbrisljivo sovraštvo med zakonskima. V tem
slučaji sodnik ločenega najprej nagovarja, da naj sc vrne, določi
mu tudi v povrnitev gotov obrok. —- Semkaj se prišteva tudi ne¬
opravičena odreka zakonske dolžnosti.

7. Tako življenje, katero lahko oškoduje ali v nevarnost
pripravi tovariševe pravice do premoženja ali njegovo čast. Če
mož s potratnim življenjem zapravlja premoženje, dela dolgove,
ne skrbi za gospodarstvo, neizmerno popiva, igra, pa tudi če se
poda v kaznjiva podjetja in zaveze, radi katerih more zgubiti

§ 95- Ločitev od mize in postelje.

177

premoženje, ako se poizvedo, — če je zašel v zločinstva, katera-za¬
sleduje sodnija, ako je mož n. pr. ubijalec, otrovnik, pa tudi če se
je zapletel v politična zločinstva, ter bi ženo sumničili, da je de¬
ležna njegovih zločinov.

Država dovoljuje po svoji postavi razvezo zakona v slučaji
impraegnationis sponsae a tertio, vestni strani bi se tukaj z lo¬
čitvijo pomagalo. A ni, da bi morali samo ti uzroki imeti veljavo
za ločitev, ampak navajajo se samo v izgled, s katerim se pri¬
merjajo drugi. Sicer je pa uzroke ločitve težko dokazati, zato je
zakonskemu tožba odsvetovati, če ne more uzrokov dosti utrditi.

Če pride zakonski tožit na ločitev,  naj duhovnik
najprej preudari, ima li tožitelj pravih uzrokov za ločitev, ali ne;
in če vže ni morda zgubil pravice za tožbo. Ako niso uzroki za¬
dostni, ga poduči in odpravi, ako so pa zadostni, naj mu vendar
še precej ne pritrdi in naj ne privoli brž v njegovo terjatev, razven
ko bi nravna pravila tirjala ločitev. Sicer naj ga poduči in opo¬
minja k spravi s tovarišem, ter mu obljubi, da bo poklical tudi
zatoženega in ga opominjal k poboljšanju. Vendar naj zatoženca
ne kliče v prvem razporu, ko sta še razburjena, ampak še-le tedaj,
ko se jima je kri umirila. Zatoženca naj ljubeznivo svari ™h pre¬
grešim, in naj skuša dobiti od njega obljubo poboljšanja. Če je
tudi to brezuspešno, naj pokliče oba, posluša mirno nju tožbe, ne
pripušča, da bi drug drugemu segal v besedo, in razburjena po¬
miri. Še le sedaj, če tožnik zopet pride, se prične s postavno zapo¬
vedano trojno spravo. Povabi ju k sebi, da ju skuša pomiriti.
Svetujejo, da naj so ta opravek z molitvijo prične. Ako je bil pri
prvem povabilu zaman duhovnikov trud, jima veli čez osem dni
— in ne prej! — priti. Ako je bil drugi poskus brezuspešen, naj
prideta zopet čez osem dni. Tretji poskus sme izostati, ako je go¬
tovo, da bode brezuspešen, ali če je v nevarnosti tožiteljev časna
in večna sreča.

Če so bili vsi poskusi zaman, naznani to župnik predsedniku
zakonske škofijske sodnije, pa tudi sporoči o prizadevanju k spravi:
da ju je klical trikrat ali samo dvakrat, ter pove natanko razloge,
zakaj so je bil opustil tretji poskus, potem ali in v koliko se mu
tožiteljeve pritožbe zde opravičene. A ob enem pove tožitelju, da
naj toži na ločitev od mize in postelje ali pri zakonski sodniji ali
pa pri dotičnem preiskovalnem komisarju. Tožbo da lahko ustmeno
na zapisnik, ali naj jo pa vloži pismeno.

Za ljubljansko škofijo je določeno 1 ), da prebivalci v Ljubljani
in ljubljanski dekaniji tožijo naravnost pri zakonski sodniji, po
drugih krajih škofije so pa dekani poverjeni škofijski komisarji
pri tožbah od mize in postelje. Ti imajo samo uvodno preiskavo,
in ko dojde kaka tožba na ločitev, morajo precej škofiji zaznamo-

‘j Razpis ljublj. škof. 13. marca 1857, št. 147/E.

,, Poslovnik. “

12

178

Duhovski Poslovnik.

vati v bližini nameščenega duhovnika, katerega si žele kot zapis¬
nikarja; tega (ali katerega druzega, če se ta škofiji sposoben ne
zdi) potrdi škofija in komisar ga vzame na prisego.

Vzorec za sporočilo župnikovo na predsednika:

Prečastiti g. predsednik zakonske sodnije!

Marija I. je prišla 1. t. m. pred ponižno podpisa¬
nega kot svojega župnika, in je tožila svojega moža I. I.,
da grdo ž njo ravna, tako, da je v nevarnosti njeno zdravje
in še celo življenje. Dne 9. t. m. sta bila oba poklicana
in opominjana k spravi, a zaman; klical sem ju še dne
18. in 27. t. m. (ali: poklical sem ju še 18. t. m., v tretjič
ju pa več nisem klical, ker je med tem prepir med njima
še večji postal ter ni upanja za spravo in poleg tega
tudi tožiteljica ne more več pri možu ostati, ker je v ve¬
liki dušni in telesni nevarnosti). Ker je bil tudi ta tretji
poskus brezuspešen, naznanim ponižno podpisani po
dolžnosti ta slučaj s pristavkom, da ima po poizvedbah
tožiteljica uzrok tožiti (ali: nima pravega uzroka tožiti).

Škofijska sodnija potem nadalje postopa, in duhovnik ima
samo to izvršiti, kar se mu naroča.

Saraolastno pa se zakonska ne smeta ločiti. Četo
storita, ju duhovnik pred-se pokliče, jima pojasni pohujšanje, katero
delata, povdarja tudi škodo iz tega izvirajočo za gospodarstvo,
otroke itd. ter skuša ju zopet sprijazniti. Več ne more duhovnik
storiti, ako ga ne ubogata, razven, da sporoči na škofijo in si iz¬
prosi navoda za nadaljno postopanje. Taki trdovratneži se ne smejo
odvezati. Na naznanilo ju bo škofija silila, da se zopet združita,
ali naj pa tožbo vložita cerkveni sodniji. Če ni uzrokov za ločitev
ali se ne dajo dokazati, jima dovoli začasno ločitev.

Ko je bila ločitev od škofije dovoljena, se zakonska napotita
tudi na deželno gosposko, od katere naj si izposlujeta ločitve radi
njunih časnih stvarij.

Država dovoljuje tudi ločitev iz enakih uzrokov, kakor cer¬
kvena. Dovoli pa tudi ločitev po dogovoru 1 ).  Zakonska
namreč prideta pred sodnijo, pojasnita, da sta sklenila ločiti se in
vravnala vse, kar tiče njunega premoženja in živeža. Sodnija ju
ne izprašuje, ter jima dovoli ločitev.

Samo državna ločitev pred cerkvijo nima veljave.
Ko bi svetna gosposka zakonska, ki iščeta državne ločitve pred
cerkveno, poslala k duhovniku, da ju spraviti skuša Ita poskus
sprave pred duhovnikom sicer sprejme posvetna gosposka, a za¬
povedan pa ni), ju duhovnik pokliče, kakor je bilo zgoraj rečeno.
Ako je njegov trud zaman, jima veli, da naj spravita svojo pravdo

‘) Drž. zak § 105.

§ 95- Ločitev od mize in postelje. 179

pred cerkveno sodnijo, da razsodi o ločitvi zakona; radi časnih
zadev, premoženja in drugih razmer naj se pa obrneta do cesarske
sodnije. Za svetno sodnijo pa duhovnik no naredi nikakega spri-
čala o poskušam spravi, ampak pošlje poročilo samo na cerkveno
sodnijo, kakor je bilo prej rečeno. Ko bi svetna sodnija tirjala
spričala o puskušani spravi, sporoči naj, sklicevaje se na ukaz ško¬
fijskega ordinarijata 9. julija 1868 J j, da je storil, kar tirja njegov
poklic kot duhovni pastir in da je poslal zadevna pojasnila na
škofijski ordinarijat.

Ako sta .si zakonska — preziraje cerkveno sodnijo — izpo¬
slovala ločitev pred svetno sodnijo, se ukaže onemu, kateri je ločitev
tirjal in izposloval, po okoliščinah tudi obema, naj pošljeta prošnjo za
ločitev tudi do škofijske sodnije in se podvržeta še ti sodbi. Če
se ustavljata kljub poduku trdno in odločno, tedaj ne smeta dobiti
odveze pri spovedi.

Ker je večidel duhovnik primoran prositelju narediti prošnjo
za ločitev, ali vsaj svetovati, kako naj se naredi, da bo prav iz¬
delana in podkrepljena: zato je treba vedeti, kaj vse je navesti
v takih prošnjah. Ime, stan, rojstni kraj, starost, vera, stanovanje
tožiteljevo in zatoženčevo, čas in kraj poroke, število in starost
otrok iz tega zakona, uzrok, zakaj lirja tožitelj ločitev, dalje, da
sta bila pred župnikom trikrat radi sprave; navedb se tudi vsi
drugi dokazi in pomisleki.

V zakonskih rečeh so zakonski pod oblastjo tistega škofa, v
čegar škofiji bivajo. A ravno pri tožbah na ločitev je neka izjema.
Zakonsko življenje se je ali z ločitvijo pretrgalo, ali pa je mož
svojo ženo hudovoljno zapustil. V prvem slučaji toži vsaka stran
pri tistem škofu, pod katerim biva, v drugem pa žena pri tistem,
pod katerim ima ona svoje bivališče.

Ako sodnijski predsednik pri škofiji ali škofijski komisar na¬
roči duhovniku, da zasliši kako pričo, naredi ž njo zapisnik.
Vzorec:

Zapisnik

spisan v župnem dvorcu župnije I. dne  ....

Pričujoči so podpisani.

(ali: pričujoči I. I. župnik, I. L duhovni pomočnik kot
zapisnikar in I. I. zaslišana priča.)

predmet

je zaslišanje priče I. I., kovača iz Strmca h. št. 3., v za¬
devi tožbe na ločitev zakona Marije I. proti svojemu
možvi I. I■ is Strmca h. št. 4. vsled naročila predsednika
škofijske zakonske sodnije v I. z dne  ....

Najprej je bila priča opomnjena, da naj o vseh
zadevah, o katerih bo poprašana, govori po svoji vednosti

») Ukazn. 1. str. 107, §§ 11—20.

12*

180

Duhovski Poslovnik.

in vesti golo resnico, naj nič ne zamolči in vse tako pove,
da ho mogla, ko bi bilo treba, na vse priseči.

Podpisani župnik potem pričo I. I. vpraša in ona odgovarja,
kakor tu sledi:

1. Od kedaj poznate Vi

je-li bil to pot provzročil
kakov prepir med možem
in ženo, ni mi znano.

§ g6.  Nova poroka vsled proglasitve za mrtvega.

181

Je to, kar se Vam je
sedaj čitalo, tako vpisano,
kakor ste Vi govorili, imate
morda še kaj pristaviti ali

drugače povedati  ? Moja izpovedba je prav

vpisana in nimam n ičesar
več dostaviti niti kaj spre¬
meniti.  (Ali: samoto imam
še pripomniti, ker mi je se¬
daj prišlo v misli . .  .)

(Mesto zadnjega vprašanja in odgovora se tudi sme
vpisati: se je prečitalo, vpisano za resnično spoznalo in
podpisalo.

Datum.

Podpis župnika kot vodje Podpis

zapisnika in podpis za- zaslišane priče,

pisnikarja.

Če je zakonska sodnija naznanila vprašanja za pričo, zasta¬
vijo se naznanjena vprašanja.

Ločena se smeta,  kar je zelo želeti, zopet zediniti,
ker taka ločitev v katoliški cerkvi ne razveže zakonske vezi, pač
pa pri protestantih.

Ako je škofija izrekla ločitev zakonskih iz meša¬
nega zakona  in prolestantovska stran tudi doseže razvezo
zakonske vezi, sme protestantovska stran vnovič v zakon stopiti,
a katoliška stran ne.

Zakonskim, k a t e r i s e žele  z e d i n i t i,  in so bili
tudi pred posvetno sodnijo ločeni, naj duhovnik nasvetuje, da naj
svoje zedinjenje naznanijo tisti sodniji, pred katero se je bila
izrekla ločitev. 1 )

§ 96.

Nova poroka vsled proglasitve za mrtvega.

(Iustr. §§ 247—250.)

Vdovec mora izkazati z mrtvaškim listom, da je njegov prejšnji
sodrug res umrl, ali pa s proglasitvijo smrti. (Glej §87, 2.) To
izvrši svetna sodnija.

Ako se tedaj oglasi za zakon obvdovljenec, ki trdi, da se je
n. pr. njegov poprejšnji zakonski tovariš izselil v Ameriko in sc
je med potoma vtopil, ker se je ladija razbila, ali je kje umrl
vsled kuge, ali kot vojak v vojski, pa ne more tega dokazati z
javnimi pismi, tedaj naj gre k sodišču prve stopinje (okrajno so-

] ) Drž. zak. § 110.

182

Duhovski Poslovnik.

dišče), kjer je imel odsotni zadnjič svojo stanovališče, ali če tacega
ni imel, svoje bivališče. To bo razsodilo na domnevanje smrti:

1. Ce je od pogrešančevega rojstva preteklo že 80 let, in je
kraj njegovega stanovališča že 10 let sem neznan.

2. Brez ozira na čas rojstva, če je kraj njegovega stano¬
vališča že celih 30 let neznan.

3. Ako je bil v vojski težko ranjen, ali bil na ladiji, ki se
je razbila ali v drugi smrtni nevarnosti, ter se od tistega časa po¬
greša že tri leta. J ) Pod takimi okoliščinami se vloži na sodišče
prošnja za proglasitev smrti tudi eno leto pred gori naznačenimi
obroki; ako je bil pa odsotni v bližni smrtni nevarnosti, se sme
vložiti tudi precej po tistem dogodku. Sodišče povabi v javnih
listih odsotnega, da naj se oglasi pri sodišči ob določenem času,
kateri pa ne sme biti krajši od enega leta, sicer ga proglasi mrtvega.
Ko je potekel ta obrok, naj živi vloži novo prošnjo pri sodišči, in
ta še le sedaj preiskuje, ali se prošnja usliši ali ne. Ob enem
z gorenjo prošnjo sme živi zakonski tovariš prositi, da naj se
spozna zakon kot razvezan; sme pa tudi pozneje vložiti * 2 ) to prošnjo.

Ta razsodba svetne gosposke pa ne velja še za cerkveno
področje, ampak župnik mora še vso zadevo v razsodbo poslati
škofiji.

Toliko veljavo za cerkveno stran kakor javne listine ima
tudi pričevanje dveh verodostojnih prič, izjemoma tudi ene vero¬
dostojne priče. Vendar ta dokaz ne more zadovoljiti župnika, po¬
slati ga mora škofu. A za državno stran bi ne veljal ta dokaz,
ampak stranka se zavrne na civilno sodišče. Stranka se še-le tedaj
sprejme na oklice, ko ima duhovnik vse v roki, kar tirjata cerkev
in država. Ko zapisuje v poročno knjigo tak zakon, zaznamuje
tudi proglas smrti od državne oblasti in odlok škofijske zakonske
sodnije.

Precej tisti dan, ko je bil proglašen kdo za mrtvega, velja
za mrtvega in civilno je isti tudi dan njegove smrti.

F. Pogrebi.

§ 07 .

Mrtvaška knjiga.

Spisuje se na tiskane golice, kakor so ukazane za dotično
škofijo. Z vsakim novim letom se začnejo mrliči vpisovati z vrstno
številko. Beležiti je smrt vsacega, kateri je umrl v župniji, naj si
je bil katolišk kristijan ali krivoverec. Izraelih pa se ne vpisujejo.

‘) Drž. zak. § 24.

2 ) Zak. 13. febr. 1883 v škof. 1. 1883, str. 12G.

183

§ 97- Mrtvaška knjiga.

Ko bi so v župniji prigodil kak tak slučaj, naj župnik naznani
smrt okrajnemu glavarstvu, ter pošlje mrtvogledni list. Vpiše ga
pa tisti spisovatelj matic za Izraelce, kateri je najbližji dotič-
nemu kraju. 1 )

Vpiše se dan smrti, vpisati bi se smela tudi ura, a zapove¬
dano ni.

Bivališče se vpiše tisto, na katerem je kdo umrl, ne pa tisto,
na katerem je bil rojen.

Stan se vpiše, da se naznani, je bil li mrlič oženjen ali ne-
oženjen (omožena ali neomožena) — razven pri otrocih — ali
vdovec, vdova; pri otrocih ime in opravek očetov, in pri nezakon¬
skih ime in opravek matere, n. pr.: Ignac, zakonski sin Jurija
Štrukelj, krojača.  Tedaj naj se vselej označi stan zakonski ali ne-
žakonski. Pri odraščenih se vpiše tudi njih opravek.

Pri umrlih zakonskih ženah naj se vselej vpiše njen rojstni
pridevek, ime in stan moža n. pr.: Marija roj. Samec, šena Josipa
Vidmarja, kovača,  in ako jo že mož umrl: Katarina roj. Premrl,
vdova po rajnkem. Petru Škerl, polzemljaku.

Bolezen ali uzrok smrti sc vpiše po naznanilu zdravnikovem
ali mrtvogledčevem; ker jo pa nevešči mrtvogledci mnogokrat
napak ali prav nerodno naznanijo, po spoznanju duhovnikovem pri
bolniškem obiskovanji. Duhovnik - pokopovalec se lastnoročno pod¬
piše; kadar pa ni katoliški duhovnik pokopaval, se tudi to na-
znači, n. pr.: ni bil cerkveno pokopan kot. samomorec (kot civilni
zakonski).

V sili krščeni se tako vpišejo, da se beleži v predel ime,
priimek: V sili krščen otrok moškega spola, zakonski sin Jurija
Štrekelj, krojača.

Mrtvorojeni  se vpišejo v krstno in mrtvaško knjigo; dan
rojstva je dan njih smrti, v predelu katoliški  se naredi vodoravna
črta. — Ako je kdo umrl v tuji župniji  in je bil prepeljan
v domačo, ga vpišeta oba župnika. Župnik, v čegar župniji se je
dogodila smrt, pusti predel podpis duhovnika  prazen, a v opomnjo
vpiše župnijo, kamor je bil prepeljan k pogrebu. Ta ga vpiše z
vrstno številko. Župnik pa, v čegar župnijo je bil prepeljan, in
kateri ga je pokopal, ga vpiše brez vrstne številke, vpiše tudi, kdaj
in kje je umrl in kdaj je bil pokopan. 2 ) Drugače je ondi, kjer ima
več župnij skupno pokopališče, kakor je v mestih. Tukaj vpiše
mrliča tisti župnik, v čegar župniji je umrl, naj si ga je on po¬
kopal ali ne.

Ako je kdo umrl na inozemskem, n. pr. v Ameriki, se ne
vpisuje v mrtvaško knjigo, ampak njegova smrt se zaznamuje
samo v status.

h Razpis min. notr. 16. jun. 1876, št. 7351, v ukazn. 1. str. 241.
'h Razglas min. 2. avg. 1882, št. 16.258, v škof. 1. 1883, str. 82.

184

Duhovski Poslovnik.

Ponesrečenci, kateri se ne smejo prej pokopati, dokler
jih ni ogledala sodnija ali dovolila pogreb brez ogleda, se vpi¬
sujejo tako, da se dene v predel bolezen  n. pr. so ga našli na veliki
cesti pri Smariji ubitega. Sodnijsko oglodan.  — Se je v svoji hiši
obesil. Sodnijsko ogledan.

Na smrt obsojeni  se vpiše: Je bil zaradi tolovajstva ob¬
sojen k smrti na višala.

Pri sam o more  ib  ali tistih, ki so bili umorjeni najdeni, je
posebno opomniti, da se vpiše v predel dan smrti  n. pr. 7. febru-
varija mrtev najden,  ker se dan smrti večinoma določiti ne more.
če se samomorcem vsled škofijskega določila ni pogreb dovolil,
še vpiše škofijski odlok v opomnjo.

Ako se je kdo pogrešil  in ga je vsled tega sodnija pro¬
glasila za mrtvega (glej § 96), se vpiše v predel dan smrti  n. pr.:
7. fcbruvarija za mrtvega proglašen,  in v predel bolezen: Ga je so¬
dišče v I. z razsodbo z dne . . . proglasilo za mrtvega.

Kadar se pokoplje na katoliškem pokopališči
protestant,  ga vpiše vselej v svojo mrtvaško knjigo tisti du¬
hovni oskrbnik evangeljskega okraja, kamor spada kraj smrti, in
sicer z vrstno številko, zaznamuje tudi pokopališče, kjer je bil po¬
kopan, in to vse eno, ga je pastor spremljal ali ne. — Katoliški
župnik, na čegar pokopališči je bil pokopan, ga tudi vpiše v svojo
mrtvaško knjigo, pa brez vrstne številke, in sicer v predel ime
pride ime pokopanega, drugi predeli se pa ne izpolnijo, ampak v
predel opomnja  se vpiše dan pokopa, kraj smrti, njegovo evan¬
geljsko veroizpovedanje, in tisto duhovniško oskrbništvo, pri ka¬
terem Je smrt redno vpisana.

Ce je katoliški duhovnik pokopal krivoverskih, s t a r i š c v
otroka  na njih in pastorjevo prošnjo, se vpiše v opomnjo: Se
je cerkveno pokopal na prošnjo starišev z vednostjo evangeljskega
pastorja, kateri ga je tudi vpisal.

Ce ga ni pokopal pastor,  se izpiše ta v obliki opomnje
vpisan zapis in se pošlje z listom mrtvaškega ogleda vred ali na¬
ravnost, ali potom politične okrajne gosposko na pristojnega pro¬
testantskega dušnega oskrbnika. 1 )

kri vpisu smrti civilnih zakonskih ali njih otrok
sc mora vselej označiti tudi civilni zakon. Tedaj se vpišejo otroci:
sin, hči iz civilnega zakona starišev I. I.;  ženske: I. I. rojena L,
civilno poročena soproga I. Ijeva.  Moški: J. I., trgovec, civilno po¬
ročen;  vdove:  I. I. civilno poročena vdova I. Ijeva, rojena, I.  Predel
poročen  se izpolni z vodoravno črto. 2 )

Pri umrlih moških, ki niso še dopolnili dvainštirideseto leto,
pa niso v župniji doma, naj se pripiše poleg imena in stanu še
občina, kamor je pristojen, in rojstvena župnija.

*) Razglas min. notr. 16. avg. 1883, št. 8157, v škof. 1. 1883, str. 158.
a ) Škof. ukzn. 1. str. 111, 112, §§ 45, 46.

§ 98 . Pokopališče.

185

Ker ima vojaška duhovščina za svoje matice nekoliko dru¬
gačne obrazce in se mora pogreb aktivnega vojaka, če
ga je imel civilni duhovnik,  naznaniti vojaškemu okraj¬
nemu dopolnilnemu poveljništvu radi vpisa v vojaške matice, 1 )
zato naj pri lakih vojakih tudi označi njih vojaški stan, ter vpiše
poleg imena in priimka tudi ime in številko regimenta, pri katerem
je služil, potem kompanijo in šaržo, n. pr. Janez Stojan, narednik
c. k. pešpolka kralj Belgiški št. 27, druga reservna kompanija.
Otroci vojakov: Jožef Stojan, zakonski sin narednika Janeza
Stojan in njegove žene Lucije roj. Štor, poročena na prvi način.
Vojaške soproge:  Lucija Stojan, zakonska soproga Janeza
Stojan, narednika, hči Janeza Štor, kajžarja . 2 )

Ako je umrl neznan človek,  se vpiše v predel ime: Ne¬
znan mož,  drugo pa po navadi.

Ako je kdo umrl, smrt pa ni bila vpisana v matico,
mora politična gosposka o smrti poizvedati in ukazati, da se do¬
datno vpiše 3 ) v malico.

§ 98.

Pokopališče.

Za postavljenje in razširjenje pokopališča ima v prvi vrsti
skrbeti župnija; če se ta odreče, pride na vrsto politična občina
in samo to slednjo sme gosposka siliti v to. Kot posvečeni kraji
spadajo pokopališča v versko sodnost. Verski značaj pa pripoznava
država pokopališču: 1. Ce je vknjiženo na cerkev, 2. če je bilo
v ta namen izročeno (gevidmetj, ko bi bilo tudi vknjiženo na
občino, 3. če ga je postavila župna občina (fara) in je vknjiženo
na župno občino. 4 )

Verska pokopališča upravlja samostojno cerkveno upravništvo
v mejah občnih državnih zakonov; zdravstvene zadeve nadzira
občina. 5 ) Brez dovoljenja države se tudi staviti ne smejo. 6 )

Ako ni na cerkev vknjiženo, se domneva, da ima ona lastninsko
pravico, če ga je dosedaj župnik upravljal in pobiral grobnino.
Občina si ni dobila pravice nanj, ako ga je dala obzidati, nastav¬
ljala grobokope, imela košnjo trave itd.

Pokopališča ne smejo biti'na močvirnem ali ilovnatem kraji,
in morajo biti obzidana. 7 ) Na njih mora hiti z zidom, ograjo ali
vsaj jarkom odločen prostor, kateri ni posvečen; ondi se pokopa¬
vajo brez sv. krsta umrli ptroci, tudi oni, kateri niso v zvezi s
katoliško cerkvijo umrli, in katerim se je odrekel cerkveni pogreb.

») Ukzn. I. str. 167, 168 in 210, 211.

») Škof. 1. 1877, str. 136.

s ) Razgl. min. notr. 16. okt. 1873, št. 13.711, škof. 1. 1875, str. 18.

*)  Razs. upr. sod. 19. maja 1882, 30. sept. 1885 in 18. dec. 1885.

Razs. upr. sod. 7. novbr. 1883.

«) Post. 30. apr. 1870, § 3 lit. d.

’) Dvorni dekr, 1. 1874.

186

Duhovski Poslovnik.

Grobovi naj se kopljejo za odraščene šest čevljev glo¬
boki in za otroke štiri čevlje, naj so v vrsti drug od druzega
štiri čevlje narazen. Brez dovoljenja župnikovega se ne sme iz
vrste pokopavati. Križi naj se nanje postavljajo, kameniti ali drugi
spomeniki pa naj bi se v ograjo vzidavali, a tudi ne brez župni¬
kovega dovoljenja.

Pred desetim letom naj bi se ne prekopavalo. Pred pretekom
tega obroka se tudi na opuščenem pokopališči ne smejo zidati hiše,
pač pa se sme prej spremeniti v vrt, njivo, travnik. 1 )

Pokopališče naj se snažno ohranjuje. Ako so se podrli križi
na grobovih, naj župnik opomni domače, da jih zopet postavijo;
ako tega ne store, naj je ne puste ležati po tleh, ampak naj je
odstranijo. Lepšati pokopališča, da bi bilo kakor vrt, ne gre, vendar,
non significat nonnisi locum miseriae et tenebrarum (Syn. Pragi.
Očitna pot naj ne vodi nobena po njem; tudi prodajalnice naj se
ne postavljajo na ta sveti kraj.

Gr ob okop  a nastavljati imajo pravico cerkveni organi ne
glede na to, da je bila prej drugačna navada; da je le pokopa¬
lišče versko, cerkveno, in ne občinsko, namenjeno mrličem vseli
ver brez razločka. Dolžnost pa ima cerkvena oblast naročiti gro¬
barju, daje  pokoren v zdravstvenih stvareh 2 ) poveljem predpostav¬
ljene deželske gosposke, posebej še tudi občinske.

Blagoslovljeno pokopališče se oskruni,  ako se zgodi
na njem: 1. Umor na posvečenem kraji, 2 .  sploh silovito preli¬
vanje krvi, 3 .  effusio seminis humani valde peceaminosa, 4. s po¬
kopom nesvetega trupla (corpus profanum) t. j. truplo pagana, ne-
krščenega, netoleriranega izobčenca, med katere se prištevajo tisti,
kateri so bili od cerkvene sodnije po imenu izobčeni in kot iz¬
občenci tudi izrečno proglašeni, razven, če so dali znamenja ke¬
sanja, ali izrekli željo stopiti v cerkvene zvezo.

§ 99 .

O pogrebih posebej.

Noben mrlič se ne sme pokopati, dokler ni bil postavno
oglcdan po mrliškem ogledniku.  Postavlja ga politična go¬
sposka na predlog županije.

Mrlič mora ležati nepokopan oseminštirideset ur. Pred pre¬
teklimi štiriindvajsetimi urami se ne sme nikdo pokopati. V po¬
sebnih slučajih, n. pr. če je kdo na nagli, hudi, nalezljivi bolezni
umrl, če v hiši ni bilo prostora, ali je huda vročina, in je nastal
vsled tega nagel razpad in smrad, ter je smrt gotova, sme se tudi
prej pokopati. Ako pa smrt ni gotova, se mora prenesti v mrtvaš¬
nico in pustiti ondi do postavnega časa. 3 )

') Dvorni dekr. 24. jan. 1785.

‘p Drž. upr. sodn. 7. novbr. 1883, št. 2556.

3 ) Dvorni dekr. 14. avg. 1772 in 10. apr. 1787.

j? 99- O pogrebih posebej

187

Oglednik bi moral iti mrliča ogledati na dom; če je pa pot
zelo oddaljena, ogledati ga sme tudi še-le pred cerkvijo. Ogled¬
nimi na mestu mrtvogledčevega stanovanja znaša 35 kr., v  zunaj
mrtvogledčevega bivališča 50 kr., ogled pred cerkvijo 35 kr. Župnik
prišteje to oglednino v svojo pogrebščino, in jo izroči mrliškemu
ogledniku proti prejemnemu potrdilu. Za revno dobi to plačilo
mrtvoglednik iz okrajne blagajnice. Župnik mu naredi v ta namen
pogrebni list (Beerdigungsschein), katerega oglednik sam pošlje na
okrajno gosposko. 1 )

Ogledati se morajo tudi mrtvorojeni otroci.  Babica jih
mora ogledniku naznaniti.

Pri aktivnih vojakih  mora duhovnik vpisati v svoj list
poleg drugega tudi vojaški stan. (Glej § 97.)

Ako je pa umrl ogrski podložnik moškega spola,
kateri še ni izpolnil triindvajset let, mora vpisati tudi kraj rojstva
in vero. če pa tega izvedeti ne more, naj zaznamuje, da se bode
obrnil zaradi tega oskrbnik na politično gosposko. 2 )

Čas pokopa  je od solnčnega vzhoda do zahoda. Po noči
naj se nobeden ne pokopuje brez škofovega dovoljenja. In ultimo
triduo se pri pogrebih ne zvoni.

Otroci pred spolnjenim sedmim letom  se pokopu-
jejo ordine sepeliendi parvulos , od sedmega leta naprej pa, če tudi
niso bili še pri spovedi, ordine sepeliendi adultos.

Pravico in dolžnost pogreba  ima parochus proprius,
on tudi določi, kaj naj se godi s samomorci, in on vpraša o tem
pri vikši duhovni oblasti. Mrliča, kojega je voda vrgla na
suho ali je bil najden,  pokoplje župnik iste župnije, v kateri
se je to zgodilo, če je bil kdo pripeljan  v njegovo župnijo,
ga tudi on pokoplje, posebno, če je bil pripeljan po železnici in
je postaja v njegovi župniji.

Je kdo umrl slučajno v tuji župniji,  prepeljali se
sme tudi v svojo župnijo in pravico pokopati ga ima njegov lastni
župnik. Vendar so v tem v različnih škofijah različni običaji, ka¬
terih naj se duhovnik drži.

Prepeljavati se pa ne sme noben mrlič brez dovoljenja tistega
okrajnega glavarstva, v čegar okraji je dotični umrl. Dovoljenje
se mora vselej dobiti, naj je pokopališče blizu ali daleč. 3 ) (Vpis
takih glej § 97.)

Vsak dorasli  ima tudi pravico voliti si kraj zadnjega po¬
čitka izven svoje župnije, kjer bode umrl; pa le on sam,  bodisi
da naznani to željo v svoji poslednji volji, bodisi, da pričata o taki
izvolitvi vsaj dva zanesljiva človeka. Tudi v tem slučaji dobiti se
mora dovoljenje za prepoljatev.

') Ukaz ilirsk. glavarstva v Ljubljani 11. apr. 1823.

s ) Razpis min. notr. 28. avg. 1872, št. 11.081, v ukzn. 1. str. 225.

n ) Ukz. min. notr. 3. maja 1874.

188

Duhovski Poslovnik.

0 prepeljatvi mrliča imata v vkvstriji pravico do štolnine oba
župnika, obe cerkvi in cerkveni služabniki. Cerkev, kjer se je smrt
dogodila, ima pravico do štolnine tistega reda, katerega je bil
pogreb. ’)

Izkopati in prenesti  se pa ne sme nobeno truplo brez
dovoljenja škofovega * 2 ] in dovoljenja okrajnega glavarstva. 3 ) Sod¬
nijam je ukazano, da morajo vselej izkopanje mrliča naznaniti
župnikom. 4 ) Mrtva trupla naj se še enkrat blagoslovijo pri takem
prenašanji.

Kdor ni prejel sv. krsta,  se ne sme v posvečeno zemljo
pokopati. Sem se prištevajo otroci umrli brez sv. krsta in drugi ne-
krščeni. Za take mora biti na pokopališču odločen poseben prostor.

V dvomu, je li bil otrok krščen ali ne, mu ne gre odreči
cerkvenega pogreba. Ako umre noseča mati  z otrokom, se
otrok kot del njenega telesa ž njo pokoplje. Ako je bil pa vzet
iz nje, še predno je umrla, se mora pokopati posebej; iz nje iz¬
rezan pa se v telo nazaj položi in ž njo pokoplje.

Nevernikom, judom, mohamedanom  se po državni
postavi ne sme odreči pokopališče, tedaj se tudi pokopljejo na v
to odločen prostor.

Sv. cerkev pa odreka cerkven pogreb tudi kršče¬
nim.  — Takim prištevamo:

1. Znane ter javne izobčence  in z imenom dejane v
prepoved, razven, če so dali kako znamenje kesanja ali so izrekli
željo stopiti zopet v cerkveno zvezo. Predno se taki cerkveno po¬
kopljejo, morajo biti po obredniku odvezani od cerkvene kazni.
Sme se pa ta odveza dati tudi še-le po pokopu.

2. Padle v dvoboji,  če so na bojišči umrli in niso ka¬
zali kesanja.

8. Samomorce,  kadar je gotovo, da so se končali iz obup¬
nosti ali iz jeze in niso dali pred smrtjo nobenega znamenja ke¬
sanja. Odreče se jim pogreb, vse slovesnosti; tudi slovesne za-
dušnice. Kadar je gotovo, da so se umorili vsled zmedenosti, se
pokopljejo cerkveno in se jim dovolijo slovesne zadušnice. Ako
se pa dvomi, ali so se umorili vsled zmedenosti ali iz obupnosti,
se jim sme dovoliti cerkven pogreb, a ne slovesen, in se jim tudi
ne dovolijo slovesne zadušnice. 5 6 ) V dvomu, ali se je kdo sam
usmrtil ali ne, se pokoplje cerkveno.

4. Očitne in znane grešnike,  ki umro brez pokore.
Njih grešno življenje in nespokornost je morala biti pa gotova

*) Patent. 27. jan. 1781, v škof. 1. 1883, str. 81.

*) Gomp. Rit. Labac., pag. 129, § 13.

°) Ukaz min. nolr. 3. maja 1874, v ukzn. 1. str. 258.

4 ) Razsodba min. prav. ukaz na dež. glav. v Pragi 28. maja .1889, št. 9441,

v škof. 1. 1889, str. 26.

6 ) Decr. S. Cong. Off. 16. Maji 1866, v škof. 1. 1887, str. 68.

§ 99- O pogrebih posebej.

189

in znana, tor taka, da bi iz privolitve cerkvenega pogreba nastalo
pohujšanje.

5. Kateri se branijo v spoznani bližnji smrtni
nevarnosti, in sicer trdovratno in pred pričami,
sprejeti sv. zakramente. Ce bi za tako trdovratnost vedel
samo duhovnik, se dotičniku ne odreče pogreb.

6. Kateri niso prejemali zakramentov sv. pokore
in sv. rešnjega Telesa o velikonočnem času, in je bilo
to o njih obče znano ter so umrli brez vsacega znamenja pokore.

Vendar naj duhovnik nobenemu katoliškemu kristijanu ne
odreče cerkvenega pogreba, da bi ne bil poprašal ji poprej škofa,
ali če je škof oddaljen, svojega dekana.

Duhovnika ne sili državna postava, da bi moral koga cerkveno
pokopati. Necerkvenega pogreba se ne sme vdeležiti niti cerkveno
osobstvo na koru, niti cerkveni služabniki in strežniki, * 2 * ) in komur
se odreče cerkveni pokop, njemu se tudi ne sme zvoniti.

Država še celo sploh tirja, da naj se samomorci pokopljejo ■’)
na tihem, in za vojake, kateri so se umorili, da bi se odtegnili
kazni, ne tirja pokopa na pokopališči. 4 )

Čeravno je posvečeno pokopališče samo za katoliške kristijane,
kateri umrjo v zvezi s cerkvijo, vendar se dovoljuje z ozirom na
okoliščine časa in politične razmere pokop na posvečenem poko¬
pališči tudi krivovercem  (nikakor pa ne nekrščenim never¬
nikom), ako umre taki v katoliški župniji in nimajo- krivoverci v
obližji lastnega pokopališča. 5 ) Posebej v Avstriji pa cerkev dopušča,
da tudi na onih krajih, kjer imajo nekatoliki lastna pokopališča,
se smejo pokopati na katoliškem pokopališču v slučaji, da imajo
na njih njihove katoliške družine svoje družinske rakve ali tako
imenovane lastne grobove, t. j. prostore na pokopališčih, na ka¬
tere se sme pokopavati samo njih družina. 6 )

Civilni zakonski  bi se smeli samo takrat cerkveno po¬
kopati, če so skesano umrli. Da se pa more ž njimi za zunanjo
sodnost cerkveno ravnati, morajo priče biti, da so bili res ske¬
sanega duha, in morajo dano pohujšanje, kolikor mogoče, popraviti.
Kadar se ne morejo več spovedati, je dosti, ako so že prej svoj
namen, cerkveni zakon skleniti, ali dušnemu pastirju zunaj spo¬
vednice dali na znanje, ali so se pa tako obnašali, da se da na

ta njih namen z gotovostjo sklepati, ali so pa ta namen kako

drugače kazali in ga niso preklicali.

‘) Rit. Labac., pag. 142.

a ) Ukzn. 1. str. 110, § 29.

5 ) Razpis min. 24. avg. 1873, št. 11.627, v ukzn. 1. str. 244.

4 I Ukaz vojn. min. 22. jun. 1875, odd. IV. v škof 1. 1875, str. 12, glej

škof. 1. 1877, str. 100.

5 ) Škof. 1. 1879, str. 22, lit. c.

Razglas min. bogoč. 11. sept. 1860, št. 1590.— S. Cogr. Offic. 25. apr. 1860,
v škof. 1. 1878, str. 78.

190

Duhovski Poslovnik.

Po avstrijski medverski postavi 1 ) ne sme nobena verska družba
odreči na svojem pokopališči dostojnega pogreba mrliču, kateri se
k nji ne prišteva:

1. Ako gre za pogreb v družinskem grobu, ali

2. ako ni tam, kjer se je dogodila smrt, v okrogu občine nobe¬
nega pokopališča za družabnike cerkve ali verske družbe mrtvega.

Država tedaj tir ja za tiste, katerim cerkev odreka blagoslov¬
ljeno pokopališče, dostojni pogreb,  torej se smejo pokopati
tudi na za to odločeni kraj pokopališča. 2 * * )

Protestantovski pastor ne sme na katoliškem pokopališči imeti
govora, če je katoliški župnik temu oporekal ®); tudi noben lajik
ne sme imeti govora na pokopališči, če dotični župnik ne dovoli.

Katoliški duhovnik pa sme iz cerkvenega stališča otroke krivo¬
vercev cerkveno pokopati, prodno so se zavedli pameti, ali kakor
drugi pravijo, prodno so bili birmani po protestantovsko. Prevzeti
bi pa smel tak pogreb, ako bi ga stariši za to prosili, le, če ne
pride s tem v nasprotje s posvetno postavo, tedaj pri nas samo,
če bi ga krivoverski duhovnik prosil za tak pogreb.

G. Izpisi iz matic.

§ 100 .

Splošno o teh izpisih.

Vsi izpisi iz matic morajo biti izdelani v tistem jeziku, v
katerem se spisujo matica Ako se pošljejo v deželo, v kateri je
neznan matični jezik, pridjati se jim mora prevod, večidel latinski,
kateri poverujc politična gosposka; ravno tako morajo pa biti tudi
legalizovani vsi taki izpisi, kateri dojdejo iz vnanjih dežel. Veči¬
noma pa velja tudi sama poveritev od ordinarijata.

Za nemško državo  veljajo še o tem posebna določila.
Izpisi, ki pridejo iz nemške države, morajo imeti od civilne sod¬
nije dotičnega kraja potrjenje in poleg tega izjavo (Bescheinigung)
te sodnije, da ima izdajatelj izpisa pravico izdajati ga.

Izpise pa, ki se pošljejo iz Avstrije v nemško državo,
mora poveriti okrajno glavarstvo. Ge ga je pa poverila škofija, ni
treba še potrdila politične gosposke.' 1 )

Krstni, poročni in mrtvaški listi, kateri se pošljejo iz Avstrije
na Laško,  morajo biti potrjeni od poslanstva ali konzularnega
urada; ravno tako, če pridejo iz Laškega semkaj. 5 )

■) Post 25. maja 1868, ukzn. 1. str. 98.

2 ) Razpis min. bog. 1. avg. 1870, v škof. 1. 1878, str. 78. št. 2.

s ) Glej škof. 1. 1887, str. 89. Razs. nam. v Brnu.

*) Škof. 1. 1880, str. 111.

r> ) Ukz. min. prav. 22. apr. 1874, v ukzn. 1. str. 255.

§ ioo. Splošno o teh izpisih

191

Izdelovati se morajo vsi taki izpisi natanko po izvirniku, iz-
vzemši krstno spričalo za pozakonjene otroke, kjer se ne pove
nič o nezakonskem rojstvu, pa tudi o pozakonjenju ne. 1 )

Pisma iz matic, kakoršni so krstni, poročni in mrtvaški listi,
morajo imeti zaznamovano kronovino, škofijo in duhovnijo, kjer
se je vršilo dotično dejanje. Važne letnice, dan in leto čina se
vpišejo poleg- številk tudi še z besedami. Vsako tako pismo mora
župnik podpisati in podpečatiti.

Izpiski iz matic se ne smejo nikoli izdajati brez opravičenega
uzroka, posebno krstni list ne. Kdor bi hotel imeti krstni list in
noče povedati, čemu ga bode rabil, moral bi prinesti dovoljenje
od gosposke, potem šole se mu da.

Vsak izpis iz farne matice pa mora biti kolekovan s 50 kr.,
razven, kadar se izdaje na zahtevo višjim gosposkam in v drugih
posameznih uradno določenih izjemah. Izpisi v cerkven o-urad¬
nih zadevah  na cerkveno oblast so koleka prosti, n. pr. v za¬
konskih zadevah. Pristojbino od matiških izpisov glej §140. Koli¬
čina koleka in pristojbine naj se na vsak izpis vpiše na levo stran
spodaj. 2 3 ) Sicer pa niti revščina, niti ubožni list ne oproščata teh
izpiskov koleka, niti pristojbin. 8 )

Tudi notarji in advokati  nimajo pravice tirjati nekole-
kovanih izpisov matic.

Če išče višja gosposka za uradno porabo  službenega
izpisa , se mora to vselej zaznamovati na samem izpisu, in sicer
tako, da sc najbolj na vrhu nad napisom ali pod njim zapiše
službeno  fex officio. ex offo), potem se pa tudi izrečno naznani,
zakaj se je dal ta izpis. To sc lahko vpiše pod napisom, n. pr.
služben krstni list , to je glava; spodaj za c. k. okrajno sodnijo
v I., vsled dopisa z d,ne . .  ., štev.  ... ali spisan na dopis c. k. okrajne
sodnije v I., z dne . . ., štev.... v kazenskih zadevah.

Kadar treba, se dajejo taki izpisi na javne urade in zavode
tudi v obliki pisma, ako ne pridejo v privatne roke. Izjemo delajo
občinski uradi, kadar bi potrebovali takih izpisov zaradi občinske
uprave, razven, če navedo datum in številko dotičnega razpisa
okrajnega glavarstva. Tudi izpisi za izdelavo domovinskih listov,
poselskih ali delavskih bukvic se morajo kolekovati. 4 * )

Sodnije in notarji v imenu sodnij včasih strankam naroče
za zapuščinske obravnave ali v zadevah varuštva mladoletnih, naj
prineso od župnije izpis iz matice. Taki izpisi se smejo izdelati
brez koleka. samo da se ne datujejo, ne podpišejo in ne podpečatijo.

*) Dekr. dvorn. kane. 18. jul. 1834, št. 17.820.

Ljubij. ukzn. 1. str. 63.

3 ) Razpis c. k. namestn. v Trstu 26. jul. 1884, št. 10.383/1X., v škof. 1. 1884,
stran 113.

4 ) Razglas min. fin. 3. okt. 1886. št. 29.800 v Linzer Quartalschrift 1886,

stran 490.

192

Duhovski Poslovnik.

Previdno je, če se zgoraj zapiše, čemu se je list izdal, in oseba,
za katero se je izdal, n. pr. V zapuščinski zadevi Janeza Novak.'}

Za šolo  se ne smejo dajati niti starišem, niti šolskim vod¬
stvom nekolekovani krstni listi; le kadar želi krajni šolski svet
podatkov radi šolskega popisa, dati se mu smejo v obliki dopisa.
Tudi službeni krstni list bi se jim smel dati, seveda z navedenim
dopisom krajnega šolskega sveta. Ce bi šolsko vodstvo tirjalo
krstni list ali krstna data na povelje višje gosposke, mora se vselej
s takim poveljem izkazati, kar se zaznamuje na izpisu.. * 2 ) Ko bi
gosposka katerikrat tirjala posnetek  (Extract) iz matice o laikovem
činu, se vzame navadna matična pola, ter so ves akt natančno
izpiše ter podpiše.

Zasobnikom se izročajo data iz krstne knjige za ljudsko
štetje.  Napis takemu izpisu se glasi: Za ljudsko štetje (zurVolks-
zdhlung),  ter se v spisu navede letnica, mesec in dan rojstva, kraj
rojstva. Pisarina se ne sme tirjati.

Ako je umrl vlagatelj v poštno hranilnico,  pa ho¬
čejo vlogo vzdigniti njegovi dediči, narediti morajo prošnjo na
poštno-hranilni urad na Dunaji s priloženo vložno in odpovedno
knjižico, pa tudi mrtvaški list vlagatelja. Prošnja je sicer koleka
in pristojbine prosta, ne pa priloge, tedaj mora biti mrtvaški list
kolekovan, ter se plača pristojbina od istega.

V nekaterih slučajih so ti izpisi tudi za vojake koleka
in pristojbine prosti.  Ako mora vojak h kontrolnemu zboru
donesti poročni list, pride dotičnik sam ponj. Rabi se zavoljo raz-
pregleda vojakov in se vpiše pod glavo: izdelan radi razpregleda
v vojaštvu  jausgefertigct lur die militarische Evidenzhaltungj. 3 ) Tudi
krstni in mrliški listi odpuščenih in reservistov c. k. vojske in
vojne mornarice, poročni in mrtvaški listi deželnih brambovcev in
njih družin so koleka in pristojbine prosti, kadar se rabijo radi
razpregleda v vojaštvu. 4 )

Vloge za začasno oproščenje vstopa v vojsko, mornai’ico, na¬
domestno reservo ali deželno hrambo, kakor tudi sploh prošnje za
oboljševanje (Begunstigungl v spolnovanji vojaške dolžnosti, kolikor
se tak oboljšek tirja kot pravica v vojaški postavi utrjena, dalje
prizivi na odloke o takih vlogah, kolikor jih postava dopušča,
potem dokazi k takim vlogam in prizivom so koleka prosti. Vse
druge prošnje, katere tirjajo izjemnega oboljšcvanja, kakoršno je
odvisno od upravne _ gosposke, kakor n. pr. prošnja za predčasen
stalen odpust, iz posebnega ozira vrednih družinskih razmer, pa
niso koleka proste, tedaj tudi k njim potrebni dokazi ne; 5 ) ravno

*) Nazn. nam. v Gradci 28.-nov. 1887, št. 24 494, v Ljublj. 1. 1888, str. 58.

0 Razglas nam.,v Trstu 20. sept. 1884, št. 13.655, v škof. 1.1884, str. 132.

s ) Ukaz min. notr. 24. dec. 1872, št. 15.885, v ukzn. 1. str. 238.

4 ) Razglas min. notr. 15. jul. 1888, št. 9036, v škof. 1. 1878, str. 73; dopis
kranjske dež. vlade 4. marca 1890. št. 2905, v šk. 1. 1890, str. 37.

5 ) Razglas min. dež. hrambe 27. jun. 1874, št. 8535, v ukzn. 1. str. 255.

§ 100 . Splošno o teh izpisih

193

tako tudi ne priloge k prošnji za spolnjenje naborne dolžnosti v
drugem nabornem kraju. 1 )

Prepisi izpisov matic,  če jih stranke same narede,
in jih rabijo kot prilogo koleku podvrženi vlogi, ali koleku pod¬
vrženemu zapisniku, kolekujejo se samo kot priloge s 15 kr. Vendar
morajo take priloge imeti uradno potrdilo, da so bili izvirniki kole-
kovani. To potrdilo napravi uradnik pri vložnem zapisniku ali pri
ekspeditu in sicer brez pristojbinih plačil potem, ko je bil prepis
primeril izvirniku. Ako stranka izvirnika ne more donesti k primeri,
ali če noče iskati takega potrdila, mora tudi prepis imeti tolik
kolek, kolikoršnega ima izvirnik. 2 )

Nekate,ri izpisi se morajo poslati na t o z e m -
s k e urade v določenih primerljejih  službeno, ne da
bi jih urad prej tirjal, ravno tako na inozemstvo brez
t i r j a t v e.

Ako je umrla osoba moškega spola, katera
ni še dovršila 23. leta,  pa ni bila v župniji, kjer se je smrt
dogodila, v župno knjigo vpisana, naj pošlje župnik v osmih dneh izpis
iz mrtvaško knjige (službeni mrtvaški list) naravnost na vodjo matic
njegovega rojstnega kraja, če je dotični rojstni kraj v isti kronovini;
ako je pa v drugi, ali če rajnki ni bil rimsko-katoliške vere, se
pošlje izpis na deželno vlado, da ga pošlje na pristojnega vodja
matic. Prejemnik izpisa naj ravna po navodu § 43. 3 )

Izpis umrlih, ki so bili rojeni pod ogrsko
krono,  se pošlje potom okrajnega glavarstva na ministerstvo
notranjih zadev, katero sporoča smrt na ogersko ministerstvo 4 ) (§99.)

Ako umrje začasno odpuščeni v garnizijskem
kraji,  pošlje civilni duhovnik, kateri je vojaškega nadomestoval,
mrtvaški list poveljništvu dopolnitvenega okraja (Erganzungs-
bezirks-Commando). oziroma poveljništvu vojaške postaje (Militar-
Stations-Commando), a na krajih, kjer ni garnizije,  politični
okrajni gosposki, da ga pošlje poveljništvu dopolnitvenega okraja. 5 )

Ce umrje neaktivni  v oj  ak, oziroma deželni brambovec,
ali podanik ogrske krone, odpuščenec c. k. vojske ali mornarice,
ali honved, naj pošlje župnik precej mrtvaški list službeno na
občinskega predstojnika tiste občine, v kateri je vojak umrl, da ga
predloži okrajnemu glavarstvu. 6 )

Kako morajo v takih slučajih ogledniki mrliča izdelati ogledni
list, glej § 99, in o pokojninafjih § 104.

’) Razglas min. dež. br. 22. jun. 1874, št. 9959, v ukzn. 1. str. 256.

2 ) Pristojbinska post. opom. I. k tarifni štev. 2.

3 J Ukz. min. notr. 27. jul. 1870, št. 10.148, v ukazn. 1., str. 168.

4 ) Ukz. min. notr. 28. avg. 1872, št. 11.081 v ukazn. 1., str. 224.

5 ) Povelje o razpreglednosti za c. k. vojsko 1. 1887, v škof. 1. 1887, str. 36.

6 ) Razglas min. dež. br. 14. avg. 1859, št. 8459, §8., v ukzn. 1., str. 220. —

Škof. 1. 1880 str. 39. — Razglas min. notr. 26. jun. 1882, št. 14.707, v škof. 1. 1882
str. 117. — Škof. 1. 1887, str. 36.

,,Poslovniki 1

13

194

Duhovski Poslovnik.

Smrt vsacega moškega, ki je ud orne vojske,  se naznani
politični okrajni gosposki bivališča za objavo na pristojno občino.
Obvezani k črni vojski so pa vsi za orožje sposobni državljani
(vvehrfahig) od začetka leta, v katerem kdo skonča 19. leto, do konca
leta, v katerem skonča 42. leto; tudi vse osebe iz vrste častniških
in vojaških uradnikov prestavljene v pokoj ali v razmerje izvan
vojaške službe in deželne brambe, kolikor se ne rabijo v službi
c. k. vojne, vojne mornarice, nadomestne reservc ali pa deželne
brambe. Tudi so zavezana k črni vojski vsa društva (Korperschaften),
katera nosijo vojniški naslov ali vojniška znamenja. Oni, kateri so
vstopili kot prostovoljci v vojsko pred začetkom dolžnosti za črno
vojsko, so obvezani službovati po dopolnjenih 12. letih v vojni še
10 let v črni vojski.

V dvomu, je-lije kdo prištet črni vojski, pošlje se mrtvaški list
vsakega državljana, umrlega mej 19. in 42. letom, na politično okrajno
gosposko njegovega-bivališča. 1 2 ) Pod glavo lista se vpiše: vsled
ukaza min. dež. br. 17. avg. 1886,  ali: v razpregled črne vojske.

Za izpise na inozemstvo veljajo ti-le ukazi:

Za laške podanike  se pošlje krstni, poročni in mrtvaški
list, kadar je kdo v župniji bil rojen, sc poi'očil ali umrl, in sicer
po preteku vsakega tretjega meseca, tedaj konec marca, junija,
septembra in decembra. Ako so izdelani v drugem, ko latinskem
jeziku, z latinskim prevodom. Pošilja se na dotično politično go¬
sposko. 3 ) V mrtvaških listih naj se pa tudi pristavi kraj rojstva,
ime starišev rajnkega in, ako je mogoče, kam je pristojen. 3 )

Za bavarske podložnike  se pošilja rojstni in mrtvaški
list, ako je mogoče naravnost na domovinsko gosposko; če pa to
ni mogoče, na deželno politično gosposko po okrajnem glavarstvu. 4 * )

Mrtvaški list vseh umrlih podanikov velike vojvodine in
vojvodine  s a k s o n s k e se vpošlje okrajnemu glavarstvu za pred¬
ložitev na deželno vlado in nadaljno pošiljatev na ministerstvo
zunanjih zadev. 6 /

Mrtvaški list w ii rt e m b e r š k i h podložnikov  na politično
gosposko za predlago na deželnega predsednika. 6 )

Mrtvaški list belgiških podložnikov  se pošilja v latin¬
skem jeziku ali v latinskem prevodu po okrajnem glavarstvu v
nadaljno postopanje na deželnega predsednika. 7 )

*) Post. 6. jun. 1886. — Ukz. min. dež. br. 17. avg. 1886, v Škof. 1.1886,
str. 70—75. — Razglas min. dež. br. 4. sept. 1888, v škof. 1. 1888, str. 101 o ogrskih
državljanih.

2 ) Razglas min. notr. 28. dec 1883, št. 13.126, v škof. 1. 1884, str. 4.

s ) Ukz. min. notr. 1. dec. 1873, št. 19.721, v ukzn. 1. str. 253.

*)  Ukz. min. bogoč. 5. okt. 1860, št. 14.784, v škof. 1. 1877, str. 84.

°j Razpis drž. min. 23. feb. 1866, št. 1573, v ukzn. 1. str. 75.

6 ) Razglas naufi. min. 11. dec. 1875, št. 18.727, v škof. 1. 1876, str. 97.

7 j Ukz. nauč. min. 5. jun. .1871, v ukazn. 1. str. 214.

§ ioo. Splošno o teh izpisih.

195

Ako so umrli zapuščeni otroci (najdenci), blazni ali ubožni
podložniki francoske države  v kakem dobrodelnem avstrij¬
skem ustavu, se vpošlje mrtvaški list okrajnemu glavarstvu. 1 )

Krstni, poročni in mrtvaški list švicarskih podložnikov
se pošlje v nemškem ali latinskem jeziku, ali z latinskim prevodom
naravnost okrajnemu glavarstvu za predlago na deželno vlado. 2 )

Vzorci izpisov iz matic. Zate  se sicer navadno rabijo
tiskani obrazci, na katerih se kar izpolnijo predelki. Vendar nanese
tudi slučaj, da se pišejo, zato naj slede tukaj za-nje vzorci.

A. Izpisi iz krstne knjige.

llojstni in krstni list.

Podpisani spričujem iz krstne knjige Tom. III, fol. 79,
da je bila dne tretjega marca, tisoč osemsto in osem¬
desetega leta (3. marca 1880) v vasi Vrtovce, hiš. št. 4,
dežele Kranjske, škofije ljubljanske, rojena Marija, za¬
konska hči Matija Lesar, cele zemlje posestnika, in njegove
žene Marjete, roj Žabnikar , oba katoliške vere, in da jo
je dne 4. marca 1880  (ali : istega dne) po rimsko-katoli-
škem obredu krstil visokočastiti gospod, Anton Macun,
župnik, vpričo botrov Janeza Keše, pol zemlje posestnika,
in Ane Ogorek, kočarice.

To potrjuje moj lastnoročni podpis in pritisnjen
župnijski pečat.

Župni urad . . .

Za otroke tuje osebe, katera je ime sama napovedala, in se
ne ve, je-li je mati poročena ali ne.

j Rojstni in krstni list.

Podpisani spričujem iz krstne knjige Tom,. V., fol. 10,
da je bil dne 30. avgusta 1863 v vasi Cerovec, h. št. 3,
v vojvodini Kranjski, škofiji ljubljanski, rojen Emil, sin
Rozalije roj. Heinz, kakor je ime sama napovedala  (če
se je resničnost njenega rojstvenega imena potrdila, se
vpiše samo : Rozalije roj. Heinz  brez pristavka) in da ga
je istega dne po rimsko-katoliškem obredu krstil visoko-
čast/iti gospod Blaž Žigon,- kapelan, vpričo botra Janeza
Filipič, tovarniškega delavca.

Kakor kaže opomnja v krstni knjigi, je Rozalija
Heinz naznanila, da je s Henrikom Wblfling, trgovcem
v Velikovcu na Koroškem, in sicer na dan porodcc že

r ) Razpis min. notr. 27. dec. 1863, žt. 8542, v ukazn. 1. str. 21.

2 ) Škof. 1. 1877, str. 36, — 1. 1890, str. 95.

13*

196

Duhovski Poslovnik.

šest mesecev poročena in da je otrok Emil zakonski sin
teh zakonskih. Vendar ni bila resničnost napovedi Roza¬
lije Heinz še do današnjega dne potrjena.

To potrjuje . . .

Krstno spričalo za pozakonjene otroke.

Krstno spričalo.

Podpisani spričuje iz krstne knjige Tom. . .., fol. . .,
da je bila rojena dne 5. septembra 1879 v vasi Vrtovce,
h. št. 4, v vojvodini Kranjski, škofiji ljubljanski, Marija,
hči zakonskih __ Matija Lešar, cele zemlje posestnika, in
Marjete roj. Zabnikar, oba katoliške vere, in da jo je
dne 6. septembra 1879 krstil po rimsko-katoliškem obredu
vpričo botrov .. visokočastiti gospod Anton Macun, župnik.

To potrjuje . . .

Lahko bi se pa tudi izdelalo na tiskanem vzorcu za zakonske
otroke, vendar se ne sme opustiti opomnja, da so nezakonski.  Da
sta se poročila oče in mati, se izpiše, kakor je v' krsti knjigi;
pozakonilna opomnja pa tudi na primeren kraj, najbolje na hrbet
spričala. A po navadi se vendar-le izdela krstno spričalo.

Rojstni in krstni list za otroke iz civilnega zakona.

llojstni in krstni list.

Podpisani spričujem iz krstne knjige Tom. . . .,
fol. . . ., da je bil (bila) dne.. . ., v ..., h. št. ..., dežele . . .,
škofije . . . rojen (rojena), . . . sin (hči) starišev civilnega
zakona . . . (ime in stan očeta) in . . . (ime matere) in
da ga (jo) je dne itd.

Testimonium baptismale.

Infra scriptus testatur secundum matricam bapti-
zatorum hujus parochiae, anno millesimo octi/ngentesimo
octagesimo, die 3. Marin (3. Martii 1880) in pago Vrtovce
Nr. 4., ducatus Carnioliae, dioecesis Labacensis notam,
et, die proxime seguenti sacro baptismatis lavacro tinctam
fuisse Mariam,- filiam legitimam Mathiae Lešar, mansi,
ejusgue uxoris Margarithae natae Zabnikar, catholicae
fidei addictorum. Patrini fuerunt Joannes Keše,  1 / 2  mansus,
et Anna Ogorek, casaria. Actum sacri baptismatis per-
solvit reverendus Bominus Antonius Macun, parochus.

I)e cpiibus omnibus et singulis testor propria mantis
subscriptione et parochialis sigilli impressione.

Ex officio parochiali . . .

§ ioo. Splošno o teh izpisih. 197

Ako je mati slučajno porodila v tuji župniji, naj
duhovnik, kateri je vpisal krst v svoji matici, naznani župniku
rojstvo in krst matere, da vpiše otroka v svojo župno knjigo.

Pr o stotu animarum.

Die 11. Aprilis anni currentis hic natus et die
12. ejusdem mensis in hac parochiali ecclesia baptizatus
est Carolus , filius legitimus Andreae Čehovin et Mariae
natae Bajec e Velika gora Nr. 17.

Ako je nezakonska mati v tuji župniji porodila in se je ne¬
zakonski oče dal vpisati v krstno knjigo:

llodie in pago Vrtače Nr. 11 hujus parochiae natus,
et in hac parochiali ecclesia baptizatus est Carolus, filius
illegitimus Mariae Bajec , ancillae. Patrem se declaravit
Andreas Čehovin, faber.

B) Izpisi iz poročne knjige.

Vojvodina Kranjska. Škofija ljubljanska.

Poročni list.

Iz tukajšnje poročne matice se uradno spričuje, da
sta bila dne dvajsetega avgusta tisočosemstoinosemdeset
(20. avgusta 1880) v tukajšnji župni cerkvi po krščansko-
katoliškem obredu po visokočast. gosp. Francu Stare, žup¬
niku, poročena:

Avguštin Vodičar, delavec, 21 let star , samski, za¬
konski sin Jakoba Vodičar, kmeta, in njegove žene Ma¬
rije roj. Trepetlika iz Zahje vasi h. št. 30, in

Klementina Blagne, 18 let stara, samska zakonska
hči Jožefa Blagne, kmeta, in njegove žene Ane, roj. Kepa
iz Male gore št. 1, vpričo Janeza Vodičar, kovača, in
Jerneja Bajec, kmeta.

To potrjuje moj lastnoročni podpis in pritisnjen
župni pečat.

Župni urad . ..

Poročni list za zakon, sklenjen s pasivno  asistenco 1 ):

Poročni list.

Spodaj podpisani potrjujem, da sta izjavila I. I.
in I. I. po izvršenih . . . oklicih , dne . . . leta . . . vpričo
župnika I. I. v I. in dveh prič I. I. in 1.1. slovesno oboje¬
stransko privoljenje v zakon.

*) Ukaz škof. Ijublj. 10. decbr. 1842.

198

Duhovski Poslovnik.

Testimonium copulationis.

Ego infrascriptus parochus parochiae Studenec,
ducatus Carnioliae, dioecesis Lcibacensis, praesentem
extractum e matrica copulatorum de tenore seguenti in-
veniri testor: Anno millesimo octingentesimo octagesimo ,
die vigesima Augusti (20. Augusti 1880) reverendus Bo-
minus Franciscus Stare, parochus, copulavit Augustinum
Vodičar, mercenarium , catholicae religionis, 21 annorum,
coelibem, filium legitimum Jacobi Vodičar rustici ejusgue
uxoris Mariae natae Trepetlika e Žabja vas Nr. 30 cimi
Clementma Blagne , catholicae religionis, 18 annorum,
coelibem, flliam legitimam Josephi Blagne rustici ejuscpie
uxoris Annae natae Kepa e Mala gora Nr. 1, pracscn-
tibus testibus Joanne Vodičar, fabro, et Bartholomaeo
Bajec rustico.

In guorum fidem has litteras propria mcmu sub-
scripsi et sigillo parochiali munivi.

C) Izpisi iz mrtvaške knjige.

Vojvodina Kranjska. Škofija ljubljanska.

Podpisani spričujem iz tukajšnje župne mrtvaške
knjige Tom . . ., str. . . ., da je Anton Vičič, kovač, kato¬
liške vere, star 30 let, stanujoč v .. ., št. .. ., dne 23. av¬
gusta 1877 previden s sv. zakramenti umrl vslecl vodenice,
in da ga je cine 25. avgusta visokočastiti gosp. župnik . . .
po katoliškem obredu pokopal na tukajšnjem pokopedišči.

To potrjuje . . .

Ako seje bil civilnemu zakonskemu odrekel pogreb,
se v mrtvaškem listu izpusti, da je bil pokopan po katoliškem obredu.

Mrtvaški list.

Podpisani s tem spričuje iz mrtvaške knjige, da
je umrl I. I., delavec iz I., katoliške vere, 30 let star in
v I., h. št. . . ., stanujoč, soprog civilnega zakona, dne . . .
meseca . . . leta . . . na jetiki in je bil dne . . . pokopan
na pokopališči v I.

Za osebo moškega spola, umrlo pred 2 3. letom,
se lahko vpošlje na župnika njegovega rojstnega kraja mesto služ¬
benega mrtvaškega lista sledeče poročilo:

Vsled ministerskega ukaza z dne 27. julija 1870,
štev. 10.148, se uradno naznanja, da je, kakor kaže
tukajšnja mrtvaška knjiga, v smledniški župniji rojeni

§ iOI. Prepisi in izkazi iz matic.

199

Anton Smerdel, zakonski, sin Janeza Smerdel in Lucije
Trošt, tukaj v Topli vasi h. št. 10, dne 10. avgusta 1886
v starosti 18 let umrl in bil dne 12. avgusta pokopan
na tukajšnjem župnem pokopališči.

JSxtractus e libro mortuorum.

Tenore praesentium infra seriptus fidem facio,
testante libro mortuorum hujus parochiae Antonimu
Vičič, ferrifabrum, catholicae religionis, aetate 30 anno-
rum, habitantem in ... Nr. ... 23. Augusti 18 77 omnibus
sacramentis infirmormn provisum apoplexia tactum pie
in Domino obiisse, et 25. Avgusti a me jnxta ritnim catho-
licum in parochiali coemeterio sepultum fuisse.

Pro meliori horum flde haec propria mami sub-
seripsi et sigillo parochiali munivi.

§ 101 .

Prepisi in izkazi iz matic.

Po preteku leta se vsaka matica za preteklo leto
prepiše, kolacijonira, in prepisi pošljejo dekaniji, da jih pregleda,
poveri in pošlje škofiji. Župnik jih prej podpiše in pritisne žup¬
nijski pečat. 1 * ]

Začetkom aprila vsacega leta se pošlje radi cepljenja  koz
na okrajno glavarstvo izkaz otrok, rojenih  od 1. aprila pre¬
teklega leta do konec marca tekočega leta. Dobivajo se za to
tiskani obrazci. Vpisati se morajo tudi otroci, kateri so odmrli, ali
katerih stariši so se izselili. Pri umrlih se naznani dan smrti. a )

Radi nabora vojakov in razpregleda črne vojske pošlje okrajno
glavarstvo vsako leto obrazce, kateri se izpolnijo po glavnih ob¬
činah. Duhovnik vpiše va-nje vse osebe moškega spola — tudi tiste,
kateri so že umrli — ki bodo prihodnje leto spolnili 19. leto svoje
starosti. Naznanja sc tudi dan in leto smrti. 3 ) V razpredel opomnja
pridejo zaznamki, služeči v poizvedbo zaznamovanega, posebno o
domovinski občini. Do konca oktobra se pošljejo tako izpolnjeni
obrazci občinskemu predstojništvu. Ravno te izpise dobi duhovnik
zopet čez eno leto nazaj zaradi popisa onih, kateri pridejo pri¬
hodnje leto v naborno leto.

Gosposka pošlje tudi obrazce v popis mrličev, kateri niso
bili rojeni v dotični župniji. V razpredel opomnja  se vpiše domo¬
vinska občina ali drugi v poizvedbo služeči zaznamki.

*) Najvišji sklep 20. jul. 1835, razglasil ljublj. ord. 17. avg. 1835.

3 ) Razpis dež. vlade kranjske 2. jan. 1863, št. 17.448.

3 ) Dvorni dekr. 5. apr. 1828; ces. pat. 9. avg. 1864. — Post. 11. apr. 1889,
v škof. 1. 89, str. 53; škof 1. 89, str. 114.

200

Duhovski Poslovnik

Zapisek mrličev  se pošlje vsak mesec posebej na okrajno
sodnijo. Izdela se po tiskanih obrazcih. Pri umrlih otrocih se vselej
tudi naznanijo imena še živih starišev radi zapuščinske obravnave
in postavljenja varuhov mladoletnim otrokom. 1 )

Vsako četrtletje se pošlje na okrajno glavarstvo izkaz o
naraščaju ali pomanjšanju ljudstva.  Obrazce pošlje v ta
namen glavarstvo samo in sicer v peterih golicah, katere sc izpol¬
nijo po krstnih, poročnih in mrtvaških knjigah. Najbolje je, ako
se najprej vpiše vse s svinčnikom, in ko se uveri, da se števila
vjemajo, s črnilom. Štejejo se pa samo prigodki, zaznamovani z
vrstno številko.

I. golica.  Poroke. Tukaj se štejejo leta tako, da je do-
tični prekoračil manjšo letnico, višje pa ne še presegel, n. pr. v
20,— 24. leto pridejo vsi tisti, kateri so že prekoračili 20. leto,
četudi samo za en dan, ne pa še 24. leta, ali so pa ravnokar
stari 24 let.

Ločeni zakoni. Sem se vštevajo zakoni, ločeni po smrti ali
ločitvi. 2 ) Prelomki pod pol letom se pregledajo, nad pol letom
pa štejejo in sicer v celotah; v prelomkih se naznanujejo leta
samo takrat, če zakon ni še trajal jedno leto. N. pr.:

Leta in meseci se štejejo po drugih golicah ravno tako,
kakor v prvi.

Ob enem naj se vsako četrtletje naznani, koliko neza¬
konskih otrok se je pozakonilo.  Ko bi ne bilo nobenega
tacega slučaja, se pa poroča nikavno.

*) Ukzn. 1. str. 224, razglas min. notr. 27. avg. 1871, št. 11.081. — Ukaz
min. dež. br. 19. jan. 1887, v škof. 1. str. 37, 1. 1887.

2 1 Po sodnijski ločitvi prestalih zakonov vsled ukaza c. k. minist. za notr.
z dne 29. sept. 1891, št. 19.112, ni treba  več izkazovati v teh golicah.

§ ioi. Prepisi in izkazi iz matic.

201

Vzorec  se je ta - le izdal ] ):

Dežela: Vodstvo matic v:

Politična okrajna gosposka:

Izkaz

o pozdkonitvi nezakonskih v krstni knjigi vpisanih otrok
vsled naslednje poroke starišev v .. . četrtletji leta  ....

Posebne
r i p o m n j e

Imena nezakonskih otrok in njih mater vpošljejo naj
se vsak mesec posebej, ali pa skupaj celega leta (razven mej tem
umrlih) okrajni sodniji, da jim preskrbi varuha. * 2 ) To pa se ne za¬
hteva po vseh avstrijskih kronovinah, tako ne n. pr. na Kranjskem.

Naznanilo o družbinskih razmerah  ali rodovinske
pole (Ausluinfte, Familien - Bogen) iščejo oni, kateri se hočejo opro¬
stiti vojniške dolžnosti. Izpolnijo se po tiskanih obrazcih. Župnik
jih izdela samo za tiste, ki stanujejo v njegovi župniji. Ako kateri
član družine ni bil rojen v njegovi župniji, ali je v drugi župniji
umrl, mora stranka svojemu sedanjemu župniku donesti dotične
izpise iz matic tistih župnij, kjer so se dogodili krsti ali smrt. V
predel opomnja  ne sme se nič vpisati, kar bi vplivalo na odlok
komisije n. pr. revščina, zadržanje, bolehnost itd., ampak vpiše se,
kje kdo »stanuje, n. pr. omožena hči.

Naznanila se izdelajo brez koleka, kadar se prosilec sklicuje
na določbe brambovske postave; župnik pa sme od njih sprejeli
pristojbino dveh gl d. Za revne jih izdela zastonj. Revnim se pa
štejejo tisti, kateri se morajo brezplačno pokopati. 3 ) (Glej § 142.)

*) Razglas dež. vi. kranjske 3. marca 1886, št. 1980.

2 ) Dvorni dekr. 6. apr. 1828, št. 7278.

3 ) Razpis min. notr. 21. jul. 1872, št. 9902, v ukzn. 1. str. 239. — Postava
11. apr. 1889, v škof. 1. 89, str. 53.

202

Duhovski Poslovnik.

Niso pa ta naznanila prosta koleka, kadar kdo lo po potu
milosti hoče doseči kako olajšanje ozirom vojaščine, če n. pr. prosi
predčasnega stalnega odpusta zaradi družinskih razmer, 1 ) ali če
jih kdo rabi kot prilogo k prošnji za dovoljenje spolnitve naborne
dolžnosti v drugem kraji. 2 )

Kcdaj so sicer priloge k prošnjam za oproščenje ali zbolj¬
šanje v vojaštvu koleka proste, kcdaj ne, glej tj 100.

O pokojninarjih glej § 104.

H. Drugi posli duhovnega pastirstva.

§ 102 .

Državna bramba pri spolnovanji verskih dolžnosti.

Po avstrijski postavi 3 ) je samostojnim državljanom dano na
prosto voljo, ali hočejo nedelje in praznike posvečevati ali ne.
Vendar je ob nedeljah med Iiožjo službo  prepovedano
vsako očitno delo, katero ni nujno. Med slovesno Božjo službo v
bližini cerkve se mora vse opustiti, kar moli ali vznemirja Božjo
službo. Prepovedano je pa po novejših postavah vsako obrtno delo
ob nedeljah, razven snaženja in dela za vzdržavanje v dobrem
stanu v obrtnijskih prostorih in na obrtnijskih pripravah. Vsi po¬
močniki pa morajo biti prosti o praznikih toliko, da morejo biti
pri dopoldanski Božji službi svojega veroizpovedanja. 4 )

Izjeme te postave sme dovoliti ministerstvo. 5 ) To velja tudi
o procesijah od nekdaj navadnih.

Norma-dnevi,  veliki prazniki, ob katerih so od države
prepovedane očitne veselice, so: trije zadnji dnevi v postu, veliko¬
nočna nedelja, binkoštna nedelja, sveto rešnje Telo, 24. in 25. de¬
cember. Pi’cpoved veselic pa velja tudi za naslednjo noč po pol¬
noči napominariega praznika. 6 )

Ko bi duhovnik ne mogel z lepa odpraviti motenja posveče¬
vanja teh dni, naj naznani škofiji, da stori ona potrebne korake.

Zaničevanje vere, bogokletstvo in očitno pohuj¬
šanje  oziroma na vero kaznuje se po postavi. 7 )

Kdor očitno, pred več ljudmi ali v tiskovinah z razširjanjem
podob ali spisov zasramuje nauke, šege in naprave od države

*) Razglas min. dež. br. 27. jun. 1874, št. 8535, v ukzn. 1. str. 255.

*) Razglas min. dež. br. 27. jun. 1874, št. 8536, v ukzn. 1. str. 256.

3 ) Post. 27. dec. 1867.

4 ) Post. 8. marca 1885, v škof. 1. 1885, str. 71.

6 ) Post. 21. jun. 1884, v škof. 1. 1885. str. 31. — Ukaz min. 27. maja 1885,
št. 83. — 30. jul. 1885, št. 108, v škof. 1. 1885, str. 72 — 73. — 21. sept. 1885, v
škof. 1. 1885, str. 91.

°) Razsodba min. notr. 13. sept. 1883, št. 11.803, v škof. 1. 1884, str. 6.

1 )  Kaz. zak. §§. 122 — 124.

§ 103 - Šola.

203

zakonito priznano cerkve ali verske družbe, ali jo skuša zasramo¬
vati, ali razžali verskega služabnika pri izvrševanji bogoslužnega
čina, ali se zadrži tako nedostojno med njih očitno Božjo službo,
tla lahko druge pohujša, stori se krivega prestopka — če se ne
šteje tako obnašanje že med hudodelstva — in sc kaznuje z ostrim
zaporom od enega do šest mesecev.

Kdor pa moti od države priznano versko službo Božjo, ali
s sramotilnim, grdim ravnanjem s posodami, odločenimi v Božjo
službo, ali sicer z obnašanjem, govorjenjem, tiskovinami ali raz¬
širjanjem spisov skazuje očitno zaničevanje veri, se stori krivega
hudodelstva motenja vere. Kazen pri očitnem pohujšanji, zapelje¬
vanji ali splošni nevarnosti je ječa od enega do pet let, pri veliki
hudobiji jn nevarnosti do deset let, sicer šest mesecev do enega leta.

To se naznanja okrajni sodniji. Vloga je koleka prosta, ker
v kazenskih zadevah.

Zdravniki so dolžni skrbeti, da se bolniki dado  p re¬
vi  d e t i. * * * 4 5 )

Č 103 .

Šola sploh.

Pravico oskrbovati, voditi in neposredno nadzorovati poduk
v krščanskem nauku in verske vaje imajo le cerkvene oblasti. 2 )
V poduku krščanskega nauka, v razdelitvi tvarine sc ima duhovnik
ravnali edino le po navodili in zapovedih škofije. Iz krščanskega
nauka izpraševati ali izpraševanje ukazati nima pravice noben šolski
nadzornik, ali katera druga, kakor duhovska oblast.

Verske vaje  vodi duhovnik in jih naznani šolskemu vodji,
vendar čas za-nje ne sme biti nasproten šolskemu redu.

Šolsko molitev  tirja javna oblast praviloma pred za¬
četkom dopoldanskega, in ob svršetku popoldanskega poduka.
Molitev in pesmi voli učiteljska skupščina (Lehrkorper) izmed mo¬
litev od cerkveno oblasti dopuščenih, ali pesmi z ozirom na oko-
liščine v  posameznih šol. 3 )

Šolski otroci so zavezani vsako nedeljo in
vsak praznik skupno pod vodstvom učiteljev  se
v d e 1 e ž i t i Božje službe, ravno tako ob več dnevih v tednu,
izvzemši zimske mesece 4 ); dolžni pa niso biti samo pri Božji službi,
ampak tudi pri pridigi. 6 )

Za prvo spoved in prvo  s v. o b h a j i 1 o sme ka¬
tehet otroke podučevati tudi izvan šolskih, za krščanski nauk dolo¬
čenih ur, šola pa mora siliti otroke k temu poduku; vendar sme
katehet ta poseben poduk dajati le v sporazumljenji z vodstvom

') Dekr. dvorne kane. 17. jan. 1812.

a ) Post. 25. maja 1868.

s ) Ukaz min. 8. okt. 1872, St. 8759.

4 ) Razglas min. 1880, št. 6206.

5 ) Razglas min. 8. dec. 1881.

204

Duhovski Poslovnik.

šole ter z vednostjo šolske oblasti, in sme trajati samo nekaj tednov.
Ko bi jih podučeval v cerkvi ali zvunaj šolskih prostorov, ni mu
treba takega sporazumljenja. 3 )

D a n z a spre jemo sv. zakramentov  naznani du¬
hovnik vodji in ta mora otrokom dati v to prost cel dan, ali
dva po pol dneva. * 2 )

Pri redno določenih verskih vajah  je dolžnost
šolskega vodstva nadzirati šolsko mladino. 3 )

Cerkvene zadeve  šolo obiskujočih otrok zastopa v
krajnem šolskem svetu  samostojni duhovnik ali njegov
namestnik.

V disciplinarnih pogreških  v šoli ni duhovnik,
ako ni stalno nastavljen veroučitelj, podložen šolskim .oblastim,
ampak edino le škofiji. 4 )

Šolskih konferenc se katehet ni dolžen v de¬
leže vat v i,  razven, če je bil od šolskih oblasti definitivno na¬
meščen. Ce se jih vdeleži, glasuje samo, kadar se tiče od njega
podučevanih otrok.

Za poduk nenamcščeni katehet navadno ne dobiva
nobene nagrade,  če ne poučuje na več kakor trirazrednih
ljudskih in mestnih šolah Za Kranjsko določuje nagrade vero-
učiteljem ukaz c. k. deželnega šolskega sveta z dne 26. novbr. 1891,
št. 2629, ki je objavljen v škof. 1. 1891, str. 137.

Stalno nastavljeni kateheti  so v pravicah in dolž¬
nostih enaki glavnim učiteljem. 5 6 )

Na red srednje  (ungeniigend) iz krščanskega nauka se mora
jemati v  ozir pri premeščevanji otrok iz nižjega razreda v višji. 3 )

Šolske iz p ustnice  podpisuje tudi katehet. 7 )

Šolski otroci ne smejo obiskovati krčem,
razven s stariši; ne smejo biti pri plesih, ne postavljati kegljev po
kegljiščih, tudi ne krošnjariti.

O izpisih iz matic za šolo glej § 100.

§ 104 .

Poverjevanje pokojninarskih pobotnic. 8 )

Duhovni pastir potrjuje tudi s svojim podpisom in župnij¬
skim pečatom, da še.žive osebe, vživajoče pokojnino, provizijo,
miloščino, počitnino, odgojnino, capo soldi, meščansko oskrbnino

’) Razpis nauč. min. 22. dec. 1876, v škof. 1. 1877, str. 9.

‘p Razpis nauč. min. 8. novb. 1880, v škof. 1. str. 112.

3 ) Novela k šolskim post. 8. maja 1883, § 48, v škof. 1. 1883, str. 85.

4 ) Ukaz nauč. min. 24. jun. 1872.

5 ) Novela k šolskim post. 2. maja 1883, ij 36, v škof. 1. 1883, str. 85.

6 ) Razglas nauč. min. 15. maja 1880, št. 7766.

7 ) Ukaz. nauč. min. 22. jun. 1885, v škof. 1. 1886, str. 34.

8 j Dopis c. k. finančnega vodstva za Kranjsko 0. okt 1870, št. 13.252, v
ukzn. 1. str. 170.

§ 104- Poverjevanje pokojninarskih pobotnic

205

(Patriziersustentation). Previden pa mora biti, da se ne oškoduje
javna blagajna vsled njegovega podpisa, ker ona tirja povračila od
'duhovnika - provzročnika. Zato morajo take stranke osebno donesti
pobotnico k potrditvi (coramisieren); ko bi pa bila zadržana katera
vsled bolezni ali kakorkoli, mora pobotnico podpisati lastnik ali
oskrbnik hiše, kjer dotični stanuje, ali pa gosposka ali policija
strankinega bivališča. Ge je zapustila stranka za daljši čas svoje
dosedanje bivališče (pa ne za zmiraj), ker je n. pr. na potovanji,
v kopelji itd., tedaj ji ne sme potrditi pobotnice župnik njenega
navadnega bivališča, ampak tisti, v Čegar župniji sedaj biva.

Vojaško stranko vž i v a j o č o tako oskrbo, ki
se izseli v inozemstvo,  mora naznaniti duhovniku dotična
politična gosposka, katera je izdelala potni list. 1 )

Pri sirotah, vživajo čili  take oskrbe,  je treba
paziti, če niso prekoračile pravilne starosti (Normalalter). Pravilna
starost za sirote, katerih stariši vživajo pokojnino,  je za dečke
nastop dvajsetega leta, za deklice osemnajstega leta; za sirote, ka¬
terih stariši vživajo provizijo,  t. j. kateri nimajo odmerjenega
letnega vžitka, ampak na dan 2, 3, 4 kr., je pa pravilna starost za
dečke nastop štirinajstega leta, za deklice dvanajstega leta; za sirote
dvornih služabnikov'obojega spola nastop osemnajstega leta. Ako
tedaj sirote dovrše označena leta, neha tudi plača; ako katera po
teh letih še kaj dobi, je to miloščina (Gnadengabe)..

Otroci, k i s o zgubili očeta in mater,  pa jim
je bila penzija ali provizija odmerjena skupno, jo vživajo toliko
časa, dokler zadnja sirota ne doseže pravilnega leta.

Ti doneski pa se ustavijo precej, ko je bila oskrbljena sirota,
tedaj tudi še pred doseženim pravilnim letom. Tako oskrbo je
dolžan varuh zaznamovati na pobotnici, župnik jo mora uvaževati
ter zabeležiti tudi pri podpisu.

Preskrbljena je sirota, kadar je dobila premoženje ali dohodke,
dovoljne za oskrbo, in sicer dečki:

a)  Ko so stopili v vojno in prejemajo mezdo ali plačo (Gage
oder Lohnung).

b)  Ko so bili sprejeti v semenišče, opatijo ali samostan; v
odgojilnico ali oskrbovalnico pod državnim vrhovnim nadzorstvom,
kjer se skrbi za vse potrebe gojencev.

c)  Ko so dobili javno ali zasebno plačano službo.

d)  Ko so stopili za vajence k trgovcu, rokodelcu, umet¬
niku itd,  kjer dobivajo od gospodarja ali mojstra brezplačno sta¬
novanje, hrano, obleko in perilo.

Deklice so oskrbljene,  če:

a)  So stopile v zakon,

b)  v samostan, kateri se ne peča z odgojo,

*) Razpis min. notr. 21. marca 1872, št. 4119, v ukzn. 1. str. 223.

206

Duhovski Poslovnik.

c)  so dobile ustanovo, ali ustanovno mesto (Stiftplatz),

d)  so dobile javno ali zasebno plačano službo.

Civilni in vojaški pokojninarji dobivajo svojo plačo zanaprej
vsaki drugi dan meseca, le duhovnik za nazaj petindvajseti dan
meseca. Pred tem dnevom se ne podpišejo pobotnice.

Možitev vsake tako oskrbovane vdove ali
sirote  se mora naznaniti nemudoma politični gosposki, smrt pa
občinskemu predstojništvu z uradnim mrtvaškim listom, da ga ne¬
mudoma pošlje politični okrajni gosposki. 1 * ) Ravno to velja o vo¬
jaških pokojninarjih in oskrbljencih.

Pobotnice se tako potrjujejo, da se potrdi pri navadnih pokoj¬
ninarjih življenje: Živi in biva tukaj;  pri vdovah še zraven vdovski
stan: Živi kot vdova tukaj;  pri sirotah, da niso oskrbljene: Živi kot
neoskrbljena sirota tukaj in je neomošena.

§ 105.

Oskrba ubogih.

Oskrbovanje ubožnili zavodov odvzelo se je večinoma cerkvi,
ter izročilo občinam; tako na Kranjskem s postavo 28. avg. 1883.
Dovolilo se je, da ima župnik ali njegov namestnik pri občinskih
obravnavah v zadevah ubožcev sedež in glas. Na razpolago,je žup¬
niku prepuščeno le tisto premoženje, katero je bilo izrecno izročeno
cerkveni upravi, in še to sme deliti le pod nekakim nadzorstvom
občinske gosposke. Kar pa se za uboge nabere v cerkvi, je žup¬
niku na razpolaganje. Ako želi občina pojasnila radi enakomernega
razdeljenja darov ali kakošne darove daje cerkev revnim, naj ji
duhovnik to naznani.

Darovi, katere dobi duhovnik za revne izvan cerkve in ka¬
terih razdelitev ni določena, izroče naj sc občinskemu ubožnemu
zavodu, ali se pa razdcle v sporazumljenji z županstvom. Tako
tirja postavanj

Ostro je prepovedano — pod kaznijo 10—100 gld. 3 ) — dajati
revnim ali ponesrečencem  pis  me  n e svedočbe o ne¬
srečah ali uboštvu za nabiranje milih darov. Županija sme ubožnim
dovoliti ob gotovih dneh nabiranje milih darov v domači župniji;
župniku ni treba tega podpisavati.

Ubožne liste za oskrbo v bolnišnici  izdela župan
in jih podpisuje tudi župnik. Župnik sme spisati samo ubožni
list za tako imenovano pravico  u b o z i h (Armenrecht);
podpiše ga politična gosposka (okrajno glavarstvo). Izdeluje se za
slučaj, kadar kdo potrebuje uradnega zastopnika v pravdi, ali bi

’) Razpis min. notr. 26. jun. 1882, št. 14.707.

a ) Glej Laib. Dioecbl. 1884, sir. 106.

3 J Post. 11. inaja 1873, § 3.

§ io 6 .  Nadzorovanje nravnosti.

207

bil rad oproščen koleka in pristojbin v pravdah. Župnik jih sme
izdelovati samo za svoje župljane, ne pa za tiste, kateri so v občino
pristojni, pa ne stanujejo v župniji. Izdelani morajo biti vestno in
natančno samo za postavno revne,  t. j. tiste, kateri nimajo svoje
kmetije, glavnice, rente, dela ali zaslužka, večjega dohodka, kakor
je v tistem kraji dnina navadna. Naznačeno mora biti, v kak
namen je izdelan. Ubožni list pa ne oprošča vselej pristojbin,
ampak samo v dveh slučajih: v varstvenih in kuratclnih za¬
devah (Vormundsehafts - und Curatel-Angelegenheiten), in v sod-
nijskem postopanji v lastnopravdnih zadevah (in eigener Streit-
angelegenheit 'j-

Ubožni listi so vselej koleka prosti, a ne dajejo pravice, da
bi se dotični ubogi oprostil koleka pri tistih pismih, ki so pod¬
vrženi koleku, n. pr. pri izpisih iz matic.

Vzorec:

Ubožni list,

s katerim se Janezu Draškoviču is Sel, hišna štev. 3,
uradno potrjuje, da nima razven borne koče in nekaj
malega posestva nikakega, niti premičnega niti nepre¬
mičnega premoženja, in da si zavoljo bolehnosti ne za¬
služi navadne dnine. Zatorej se slavni sodniji v pravdi
zoper Jožefa Kordeša priporoča sa oproščenjc od postav¬
nih kolekov in pristojbin.

Za u b o ž n e liste dijakov  so posebni obrazci. Potre¬
bujejo jih pri prošnjah za oproščenjc od šolnine in pri prošnji za
ustanovo. Županija jih izdela, župnik samo podpiše in podpečati.
Izdelan pa mora biti vselej v tistem letu, v katerem dijak česa
prosi. Duhovnik naj pregleda, predno ga podpiše, če so vsi pre¬
dnici prav izpolnjeni in so li data prava, in naj ga vrne županiji
v popravo, če ni kaj pravilnega, ker sicer je dijak v nevarnosti,
da se ne bi uvaževala prošnja. * 2 )

§ 106.

Nadzorovanje nravnosti.

Tukaj mora duhovnik uporabiti večinoma duhovno-pastirske
pomočke: pomoči pri gosposkih, če bi jo bilo tudi moč dobiti,
išče naj le v skrajni sili. Ko bi bilo n. pr. znano kako priležništvo
in vse njegovo opominjevanje nič ne izda, naj sc obrne do občin¬
skega predstojništva ali na okrajno glavarstvo, in ko bi vse to ne
pomagalo, išče naj pomoči pri škofijstvu.

’) Dekr. dvorne komore 26. jul. 1840. — Razglas tržaške deželne vlade
25. jul. 1884.

2 ) Škof. I. 1882, sir. 204, in 1. 1885, str. 103.

208

Duhovski Poslovnik.

Semtertje mora duhovnik dajati spričala o nravnosti. Izdeluje
naj je z vso previdnostjo še-le tedaj, ko je duhovnik o zadevah
dotičnega poizvedel polrebno pri zanesljivih osebah. Osebam, poli¬
cijsko še ne kaznovanim, se narede taka spričala s poročilom, da
se o osebi nič slabega ne vč.  Kar ve duhovnik iz svoje duhovniške
službe, naj v takem spričalu ne omeni, naznani naj samo fakte,
in še te kolikor mogoče povoljne. Zamolčati pa se ne smejo pre¬
stane sodnijske kazni. 1 )

Ako prosijo takega spričala zasebniki, morajo naznaniti, v
kakošen namen ga potrebujejo. Brez namena se ne sme dati. Kadar
se zasebniku ne more dati dobro spričalo, naj se mu sploh odreče.

O spričalih nevest, jemljočih v zakon vojaka, glej § 71.

Vzorec  za navadno spričalo:

Podp ičujem s tem uradno, da se je Peter

Jošin iz Nove vasi št. 10, tukajšnje župnije, od svoje
mladosti do sedaj pohvalno obnašal, svoje stariše spo¬
štoval, bil vljuden do vsakega, je Božjo službo redno
obiskoval in redno spolnoval svoje krščanske dolžnosti,
samo da je pred kratkim v nesrečnem trenutku se vzdig¬
nil v jezi proti svojemu sosedu in ga težko poškodoval,
zavoljo katere nesreče je sedaj potrt in ga vsi znanci
pomilujejo.

To spričujem z lastnoročnim podpisom in pritis¬
njenim župnijskim pečatom.

Zadnji dostavek sme tudi izostati.

Ker se mora duhovnik pri prošnjah za duhovniško službo
izkazati tudi o svojem obnašanji v prejšnjih službah, mora tudi
župnik svojemu kapelami vročiti tako spričalo.

Vzorec:

Spričalo o zadržanji,

s katerim potrdim z veseljem, da se je visokočastiti
gospod. I. I. čas Svojega triletnega službovanja v tukajšnji
župniji obnašal tako, kakor se spodobi duhovniku., ter
bil celi župniji v lej) izgled, sosebno pa je veliko dobrega
storil s svojo neumorno pridnostjo na prižnici, v spo¬
vednici, v šoli in pri bolniški postelji.

J ) Razglas min. notr. 22. jun. 1878, št. 7188.

Kolek !|

50 kr. Spričalo o nravnosti.