149. štev.
■ ■ ■ i ■»■«■«« »in iimm—i—
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo Jelo . K 360-— 10! leta .	. .	„	180 —
lelrt leta .	.	„	30 —
la mesec .	„	30 —
Za inozemstvo:
:e!o leto	K	480 —
fol leta.	.	.	*	240-—
ietrt leta	»	120*—
ec mesec .	„	40’—
Za Ameriko:
celoletno . . 8 dolar, polletno .	4	dolarje
četrtletno. 2 dolaria
Novi naročniki ua nosljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaiacnuajo po porablieneni prostora in sicet 1 mm visok iei 55 mm širok prosto* za cokrai 2 K za večkrat poonst.
Uredništvo je v Ljubljani, f renčiškanska ulica štev. 6/1, Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44.	•• -........ —
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1-60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — Rokopisi se ne vračajo. ■  .................................
Ustavni boj.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Dopoldanska seja konstituante je pričela ob 9. uri. Govorili so poslanci Čnorovič (demokrat), Simonovič (rad.) in dr. Rojc (dem.), ki je napadal ustavo kot zelo reakcionarno. Dr. Rojc se posebno ni soglašal z razdelitvijo oblasti in je
Topčiderska
Beograd, 24. junija. (Izv.) Popoldanska seja konstituante. kj se je pričela ob 4. uri je bila zelo burna. Na dnevnem redu je bila zopet interpelacija zemljoradnikov radi top-čiderske ekonomije. Poslanec Etbin Kristan je na podlagi dokumentov dokazoval, da so imeli po odredbi bivšega ministra poljoprivrede Jankoviča ne samo uradniki imenovanega ministrstva, marveč tudi vsi aktivni in bivši ministri od 20- 50/o popusta na pridelkih imenovane državne ekonomije, kakor na vinu, žganju, jajcih, perutnini, maslu, sirit, sadju itd. Govornik pravi, da je to najhujša vrsta korupcije. Apelira na poslance, da sprejmejo njegov predlog. da posebna anketa vse navedene stvari preišče ter rezultat predloži parlamenti!. Minister Jankovič se med velikim hrupom zemljoradnikov opravičuje, a navedenih fak-
zahteval. da se določijo na podlagi prirodnih. sccijalnih, gospodarskih in kulturnih razmer naroda. Še celo vladne stranke same priznavajo, da ustava nič ne velja in je to najboljši dokaz, da zastopa opozicija pravilno stališče, če vodi energičen boj proti ustavi.
korupcija.
tov se mu ne posreči ovreči. Prizna da je dovohl uradnikom pridelke po znižani ceni, ker so potrebni. mcdklic >Kaj pa ministri«, odgovori: »Ministri so tudi uradniki«. Medklici: »Državo so okradli*. Jankovič se nadalje sklicuje na ministre drugih resortov in pravi, da v podobnih slučajih nič drugače ne postopajo nego je postopal on. Zemljo-radnikom očita, da uporabljajo državne kredite, ki so jih dobili za obnovo zemlje, v strankarske namene. proti čemur vodja zemlioradni-lcov Avramovig energično protestira. Skupščina je nato sprejela predlog poslanca E. Kristana, da se sestavi posebna anketa, ki bo čimprej poslovanje ministra Jankoviča v zadevi topčMcrske ekonomije preiskala in nato podala skupščini poročilo.
Anarhija v ministrstvu saobračaja.
Po interpelaciji dede topčiderske ekonomijo bi Imela priti na vrsto interpelacij.-)
poslanca Deržiča radi neznosnih razmer na želfeznlcah. Predsednik dr. Ribar izjavi, da te mora interpelacijo odložiti, ker je minister saobračoja še vedno v ostavki. — K besedi se oglasi poslanec Deržlč, ki med pritrjevanjem opozicije naglaša, da le njc-jcova interpelacija že tretjič na dnevnem redu, ker ni ministra saobračaja. Minister je podal ostavko, ki pa ni bila sprejeta, njegov zastopnik pa tudi noče odgovoriti. Na naših železnicah vlada še mnogo večji kaos, kakor na topčlderski ekonomiji. Gospodje se boje odgovoriti na njegovo 'interpelacijo, da bi se o te! stvari javno ne razpravljalo. Proglaša dotične iaktorje odgovorne za vso škodo, katero trpi naša dr-
žava radi popolne anarhijo v ministrstvu saobračaja In pri posameznih direkcijah. Dolžnost ministra je, da odgovori na Interpelacijo. Skupščina naj o tem predlogu glasuje In varuje svojo suverenost ter prisili ministra, da odgovori na Interpelacijo. — Predsednik dr. Ribar izjavlja, da se po sklepu ministrskega sveta o tej interpelaciji ne more prej razpravljati, predno n! rešena ostavka železniškega ministra, ker njegovemu namestniku manjkajo podatki. Nato se je razpravljalo o interpelaciji zemijoraduika Laziča na vojnega ministra. Seja je bila zaključena ob pol 8. url. Prihodnja seja Se vrši jutri ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o Vlil. delu ustave.
Vladna večina omajana. Pašič podal ostavko?
Beograd, 24. junija. (Izv.) Včeraj In danes so nastala radi 8. In 13. dela ustave velika nesoglasja med vladnimi strankami. Neprestano se vrše seje vladnih klubov. Nesoglasja poostri!jejo §e muslimani, ki zahtevajo revizijo člena 130, ki govori o uki-njenju uredb, boječi se, da s tem pade tudi begovska naredba, katera je biia izdana njim v prilog, da glasujejo za ustavo. Ra-■/.!!(! tega zahtevajo muslimani tudi avtonomno. Muslimani hočejo vlado, videč, da jo c 3 njih odvisno sprejetje ustave, v zadnjem <-:;!ofk(! popolnoma izkoristiti. Poleg tega vlada tudi v demokratskem klubu, osobito pri levici, velika nezadovoljnost radi razde-
litve oblasti. Stvari stoje danes tako, da vlada nima večine, ako se ji ne posreči premostiti nesoglasja. Zategadelj se Konično glasovanje o ustavi ne bo vršilo v nedeljo dne 26. t. m. kakor je bilo določeno, In naj-brže tudi ne do Vidov dana. Stališče vlado se smafra za zelo omajano.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Beograjske »Novosti« poročajo sledeče:	»Po	današnji
seji skupščine se je predsednik vlade g. Pašič izjavil v svojem kabinetu naprani nekemu poslancu, k| mu je predložil neki rae-miirandum, da se boji, da je prepo7no, Kor da je on že podal ostavko.«
Beograd, 24. junija. (Izv.) Danes je Imel zemljoradnlškl li|Ub sejo, na kateri se le sestavila pismena vloga, ki se bo izročila ministrskemu predsedniku Pašlču. Vloga je sestavljena v obliki ultimata ter vsebuje tri zahteve In sicer: 1. da se popravijo členi 42 in 43 ustavnega načrta, ki govore o agrarni reformi, 2. da se začasne
Ultimat zemljoradnikov.
niiredbe nikakor ne smejo uveljaviti k0t zakoni, dokler ni o njih sklepala skupščina In 3. da se oblasti v državi ne dele po vrsti prebivalstva, ampak po potrebi pojedinih krajev. Ako vlada tem zahtevam zemli*> radnIškega ki„ba ne bi hotela ugoditi, ho j klub glasoval proti ustavi.
Izsiljena ustava — nesreča za narod!
Beograd. 24. junija. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo, da bo ustava, katera je mnogo slabša od vseh prejšnjih srbijanskih ustav, prinesla samo nesrečo naši zemlji. Že takoj prihodnje dni se bo pričela brezobzirna borba, ki jo bo vodil drug g. Pašiča. drugi vodja radikalne stranke (Protič). Na njegovi strani se bo nahajal tudi velik del radikalcev, ki bodo sedaj glasovali za to ustavo, kakor tudi muslimani iti več drugih poslancev, ker vsi ne glasujejo za ustavo iz prepričanja, temveč ker morajo. Tri četrtine onih. ki bodo • sedai. glasovali za to ustavo. 50 y;
globini duše prepričani, da s lem store slabo uslugo naši zemlji, kakor tudi svoji stranki. Kadar se jim bo prilika nudila, se bodo postavili proti ustavi, katera je sad njihove popustljivosti. Ali bo ta ustavna borba koristna naši mladi in nesrečni državi? Ali bo mogel to preprečiti svobodoumni zakon o redu in radii? Mi odkrito dvomimo o tem, kakor dvomijo o tem vsi resnični in pravi sinovi naše zemlje, kakor dvomijo o teni morebiti sami gg. Pašič. Pribi-čevič, Trifkovič in ostali gospodie ustvaritelji te ustave.
'
DRŽAVNO POSOJILO 500 MILIJONOV.
Beograd, 24. junija. (Izv.) Včeraj je bil podpisan dogovor med finančnim ministrom dr. Kumanudijem 111 sindikatom bank. glasom katerega dajo banke državi 500 milijonov kot posojilo.
ENOTNA GEODETSKA SLUŽBA.
Beograd. 24. jun. Predsnočnjem je pri finančem ministrstvu končala svoje delo enketna komisija, ki je bila sestavljena zato, da uredi vprašanje katastrof. Konferenci je predsedoval 11 amestnik finančnega ministra dr. Križman, navzoči pa so bili tudi tehnični delegati iz Zagreba,
l.jubliane in Beograda, delegacija ministrstva za šume in rude in zastopniki vojaških tehničnih uradov. Na konferenci se je sklenilo, da se organizira enotna geodetska služba. POPLAVE V BOSNI.
Beograd, 24. Junija. (Izv.) Glasom semkaj dospelih poročil iz Bosne znaSa vsled zadnjih poplav nastala škoda okoli 224 milijonov kron. Vesti poročajo še vedno o uadaljnlh poplavah. Tudi v Srbiji se Iz ve-čih krajev poroča o poplavah In o škodi, ki so jo v zadnjem času povzročile.
FRANCOSKO - NEMŠKA POGAJANJA GLEDE REPARACIJ.
Nauen, 24. jun. Francoska strokovnjaka Schyssen in Lele vre sta se danes vrnila v Pariz, kjer bosta drugi teden sodelovala pri nadaljevanju nemško - IrancosKih pogajanj glede reparacij. Državni tajnik Berg-mann in nemški delegat Guggenbeimer prideta v Pariz 27. t. m. Po vesti pariških listov Je Izjavil Leucheur, da Nemcem ni odpustil dajatev v svrho obnovitve razrušenih pokrajin, kakor so to pisali nekateri časopisi.
DOLGOVI ALI1RAN1H DRŽAV V AMERIKI.
WasIiington. 2-1. junija. (Izv.) Državni tajnik za finance je predložil kongresu zakonski načrt, po katerem naj bi se od aliiranih držav v Ameriki napravljeni dolgovi v znesku okoli 10 miliard dolarjev spremenili v obligacije s 15-letno tekočo dobo.
KONGRES TRETJE INTERNACIONALE.
Moskva, 24. jun. Na kongresu tretje internacionale je Sinovjov (.'tvoril razpravo z govorom, v katerem je razpravljal o revolucionarnem gibanju po vsem svetu. Dejal je. da gospodarska kriza v Evropi vedno bolj narašča. Izza zadnjega kongresa se je komunistično gibanje zelo razširilo. Zaupniki revolucionarnih strokovnih o^anizacij bodo kmalu Itrdi Fanco/.e pridobili zase. Na Češkem je že 400.000 komunistov. Navidezni poraz komunistov v Italiji se bo kmalu izravnal. Angleški in ameriški komunisti so se združili. Sinovjev je svoj govor končal s posebnimi pozdravi odposlancem bližnjega ;n (lalnjega vzhoda.
AMERIKANSKO DELAVSTVO PROTI JAPONCEM.
VVashington, 24. jun. Vsakoletna konferenca zveze strokovnih organizacij je sklenila resolucijo, nai se Japoncem in drugim orientalcem odkloni sprejem v strokovno organizacijo. Kongres ie sprejel resolucijo, ki izraža simpatije Ircem, odklonjen pa je bil predlog, naj se Anglija bojkotira.
KONEC RUDARSKE STAVKE NA ANGLEŠKEM.
London. 24. junija. (Izv.) Generalna stavka angleških rudarjev se lahko smatra za končano. Delavci so pristali na vse pogoje ,ki so jih izdelali lastniki premogovnikov ter se bodo takoj vrnili 113 delo.
ATENTAT TERORISTOV NA POLJSKEM.
Varšava, 24. jun. V Rvbniku so štirje vagoni z dinamitom zleteli v zrak. Mnogo oseb je bilo ubitih ali ranjenih. Domneva se. da gre za atentat teroristov.
Kazina II.
Umazanija gre h koncu. Kazina 1, ki nam je vsem Slovencem tako živo v spe-mlnu, je prešla v roke kazinotom št. 11, ki mislijo nadaljevati proti narodu z istimi siedstvi, kakor njihovi predniki.
Slovenski narod že dolgo ni — s^oro bi dejali, da niti pod Šušteršičem ne — doživel take larse kot je bil sinočnji »občni zbor« Kaslnovereina.
Govornik, k| sc fc priglasil k bese Ji, ni bil prevpit morda od mase zborovalcev, ampak da je šla stvar krajše, mu je kar enostavno državni uradnik in upravitelj društva prepovedal vsako besedo. Govorilo se sploh ne bo, tako je dejal, ampak bo se samo volilo. Čast državnemu urad-ništvu in prav žal nam ie, da je tako Izgubilo svoje tradicije.
Klika ljudi se je zagrizla za vsa«o ceno v poslednjo rešilno bilko — kazino. Tako se nam zdi. kakor da bi bil medlkament zagrabil trakuljo ie pri glavi. Udje so šil že vsi Iz črevesa, toda črv se otepa do zadnje moči. In sedaj ga je zagrabilo res prav pri glavi. Klika Je sinoči prav lahko videla, <la njena z vsemi Intrigami in nečednimi mahinacijami pod zaščito policije hipno dobljena zmaga pomeni katastrofo cele JDS.
Danes iu z današnjim, vladi na razpolago danim aparatom je pač majhna umetnost, zbrati v mali dvorani Narodnega doma tiste i duševne« glaske, ki naj pomenijo duševno aristokracijo Ljubljane, Štejejo pa v resuici le kot Kanononlutter za tri, štiri bankokrate, tiste bankokrate, k| so n. pr. pri sindikatu bank izposlovali v osebno maščevanje nad našim Igralskim osobjeni sklep, da ne sme nobena sindikatska banka prispevati ničesar za kongres »Udružcuja Igralcev«.
M] smo glede Kazinovereina, da se vrnemo k temeljni stvari, mnenja, da bi se moralo Izročiti to premoženje v smislu pravil ljubljanskemu ubožnemu zakladu. Kajti za nas je jasno, da Kazinov ereln ln v Jugoslaviji že zdavnaj spada v premoženje, ki ga je treba prevzeti v svoje roke. Če se pa to ne bi zgodilo, imamo pa razun lega toliko narodnih potreb, da se na klavzule društvenih pravil rabimo bore malo ozirati. Upali smo sicer, da se bo pri likvidaciji kazine I našlo celokupno Slovenstvo edino. Toda čim so sc pojavila nasprotja,
smo poskušali, da bi našli kakršenkoli vsa) slovonski izhod.
Jasno je, da smo pri tem takoj prišli na »Jugoslovansko Matico«. Matlčin dom bi bil lahko v kazini. Ona bi upravljate to premoženje in to bi bilo pravzaprav vsaj približno nekako zadoščenje za stoletne krivice, k| nam jih je metalo nemštvo in ki jih je dolga desetletja bruhala nad naš narod baš ta kazina I.
Toda nel Proti temu predlogu, kj se je glasil v korist »Jug. Matici«, je nastopila klika JDS s sijajno motivacijo:
»Članstvo »Jug. Matice« ni stabilno, to društvo preide lahko v strankarske roka lil uprave kazinskih milijonov temu društ-vn ne moremo zaupati,« to je bil odgovor narodne, jugoslovanske demokratske stranke na ta predlog.
JDS torej kratkomalo negira absolutno narodnost »Jug. Matice«. Staro proMetstvo, da je vsako društvo, kamor Je potaknfia prste liberalna stranka, zagazilo v umazano politiko, se nadaljuje po tej Izjav) JDS tudi pri najvišjem našem društvu »Jttgosl. Matici«. Prvič ob tej prilik) in prvič sploh slišimo, da preti »Jug. Matici« politična, strankarska propast.
Kazina II tre torej Slovenstvo že v po-četkih na tak način, kakor ga je tria ka-zlna 1. Absolutna in nezmotljiva je samo teroristična klika JDS. To je tudi edino, z« kar se mora boriti vsak Slovenec, najvišja postava: pristaštvo JDS.
Ta pojav meji, če ni že popolnoma tam, na blaznost. Stranka umira in misli, da je večna. Zadira se pa baš v teh svojih zme-' denih blodnjah ob najvišje večne nazore, ob človekovo moralo in žrtvovanje lastne osebe. Nikogar nimajo, ki bi bit med njimi te najvišje žrtve zmožen. Zato tndl ne vedo, kam naj uravnajo in kako svojo pot.
Sinočnji »občni zbor« v mali dvorani Narodnega doma je v resnic) zapečatil končno propast te klike.
Kazina II prevzema pod slovensko firmo zloglasno dedščino nemške kazine in ml gledamo v tem prevzetju črne dedščine simbol.
Klika sledi kliki, toda na končni obračun še čaka slovenski narod.
ln do tega obračuna že prihaja.
Grško-turška vojna.
Pariz, 24. jun. Kakor javlja »Petit Perisien«, sodijo poučeni turški krogi da se bosta v kratkem združili an-gorska in carigrajska vlada in da bodo kemalisti zopet začeli z ofenzivo.
Pariz. 24. jun. Vsi grški listi zatrjujejo. da se zavezniški predlog glede poravnave turško-grškega spora ne more sprejeti, ako vsebuje pogoj, da mora Grčija izprazniti Smirne.
London. 24. jun. (Izv.) Neki ugledni angleški politik je izjavil, da bodo
zavezniki, za slučaj če bi grška vlada ne bila pripravljena sprejeti posredovalnih predlogov, zavzeli stališče, ki Grški gotovo ne bi bilo v korist. Odgovornost za vsako nadaljevanje vojne bo morala Grška popolnoma sama nositi.
Atene, 24. junija. (Izv.) Kralj Konstantin je v Smirni "obolel ter vsled tega ne bo odpotoval v Bruso. Pričakuje se, da se bo v najkrajšem času povrnil nazaj v Atene.
Urnik Polfakov.
Oppen, 24. jun. (Izv.) Umikanje vstašev iz industrijskega ozemlja počasi napreduje. Nemci se boje, da Poljaki ne bodo točno držali svojih obljub glede umika, ker v vseh krajih še vedno izvajajo najhujši teror nad prebivalstvom. Angleški
major Katting je poverjen z ustanovitvijo gornješlezijske policije, ki bi obstojala, iz vseh vrst prebivalstva in različne narodnosti. Na vsake 1000 prebivalcev naj bi prišel en po-t licist.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
24. junija.
Zagreb: Devize: Dunaj 21.70—21.75, Berlin 207 -207.50, Budimpešta S8.50—59, Italija 715—720, Ne\vyork (kabel) 146—116. 50, Newyork (ček) 144—0, London 550 — 558, Pariz 1173—1175, Soiija 200.50—20», Švica 2470—2473. Valute. Ameriški dolarji 140.75—141.25, avstrijske krone 22.50—0, carskj rublji 33—38, češkoslovaške krone 198—0, Irancoski Iranki 0—1160, napoleon-dori 465—167, nemške marke 212—213, romunski leji 225—226, turške lire 710—712.
Zagreb: Elektl: Banka za Primorje 750 do 800, Eskomptna banka 640—650, Poljedelska banka 91—93, Hipotekarna banka 525—535, Jadranska banka 0—1850, Jugo-sloveiiska banka 570—580, Ljubljanska kreditna banka 800—825, Narodna bain*a 575—
600, Praštedlotia 4955—4960, Riječka pučka banka 800—825,
Beograd:	Valute:	Dolarji	35.40—
35.50, švlc. Iranki 590—600, lire 176—178, leji 55—55.50, levi 39.50—40.50, marke 53—
53.50, avstr, krone 5.90—6.
Dunaj:	Valute:	Dolarji 684—688,
marke 950.50—966.50, funti 2570—2590, francoski Iranki 5500—5540, lire 3297.50 —
3317.50, dinarji tisočaki 1846—1866, dinarji stotaki niso notlrali, poljsko marke 40.75 — 42 75, švlc. Iranki 11600—11650, češke kr0ne 939—945, ogrske krone 269.50—272.50.
Curih: Devize: Berlin 125, Newyork 592, London 2218, Pariz 4725, Milan 2805, Praga 812 in po!, Zagreb 4, Varšava 0.37 ip pol, D ima j 1.5.
Praga: Radi stavke borza u) poslovala,
Gospodarstvo.
Opozicija in Kaziiio-verein.
Opozicija, ki nikakor ni mogla pristati na to, na bi postal Kazinove-rein predmet političnih bojev, ni zamudila nobene prilike, da doseže sporazum med vsemi političnimi strankami. Edino JDS je bila tista,
£ je onemogočila vsak pošten sporazum in to iz enostavnega razloga, ker je hotela iz Ka^inovereina ustvariti svojo strankarsko domeno.
Kaj je hotela opozicija? Ljubljanska Kazina mora postati izključno le splošno narodna institucija Vsi ljubljanski Slovenci imajo pravico do Kazine. Nikakor ne gre; da bi si vodtsvo Kazine lahko lastil odbor, ki pripada samo eni politični grupi.
Prvotno je opozicija zahtevala, da bodi novi odbor sestavljen tako, da dobi JDS 8 mandatov, vse druge slovenske stranke v Ljubljani pa tudi 8 mandatov. Ker pa po pravilih ne sme imeti odbor več kot 15 članov, se izmed 16 kandidatov izžreba enega. ki odpade. Vsekakor je bil to od opozieje skrajno popustljiv predlog, Ce upoštevamo JDS moč v Ljubljani, do tako visokega števila odbornikov niti pravice ne bi imela. Opo-izcija je pač hotela miren sporazijm za vsako ceno.
JDS je prvi predlog opozicije odklonila. Svoje odklonilno stališče je motivirala s tem. da nima nobenih garancij, da opozicija ne izrabi svojo moč v strankarske namene. Torej ista bojazen, v sled katere ie ravno opozicija nastala. Razlika ie pa ta, da je opozicija mislila pošteno, do-čim je JDS mladinska klika igrala hinavsko in ostudno komedijo.
Ker je JDS predlog pravične kompromisne liste odklonila, je opozicija predlagala drug izhod. Zahtevala je: Pred volitvami novega odbora mora biti podana garancija, da se Kasino-verein razpusti. Vse premoženje mora pripasti ali Mestni občini ljubljanski. ali na Jugoslovanski Matici, ali pa kaki drugi vsenarodni kulturni instituciji. Da se ta predlog res izvede. mora biti novi odbor le nekak likvidacijski odbor, ki naj izvrši to, kar je sporazum med strankami do-ločiL Garancije, da se razpust izvrši so pa: Pred volitvijo novega odbora je soremeniti pravila Kasinoverelna in skleniti razpust. Ce pa to ni mogoče spraviti v sklad s pravili Kasi-novereina. naj pa vsi kandidat} novega odbora, oziroma prizadete stranke podpišejo obvezno izjavo, v kateri se zavezuiejo, da bo novi odbor ukrenil vse potrebno, da pripade premoženje Kasinovereina eni izmed že omenjenih institucij.
Pri pogajanjih, ki so se vršila včeraj dopoldne na zahtevo opozicije. ie pa pooblaščeni zastopnik JDS izjavil, da ne sprejme stavljenih predlogov. JDS ni zato. da pripade premoženie Kasinovereina Mestni občini ljubljanski. In ni zato. da pripade premoženjn Jugoslovanski Matici, kakor tildi ne kaki drugi vsenarodni kulturni instituciji.
Proti Jugoslov. Matici je JDS ztao, ker članstvo Jugoslov. Matice ni stabilno in prav lahko preide Matica v strankarske roke. Zato JDS ne more zaupati premoženja Kasino-vceina Jugoslovanski Matici. (Značilna izjava. Seveda, samo JDS je »stabilna«.) JDS zahteva, da Kasino-verein še naprej obstoja in sicer tako »nacionalizirano«, da dobj JDS 11 odbornikov in vsi drugi Slovenci v Ljubljani samo 4 odbornike.
Ob tem nesramnem, nadutem in obiednem strankarsko nestrpnem predlogu JDS so se pogajanja končala. .
To je popolnoma stvarno in avtentično poročilo o poteku pogajanj ter zadržaniu opozicije.
JDS je jasno pokazala, da noče kompromisa. Noče vsled tega, ker hoče napraviti iz premoženja Kasi-uovereina. ki ie last vsega naroda, kratkomalo »Demokratski dom«. Po-licajdemokracija se hoče pri nas z narodnim premoženjem vzdržati na površiu.
S pomočjo vlade je JDS dobila brezpogojno komando nad državnim upraviteljem Kasinovereina. Državni upravitelj je uradoval v tajništvu JDS in dosledno odklanjal vse pri-glasnice. ki niso bile podpisane od JDS pristašev. Občni zbor Kasinovereina je sklicala pravzaprav JDS Občni zbor se je sklical natihoma, razen JDS ni bil nihče o njem pravočasno obveščen. Tako so imeli J. D. S. večino in je lahko odklanjala vsak pošten sporazum.
Z občnim zborom Kasinovereina se je zgodilo nasilstvo. kakršnega ne
pozna zgodovina. Mlatloiiberalna klika je zanesla v nacijonalne institucije politični boj. Vsekakor je to narodni škandal, ki ga bo moral obsoditi vsak pošten Slovenec vsake politične pripadnosti.
Z nasiljem izvršenega občnega zbora ne priznamo. Vlada ga mora razveljaviti, če sploh še lahko računamo na trohico objektivnosti. Ce vlada tega ne bo storila, potem vemo. da živimo v brezpravni državi policajdemokracijg!	!
„Občni zbor44 Kazino-vereira.
Včerajšnje nadaljevanje občnega zbora »Kasinovereina«, ki je bil y pondeljek .prekinjen, se je vršilo v znamenju skrajnega, nasilsva in terorja liberomladinske klike.
Ker je bilo občinstvo po pone-delkovem občnem zboru zadostno poučeno, da gre za eminentno narodno stvar in da se mora za vsako ceno preprečiti, da bi postal Kazino strankarska kuia, je v obilnem številu priglašalo svoi pristop k društvu. Kakor smo že javili, je vodila JDS svojo umazano igro dalje: g. upravitelja in kruatorja ni bilo najti, šele v četrek zvečer £3 ga je posrečilo direktno izslediti — seveda v tajništvu JDS. Toda bilo je baje prepozno. Priglasnic opozicije se kratkomalo ni upoštevalo. in od 279 sprejetih članov, je dobila opozicija komaj 30, dasi je oddala nad 500 priglasnic! Še celo taki, ki so pred preteklim petkom oddali prlglasnlce. niso bili srejeti. Pač pa so dobivali v pondeljek še ob 7. uri zvečer pristaši JDS ns da bi priglasili svoj pristop, izkaznice z vabilom na občni zbor na dom.
Še celo včeraj popoldan so svojim pristašem osebno dostavljali izkaznice na dom, dočim so ležale izkaznice za opozicijonalce — na pošti!
V nervoznem pričakovanju je včeraj popoldne hitela množica v Na-r dni dom. ki je bil včeraj čisto v v. .mnenju policajdemokracije. Z maso policajev in detektivov se je zavarovala državotvorna klika pone-deijkarjev. da je mogla izvršiti nemoteno rop narodnega Unetia. Pri vhodu v malo dvorano so postavili
strogo kontrolo ter sprva niti poročevalcev nedemokratskega časopisja niso hoteli pripustiti k zborovanju. Ker ogromna večina došlecev ni imela izkaznic, je bil kmalu ves prostor na hodnikih Nar. doma poln občinstva. V zborovalno dvorano so imeli pristop le demokrati in tista maloštevilna opozicija, ki je prejela izkaznice.
Zborovanje ie otvoril upravitelj g. Bitenc, ki ie brez označbe dnevnega reda. brez konstatacije navzočih kratkomalo prešel k volitvi odbora K tei točkj je prijavil besedo g. Juvan, a ta preko besed »cenjeni zborovalci« sploh ni mogel, ker je niegov glas udušilo huronsko vpitje demokratske pondeljkarske inteligence a la Breznik, Jelenc. Knaflič, Ribnikar. Plut in dragovi. Neje, da ti »demokrati« govornika sploh niso pustili do besede, so klicali celo po rediteljih in policiji, da bi govornika s silo iztlralo čisto po avstriiskožan-darski metodi. Nasilie. kakršno so si zamislili, so seveda tudi izvedli. Med 118 navzočih demokratov so porazdelili »volilne listke«, na katerih je bila napisana kandidatna lista, ti so jih zopet oddali, skrutinatorji so listke prešteli in novi odbor ter preglednika so bili izvoljeni. Ta volitev je bila tako enostavna in originalna — kakor ta »občni zbor« sploh — da ev protir redlogi ali kaj podobnega sploh ni prišlo v poštev. Da bo »Kasinoverein« res »nacionaliziran« nam iamčiio imena novih odbornikov, ki so: J. Bleiweis, dr. Bole, J. Kavčič, dr. A. Krainmer. inž. Mač-kovšek. dr. D. Majaron, R. Pusto-slemšek. dr. D. Puc, dr. J. Klepec, dr. M, Vratovič. dr. I. Lah, in prof. dr. J. Novak, dr Avramovič. prof. Jug in J. Golob. S 109 glasovi sta bila izvoliena za preglednika J. Bitenc in J. Marn. Tako je prešlo 10 miljonsko premoženje Kasinovereina ne v slovenske. ampak v strankarske roke, ne v splošno slovensko, ampak strankarsko uporabo in demokratska frakaija misli, da bo imela svoj »Demokratski dom«. O. Bitenc je takoj po razglasitvi volilnega rezultata zaključil občni zbor. Opozicija je odločno protestirala proti izvršenemu nasilju in izjavila, da volitev ne prizna.
Po izvršenem zločinu se je poli-caidemokracija podala iz dvorane, kier il ie na hodniku stoječe občin-
stvo priredilo burne »ovacije« z žvižgi in fejkllci, ki so jih spremljali skozi do vrat. Bolj hrabri demokrati, a la Ribnikar so jo popihali kar po stranskih stopnicah skozi stranska vrata.
G. Juvan je pozval občinstvo, da se vkljub ravnokar izvršenem nasil-stvu mirno razide ter udeleži protestnega shoda v »Unionu«. Ponovno pa je izzval silno ogorčenje občinstva g. Milan Plut. slaven po nai-ogabnejšem demokratskem listu »Pondeljka«. Občinstvo mu je zalu-čilo v obraz ostre vzklike.: izdajica. ruski rublji itd. Nekdo se je spozabil celo tako daleč, da je pljuni} nanj. Žvižgi in Mikliči so ga spremljali ven pred Narodni dom. kjer je pomaknil širokokraji slamnik globoko na obraz in prihuljeno izginil. Sploh so morali dični demokratie preslišati in požreti marsikatero gorko in bridko resnico.
?.e v naprej vemo, da bo »demokratsko« časopisje prikazalo ta »občni zbor« v docela drugačni, če ne celo v taki luči, kakor da je hotela opozicija preprečiti, da bi prešel »Kasinoverein« v slovenske roke. Naj lažejo, kolikor jim drago. Laž ima kratke noge. In tudi za rop, ki so ga izvršili, bodo še delali kazen in pokoro. Nismo se dali strahovati od Nemcev, in ne damo se strahovati od peščice bornirane klike! Za njo stoje sicer bajoneti, za nami pa ljudstvo! In to bo zmagalo.
Beležke.
Čista vest.
Po zmagi na občnem zboru »Kasinovereina« so odšli ljubljanski fra-karii kakor politi kužki pri stranskih vratih iz Narodnega doma mimo gimnazije v mesto. To so zmagovalci
Policajdemokratl.
JDS zasluži resnično ime policaj-demokrati. Pri obč. zboru Kasinovereina v pondeljek so imeli celo gručo policajev skritih pri — stranišču v Narodnem domu. da bi jim naj pripomogli do miljonskega premoženja Kazine. Za včerajšnji občni zbor so pa najeli vse ljubljanske policaje in detektive. Vhod v malo dvorano jc s.tražllo najmanj dva ducata
policajev in en ducat detektivov. Živela policajdemokracija.
Političnevesti.
Evakuacija tretje cone v Dalmaciji odsedeti a? Italijanski konzul v Splitu Amado-ri se je iz Rima vrnil v Split. V njegovi bližnji okolici se govori, da se bo evakuacija tretje cone zopet zavlekla, in sicer ix> vsej priliki radi komplikacij z Barošem.
Tretji kongres tretje internacljonale.
»Morning Post« poroča Iz Royala: V Moskvi so otvorill tretji kongres tretje interna-cijonale. Sedanji predsednik Slnovjcv ie Izjavil zastopnikom inozemskega časopisja: Program kongresa predvideva oienzivo proletariata v bližnji bodočnosti Trockij ki se ie vrnil iz Turkestana, je v govoru, ki ga ie imel pred otvoritvijo kongresa, izjavil: Pokopali smo svoje iluzije o neposrednem izbruhu svetovne revolucije. Naši sovražniki ne spe, marveč nas opazujejo budno. Vse to pomeni, da bo prihodnji boj jako krvav. Ako hočemo zmagati, moramo napeti vse svoje moči.
Grško . turški spor. Kakor javljajo Usti iz Aten, je minister za zunanje posle poslal ponudbo za posredovanje Francije Anglije in Italije kralju in ministrskemu predsedniku Gunarisu v Smirno. V političnih krogih menijo, da bo gršska vlada izjavila svoio pripravljenost, v principu sprejeti posredovalne predloge, ne da bi se zavezala, dokler medzavezniški predlogi ne bi bili naznajeni.
Seja senatne komisije v Parizu. Senatna komisija za zunanje stvari je imela včeraj pod predsedstvom Poincareja sejo, kateri je prisostvoval ministrski predsednik Briand. Briand se je med dr. Izrazil tudi o gorenješlezijski zadevi. V Gorenji Slez.jl se more po najnovejših poročili pričakovati, da se bo angleška teza glede postopanja približala francoski, po kateri se hoče ravnati tudi rimska vlada. Dozdeva se, da je že sedal gotovo, da bo vrhovni svet odločal le o soglasnem dogovoru. Na vzhodu se more opažati enako približevanje francoske in angleške teze, s katero se strinja tudi italijanska vlada. Verjetno je, da bosta Turčija in Grška spričo kritičnega položaja, v katerega bi prišli z novo ofenzivo, sprejeli ponudeno posredovanje.
Delavska stranka v Angliji solidarna z rudarji. Konferenca delavske stranke ie sprejela resolucijo, v kateri se Izraža občudovanje za stavko rudarjev, ki se vrši v interesu vseh delavcev, in v kateri se zagotavlja, da bo delavska stranka tudi Še nadalje podpirala rudarje. V drugi resoluciji se zahteva revizija mirovnih pogodb.
DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
Na podlagi čl. 127. a do 127. n začasnega finančnega zakona za leto
1920./21. (Uradni list št. 436 za leto 1920) in pravilnika o pobiranja davka na poslovni promet (Uradni list št. 32 iz leta 1921.) bodo davčna oblastva v najkrajšem času izvršila za predpis in plačilo navedenega davka potrebno poslovanje, v kolikor zadeva:
1. trgovske in
2. industrijske obrate ter
3. denarne zavode.
ad L Trgovski obrati, ki jih navaja čl. 17. a pravilnika, so zavezani davku na poslovni promet v Izmeri še enkratne pridobnine za 1. 1920. z državnimi pribitki vred. Ta se bo izterjala v dveh enakih obrokih, ki dospeta v plačilo dne 1. avgusta in 1. novembra t. 1.
Davčni zavezanci bodo o predpisu obveščeni s poštno položnico, katero jim bo doposlal davčni urad. Na teh položnicah bo na sprednji strani izkazan prvi obrok, ki zapade v plačilo 1. avgusta t. 1.. na drugi strani bo pa označen celoten predpis davka na poslovni promet s pristavkom, da se more davčni zavezanec pritožiti proti predpisu davka na poslovni promet tekom 15 dni pri pristojnem davčnem oblastvu. Ako bi tekom 4 tednov po prejemu položnice ne bil poravnan na položnici izkazani znesek, ga bo davčni urad izterjal prisilnim potom.
Za pritožbe proti predpisom davka na poslovni promet, katere bi davčni zavezanci vložili na podlagi za prvi obrok doposlanih jim poštnih ppložnic, velja v splošnem člen 127.il začasnega finančnega zakona z omejitvijo, da se v teh pritožbah ne more izpodbijati predpis pridobnine in državnih prebitkov, ampak le dolžnost plačevati davek na poslovni promet po čl. 17. a pravilnika, ali porazdelitev davčnega zneska, ako ie del obrata *o čl. 4. pravilnika oproščen davka na poslovni promet, odnosjio če se plačuje od dela obrata davek na drug način, predviden v čl. 17. pravilnika.
Pritožbe nimajo glede plačila
predpisanega davka nikalce odložilne moči.
ad 2. Industrijski obrati In tvor-niška podjetja so po čl. 19. pravilnika zavezani, voditi posebno knjigo o prodajah blaga, v katero vsak dan zapisujejo svoje skupno izkuoilo, oziroma skupno vrednost prodanega blaga. Za vsote nad 10.000 dinarjev ie označiti tudi kupčevo ime.
To knjigo morajo v petih dneh po preteku vsakega četrtletja (za prvo četrtletje se šteje čas od 25. septembra do 31. decembra 1920) predložiti davčnemu uradu, kateremu morajo obenem odpremiti 1% davek od prodanih proizvodov in mu izročiti točen prepis knjige o prodajah za dotično četrtletje.
One obrate, kateri te dolžnosti do sedaj še niso izpolnili, bo davčno oblastvo pozvalo, čim poteče četrtletje. da predlože knjigo in prepis ter odpremijo davek tekom 14 dni za ves čas. za kateri še niso zadostili zakoniti dolžnosti.
Obrati, ki bi dobili tak poziv, pa se ne smatrajo za industrijske obrate alj tvorniška podjetja, imajo pravico vložiti proti pozivu v roku 14 dni pritožbo, na katero iim bo davčno oblastvo. ako bo smatralo, da je ugovor neupravičen, izdalo formalen odlok in utemeljilo poziv. Proti takemu pozivu bo dopustna pritožba tekom 15 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov potom pristojnega davčnega oblastva.
Davčnim zavezancem, ki se pozivu ne bi odzvali v določenem roku. bo davčno oblastvo brez nadalj-nega opomina naložilo po čl. 127. i začasnega finančnega zakona primerno globo, obenem pa na podlagi uradnih, pripomočkov ocenilo vsoto prodanega blaga in jim predpisalo v plačilo odpadajoči davek.
Taki davčni zavezanci imajo pravico pritožbe, tako glede kazni, kakor glede morebitne nepravilne uradne ocene tekom 15 dni na generalno direkcijo neposrednih davkov.
ad 3. Denarni zavodi in delniške družbe plačajo za denarne posle iz naslova davka na poslovni promet 2% od kosmatega dohodka denarnih poslov, izkazanega v letni potrjeni bilanci, in sicer najkasneje v enem mesecu po letnem ohčnem zboru. Za leto 1920. se pobira ta davek le na polovico kosmatega dohodka, izkazanega v bilanci za 1. 1919.. za leto
1921.	pa do nadaljnega ukrepa na polovico kosmatega dohodka iz denarnih poslov v L 1920.
Kosmati dohodek s«t ugotovi |,o računu izgube in dobička, če se upošteva donos n. pr. hipotečnih, za* ložnih. meničnih in drugih obresti na eni strani, na drugi strani pa izplačane obresti hranilnih vjog. hranilnikov itd., ako ne izkazuiejo že med dohodki te razlike med temi zneski kot presežek obresti iz vseh denarnih poslov. Razven obresti se prištevajo h kosmatim dohodkom pri bankah tudi iznosi bančnih in drugih denarnih poslov, ne upoštevajo se pa režijski stroški in event. kurz-ne izgube, ki jih vsebujejo računi o izgubi in dobičku.
Denarne zavode in delniške družbe, ki dosedaj še niso odpremi-le davka za 1. 1920. in 1921., dasi-ravno se je vršil letni občni zbor že pred več kot enim mesecem, bodo davčna oblastva pozvala k plačilu v roku 14 dni s pristavkom, <La naj povodom plačila iz roče davčnemu uradu prepis računa izgube in dobička v 2 izvodih in odpremijo davek v zgoraj označenem iznosu, kakor rentnino. pobrano potom odbitka.
Ako se denarni zavodi in delniške družbe temu pozivu ne bi odzvale. ali bi ne odpremile davka od vsega kosmatega dohodka denarnih poslov, bodo določila davčna oblastva odpadajoči davek na podlagi uradnih pripomočkov s plačilnim pozivom. kakor pri rentnini.
Če davčni zavezanci ne izpolnijo določil začasnega finančnega zakona za 1. 1920./1921.. ki zadevajo davek na poslovni promet, se kaznujejo pp čl. 127.1 tega zakona z globami v znesku od 100 dinarjev dalje. Zato se davčnim zavezancem priporoča, da vestno in točno ustrežejo v«em pozivom, ki bi jih v zadevi navedenega davka na nje stavila davčna oblastva.
*
+ Gremliu trgovcev v Ljubljani dolgujejo nekateri njegovi člani še znatne prispevke na članarini in dokladah za leto 1919, 1920 in 1921. Vse to zaostanke mora Iztirja« gremlj v smislu pravil in obrtnega reda upravnim potom, to je po mestnem magistratu. Ta pa sme po naredbi central-ne vlade pobirati od vsakega opomina 4 vin., od izvršitve 4 vin. tn od prodalo 2 vin. od krone. Ker je gremlj zaostanke za leto 1919 oddal magistratu v Iztirjanle, za 1. 1920 in 1921 bo pa to storil prihodnji teden, pozivlje grernij vse svoje člane, da svoje zaostanke takoj poravnajo v gremi* jaltil pisarni Gradišče 17-1, da ne bodo imeli nepotrebnih stroškov. Načelnik.
+ Nova trgovska In Industrijska drui-ba v Ljubljani. Ministrstvo je dovolilo Fr, Vokaču in tov., da ustanove v Ljubljani delniško družbo »Textilla« s temeljno glav. nico 20 milijonov kron. Družbi je namen, da trguje z vsakovrstnim manufakturnltti blagom, da ustanavlja lastne predilnice, tkalnice, barvarnice za manufaktumo blago, nadalje tudi konfekcijske tvornice za Izdelovanje vseh vrst oblačil.
+ Železniški promet na bosanskih progah. Na progi Dobrljin - Prijedor i Bosanski Novi - Bos. Krupa ter Bos. Brod - Ma-glaj je železniški promet vzpostavljen. Proga Prijedor - Sanica Donja pa je vsled poplave neuporabna.
+ Razpis dobave oken, Agrarna ziu-jednica v Skoplju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 2500 oken za zidanje naselniških Idi Dobaviti je kompletna okna z vsemi oko-vaml. Cene je kalkulirati franko vagon Skoplje. Ponudbe je nemudoma poslati na naslov Agrarna zajednica Skoplje. Izvod dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zt>ornice v Ljubljani na vpogled.
+ Uvoz mesa v Združene države. Dav« so Združene države večji producent mesa kot katerisibodi druga oržava na svetu, vendar uvažajo precej mesa iz drugih dežel, kakor poroča United States Department of Agrlculture 1-anl se je uvozilo v Združene države 160,000.000 funtov me.-a vsake vrste; okolo dve tretjini te količine je bila jagnjetina iz Nove Zelandije. Ta jagnjetina se sedaj izvaža na Angleško. Dasi je bil uvoz mesa lani večji kot v prejšnjem letu, vendar to ni bila največja količina uvoženega mesa, kajti leta 1914. je uvoz mesa znašal 323,000.000^ funtov. Glavne vrste mesa, ki so ga Združene države prejemale v poslednjih letih od inozemstva, so bile sveže zmrznjena govedina, sveže zmrznjeno koštrunovo meso, na> soljeno goveje meso v konservi, teletina« klobase, goveii ekstrakt in razne mesne delikatese.
Pošljite naročnino!
149. 6tev.
.OUUUSLAVUA” ane 20. junija 1821.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Kmetski praznik na Bledu, SKS pri-redl tudi letos dne 8. septembra na Bledu veliki kmetski praznik. Skrbljeno je, da dobe udeleženci polovično vožnjo na železnicah.
— Kmetijski pouk ua osnovnih šolah. S
prihodnjim šolskim letom se uvede v višjih šolskih letih vseh osnovnih šol Slovenije obvezen kmetijsko - prirodoznanski pouk za dečke. Posebno se bo gojilo sadjarstvo in vrtnarstvo. Za nadzornika teh strok sta imenovana ravnatelj Crnagoj In nadučitelj Andrej Slculj.
  Učiteljska Imenovanja. Za nadučitelja v Podsredi je imenovan Anton Potočnik, v Zdolali Bohinc iz Pišec, v Ločah pa Praprotnik od Sv. Andraža v Slov. gor.
 Šolstvo v Prekmurju. Prihodnjo js-
sen se otvori v Dol. Lendavi popolnoma slovenska osnovna šola v meščanski šoli tudi za okoliške otroke. Vsi madžarski učitelji morajo do novembra t. 1. napraviti izpit iz slovenščine, nakar sc bodo vsa učiteljska mesta razpisala v stalno lume-*čenje.
— Kako bomo v bodoče Steli? S prihodnjim šolskim letom se uvede v vseh Šolali jugoslovanski način štetja. Dosedaj smo šteli po nemškem načinu: ena in dvajset, tri in sedemdeset itd., v bodoče pa: dvajset ena sedemdeset tri. Tako štetje je pristneje in za začetni pouk tudi laglje.
— Plesne vaje kot del telovadbe. Na vseli srednjih šolah bodo v bodoče telovadni učitelji poučevali tudi ples, zato pa bo izvenšolski plesni pouk srednješolski mladini prepovedan.
— Zdravniška preiskava pri Sprejemu v učiteljišča. Zdravstveni odsek določi Šolske zdravnike, ki bo natančno preiskal zdravstveno stanje vseh gojencev in gojenk, ki so napravili izpit za I. letnik učiteljišča. Sprejeti bodo le telesno zdravi
— Prcosnova jjlasbencga pouka na učiteljiščih. Na moških učiteljiščih bo pouk petja m goslanja obvezen po 2 uri na teden. Orglanje bo neobvezno. Na ženskem učiteljišču je tudi petje 2 uri na teden obvezno, glede pouka v klavirju in gosiih — tudi po 2 uri na teden — pa si lahko gojenke izbirajo, kateri predmet hočejo obiskovati. Oojenci, ki obiskujejo glasbeni kon-zervatorij so oproščeni glasbenega pouka ua učiteljišču.
— Poziv maturantom na gimnaziji v Kranju leta 1906. Ker vsled vojne dobe nismo mogli obhajati lOletnice, bomo proslavili 151etnico tekom letošnjih velikih počitnic. Namerava se prirediti v drug! polovici avgusta ali začetkom septembra dopoldne sestanek v Kranju, popoldne pa Izlet na Šmarjetno goro. Radi določitve dneva in sporeda prosim, da mi pošlje vsakdo svoj naslov in stavi predlbge. Odločila bo večina. Josrp Gogala, nadzornik in ravnatelj. Ljubljana.
— Naslednik Ernesta Denisa. Na zboru »Instituta »Slovenskih Nauka« je bil izvoljen za predsednika tega instituta g. Aleksander Mejca, profesor na Gollčge de France, ki se je nedavno mudil med nami. Gospod prof. Ernest Denis pa se je za dosedanje predsedniško mesto zahvalil. Za predsednike sekcij so bili izvoljeni: g. Pola Boaie, ravnatelj na šoli za istočne jezike, g. Oman, profesor Sorbone in g F. Fumola, narodni poslanec. Mesto glavnega tajnika je prevzel g. Luj Ezjeman, profesor Sorbone- mesto administrativnega tajnika pa ga. Rudrof, hči g. Denisa. Tajnikom seikcij so bili izvoljeni profesorji: g. A. Arnavtovič (Jugoslavija) in g. F. Nemeček (Češkoslovaška); za kjižni-čarja pa g. Kova (Čeh).
— V Št. Vidu pri Ptuju so prišli orožniki na sled velikim tatvinam lesa lz gozdov graščaka Lipita v Turnišu. V tatvino je zaipieten tudi bogati nemškutarski gostilničar Pernat.
— Boljševjšhl prizori na kolodvoru v Orosupljali. Na Veliki Šmaren latu je vs*o-uilo na postajališču Prcdoije okolt i5 kmet skih fantov iz tamošnje okolice. Nekateri izmed njih so zasedbi prusnic II. razredi ostali pa so postajali po fcndnilh. Na pn?iv sprevodnika, da naj 'e presne v 111. razred, ali doplačajo voznino, so *a z?čeli si-roveži skrajno u^vtaaino zmerjali, češ mi smo bili v Rusij t* pa s>i doma goljufal, m mu pretili, da ga spravijo ob službo. Na postaji Grosuplje st postali far.t;e skrajno nasilni, oblegali so prometni urad in izzivali s skrajni nesr».»u;m zmerjanjem in »pit-ein vse želeji,n v inž1) sne Na postaji je bil en sam iro^nik, ki ni mgel n česar opraviti. Včeraj s< je vršila proti nasilnežem razprava 'n 'K bil' 3 r^'S >Jeni n? 1 o/ir. 2 meseca ječe. Eden je bil oproščen.
— Surovi pretepi. V gostilni Antona Gaie v Grosupljah so sc stepli pijani fantje. Pretepli so tovariša Karla Omahna s kamni tako težko, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico,^— Na Podrečju pri Kranju pa je napadel posestnik Jakob Mohorič svojega tovariša Josipa Rozmana na cesti z nožem. Zabodel ga je zavratno v hrbet in ga težko ranil. Tudi Rozmana so prepeljali v bolnico.
— Begunca iz Studenca. Iz norišnice na Studencu je pobegnila 191etna Danica Ravasini. Do sedaj so ostale vse poizvedbe brezuspešne. Dne 21. t. m. pa se je pojavila begunka v Dolianali. kjer ie izvrši-
la pri posestniku Gabru bm. .u veliko tatvino. Ukradla je veliko obleke in perila ter denarnico z 800 kronami in zopet pobegnila.
— Proštov, gas. društvo v Dolskem je
vsled skrajno slabega vremena v nedeljo 19. t. m. moralo preložiti slavnost povodom 251etnice društvenega obstoja. Zato se slavnost z veselico ponovi v nedeljo 26. t. m. ob 3. popoldne na vrtu gospoda Zupančiča v Kameno!. Med drugim je na dnevnem redu govor in srečoiov. Dobitki so jako lepi, dragoceni in koristni. Ker ima društvo radi preložitve veliko škodo in ker je ves čisti dobiček namenjen izključno za nabavo novih cevi, zato odbor kar najuljudneje vabi k mnogoštevilni udeležbi
— Veselica gasilnega društva v Borovnici se je radii neugodnega vremena preložila na 29. t. m. Spored Isti.
— Cestni rop. Na cesti pri Prelogu so napadli trije nepoznani roparji posestnika Antona Mencingerja. Ukradli so mu 440 K denarja, bllježnjo knjižico, žepni nož in 5 m blaga za moško obleko.
— Izgnan Je iz naše kraljevine 401etnl brivski pomočnik Fuchs Karl, pristojen v Arnfels v Avstriji, zaradi potepanja, nasilnosti in goljufij.
— Pretep na ples«. V ljubljansko bolnico so pripeljali iz Oornjevasi hlapca Antona Lapajneta. Zabodel ga je med plesom v Ambrožičev! gostilni vsled ljubosumnosti njegov tovariš v levo roko.
— Zasačen tat Na cesti med Lesnim brdom in Podolnico so prijeti postopača Simona Modica, ki Je nosU poln nahrbtnk ukradene obleke in perila.
— Požar. V Dragomeru ie pogorela hiša Marije Čudnove štev. 13. Ogenj je nastal vsled lega, ker ie bila cev od štedilnika neke sostanovalke napeljana v kuhinjo tik pod vežnim tramom, ki se je vsled vročine vžgal.
— Ponesrečen voznik. Na cesti pri Grahovem sc je splašil konj voznika Al. Oblaka nekega avtomobila, dasl je ta počasi in previdno vozil, In prekucnil voz čez 2 m globok jarek v potok. Voznik in 121ctna hčerka Ema Oblak, sta sc sicer rešila, dobila pa sta težke poškodbe. Voz je popolnoma razbit in konj ubit.
— Nosreča ob progi. Hčt kajžarlcc Ana Tomšičeva je sedela ob železniški progi južne železnice. Ne da bi dekle opazilo ji je padla v obleko iskra iz stroja !n jo už&ala. Dekle so prepeljali težko opečeno v ljubljansko bolnico.
— Neznano utopljenko, okrog 20 let staro, so potegnili iz Drave pri Sv. Marku niže Ptuja. Najbrž je bila to služkinja, ki je v Mariboru skočila z dravskega mostu v vodo.
Liubliana.
= Predavanje grofa Begoneua, katero je imel sinoči na ljubljanski univerzi je bilo številno obiskano. Po otvoritvenih besedah, ki jih je povodi! v francoščini rektor univerze p Zupančič, je stopil za kateder grof Betroucn ter po kratkem, jedrnatem uvodu 0 prehistorični umetnosti začel podajati interesanten komentar k skiaptičnim slikam predzgodovinskih jam. Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo priznanje od poslušalstva, ki je bilo reprezenti-rano po vseh slojih.
— Zabavni večer krajevne organizacije NSS za dvorski okraj, ki bi se imel danes zvečer vršiti v restavraciji pri Zlatorogu, se zaradi današnjega protestnega shoda preloži na 1. julija.
— Afera Simončič. Svoječasno so poročali ljubljanski Usti, da je zagonetno izginil poštni anibulančni uradnik Ivan Simončič iz Ljubljane. Kasneje se le raznesla vest, da je bil mož v Beogradu zaprt zaradi poneverbe. — Policijsko ravnateljstvo je Izdalo danes sporazumno s poštnim ravnateljstvom poročilo, ki potrjuje, da se nahaja Simončič res v zaporih belgrajskega sodišča.
— Predavanje v Kosovskem boju. Na Vidov dan, 28. t m. bo imel univ. prof. Nikola Radojčič v veliki univ. dvorani (dež. dvorec) ob 11. dopoldne predavanje o Kosovskem boju. Gostje dobro došli.
— Nevarna lahkomiselnost. V teh težkih časih, ko so posebno obleke drage, mlada dekleta pa rada lepo oblečena, je pre motilo mlado ljubljansko gdč. J. K. da si je na jako nevaren in skrajno lahkomiseln način izposodila obleko od svoje tovarišice, Poslala je namreč k njeni materi mlado dekletce z naročilom, da naj izroči mati hčerkino svileno obleko. Mati je obleko Izročila dekletu in zvečer, ko je prišia hčerka domov, se je razkrila goljufija. Obveščena policija je imela srečno roko n takoj dobila današnjo obtoženko. Pri obravnavi je obtoženka odločno zanikala namen obleko sl prilastiU in prizna, da sl jo je hotela le izposoditi. Zvijačo pa je upi-trebila zato, ker ie bila uverjena, da ji prijateljica radevolje ne bo obleke posodila. Sedišče Jo je oprostilo.
— Občni zbor Glasbene Matice v I.Jub-llanl. Redni občni zbor Glasbene Matice se
vrši v ponedeljek dne ii. julija ob 8. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika,
2. Poročila tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
— Otrok utonil v Ljubljanici, V sreda popoldne je padel v Ljubljanico v bližini nekdanjega Marijinega kopališča na Žab-jaku dveletni sin perice Manje Stembov. Otrrfk je bil brez nadzorstva, metal je kamenčke v vodo in pri tem spodrsnil. Malemu ponesrečencu so prišli sicer kmalo, vendar pa že prepozno na pomoč. Otroka je odnesla mati mrtvega domov.
— Savez SHS žena ima v soboto dne 25 t. m. ob 16. ura v prostorih splošnega slovenskega ženskega društva. Rimska cesta, sejo. Odbornice vseh odsekov se naj zanesljivo udeleže seje.
— Nemškj napisi v notranjosti hiš še vedno niso izginili. V mnogih vežah še vedno vise nemške orijcntaclje Stock, Stlege itd., a to celo v hišah, kjer stanujejo člani naše deželne vlade.
— Nemško žebljanle na ljubljanskih ulicah in šetališčih je zopet bujno oživelo. Ne zamerimo toliko starim matronam, ki ne morejo opustiti okoreninnjene jim rar-vade, toda z nemščino se postavljajo tudi mlade »goske«, ki so komaj zapustile slovenske šole, nadalje pa tudi šolski pa-glavcL Iz vsakega stavka se jim pozna, da nemščine sploh ne znajo, tenvuč sl pomagajo z ljubljanskim »aber« (leh aber lmbe gesagt).
  Gospodinjska 5da na llceiu priredi
v soboto, dne 25. t. m. v igralnici Mladike razstavo kuhinjskih izdelkov, ki bo otvor-jena od 10.—18. ure. Ob 18. uri je zaključek razstave in so prirejena jedila in pecivo cenjenemu občinstvu proti povrniti efektivnih stroškov na. razpolago. — Vsi šolstvu naklonjeni krogi so iskreno vabljeni.
— Vabilo na občni zbor. Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasar-jev v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor na dan 3. julija t. 1. ob 9. dopoldne v dvorani št. 5 desnega parterja državne obrtne šole na Aškerca cesti št. 9 in vljudno vabi k mnogobrojni udeležbi člane In nečlane Iz Slovenije. Dnevni red:	1. poročilo načelstva, 2. poročilo tajnika, 3. določitev zadružnega prispevka in 4. razprava radi udeležitve velesemnja. — Načelstvo.
— Redni občni zbev šentpeterske ni> ške in ženske podružnice družbe Sv. Ciriia in Metoda se vrši v ponedeljek ?7. t. m. ob k. zvečer v steklenem salonu kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. K ob:Ini udeležbi vabita odbora.
—- Prostovoljno gasilno druiiv« v Šmarju pri Ljubljani obhaja 3. Julija svojo 401etnico. Ob 10. dopoldne je maša in potem slavnostno zborovanje, ob 3. popoldne ve-l.ka ljudska vcselica na vrtu g. M. Cinkcle v Šmarju.
— Ljuhfianskc gasilno in reševalno
društvo priredi dne 3. julija t. 1. veselico s srečolovom ter se že sedaj priporoča trgovcem in zavodom za dobitke. Prihodnji teden jih obiščejo od društva pooblaščeni člani v ta namen, ki pa denarnih prispevkov ne smejo sprejemati. Prepotrebno, humanitarno društvo najtopleje priporočamo.
— Tehniška srednja šola v Ljubljani. Na višji strojni šoli tukajšnje Tehniške srednje šole se vrši v dneh 1., 2. ta 3. julija prva matura. K zrelostnemu Izpitu se je priglasilo 20 učencev.
— Dramatični odsek Sokola Vič vabi člane in članice in vse, ki se zanimajo za dramatiko, na setanek v soboto 2. julija ob 8 zvečer v Sokolskem domu na Viču. Namen sestanka:	Sprejem novih članov 'n članic, volitev dveh revizorjev, predpriprave za bodočo sezono.
Maribor.
Častni večer g. Povheta. V pon-
deljek ima za glasbeno-pevski repertoar na^esra gledališča zaslužni reŽišer g Povhe svo.i častni večer s spevoigre »On in njegova sestra«.
Samomor. Ivan Bauer, hlapec v graščini Hausampacher se je iz doslej neznanih vzrokov v torek po-poidne pri Hočah s samomorilnim namenom vrgel pod zagrebški brzo-vlak. ki ca je ugrezal čez trebuh. Samomorilec je bil na mestu mrtev.
Uradne ure tajništva NSS. Vsled od-borovega sklepa krajevne organizacije NSS uraduje tajništvo NSS od 20. t. m. naprej ob delavnikih od 8.—-12. in od 17. do 20. ure. V sobotah se uraduje od 8. do 12. In 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Tajništvo posluje v Narodnem domu.
Docent na praški med. fakulteti dr. Iv. Matko se je povrnil iz Prage zopet v Maribor in ordinira vsak pondeljek, sredo in petek od 3.—4. ure popoldne.
III. redni občni zbor Giasbene Matice se vrši v soboto 25. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri G6tzu.
Mariborska Glasbena Matica priredi v
nedeljo 26. t. m. ob pol 4. popoldne v Slov. Bistrici koncert z izbranim sporedom.
Iz garderobe tak. gledališča le bfio ukradenih igralki Luciji Požegovičevi par
čevliev. vrednih 700 K
Vsi na
protestni shod,
ki se vrši
danes zvečer ob osmih
v dvorani .Uniona proti nasilstvom na občnem zboru
Kssinovereina.
Načelstvo NSS*
Sokolstvo.
Zlet v Osjjek. Ponovno opozarjamo bratska društva, da odhaja poseben vlak v Osijek dne 26. t. m. ob 0. 40 iz Ljubljane. Viak ustavi na vsaki postaji ter vstopajo društva na najbližji postaji. Gorenjci iinajj zvezo z vlakom, ki pride dne 25, ob 20.43 v Ljubljano. Logatec ima zvezo z vlakom štev. 50, ki pride v Ljubljano ob 21.40. Vrhnika z vlakom št. 5705, ki pride v Ljubljano ob 19.20.Vsa društva se zberejo v Ljubljani ob pol 24. url pred glavnim kolodvorom, kjer se urede po ž upa Ji ter počakajo v največjem rodu na nadaljne ukrepe. Vstop posameznikom je strogo prepovedan. V prvi del vlaka vstopijo v odkazane vagone člani, v srednji del starešinstvo m godba, v zadnji del članice. Društva ob progi opozarjamo, da se drže strogo tega reda in da se pokore brezpogojno odredbam voditelja vlaka. V Zidanem mostu vstopi v ta vlak Mariborska la Celjska sokolska župa, ki ima zvezo iz Maribora z vraiom št. 49, ki odhaja iz Maribora ob 22.10 Savinjska dolina ima zvezo z vlakom štev. 4815, ki pride v Celje ob 18-37, nato se priključi k mariborskemu vlaku štev. 49 ter pride v Zidani most ob 0.18. Posebni vlak odhaja iz Zidauega mosta ob 2.40, ter pride v Zagreb ob 5.60. Dolenjci se vodijo z nočnim vlakom preko Karlovca v Zagreb, kjer vstopijo v posebni vlak zagrebačke župe, ki odhaja Iz Zagreba ob 8.20. Bratska društva naj vzamejo s seboj kolikor mogoče dosti zastavic in cvetja, da okrade vlak. Med vožnjo mora vladati naj večji red in disciplina, na postajali je prepovedano izstopati, sploh se je pokoravati odredbam rediteljev. — Bratska društva opozarjamo, da skrbe za to, da bo članstvo imelo predpisano kroje, na surkah sme biti samo društveni napis, vse druge znake naij se odstrani Iz Osijeka se vračamo 29. t. m. ob
21. in pridemo v Ljubljano 30. t. m. ob 11* url dopoldne.
Olajšave za sokole Iz Julijske Benočljet k) Se udeleže zleta v Osijek. Finančni mini* ster je odobril, da naša delegacija v Trstu brezplačno vidira potne listo za prihod m povratek članom sokolskih društev Iz Julij* ske Benečije, ki bi se hoteli udeležiti s;>-. kolskega zleta v Osjeku. — Naša delegaei« ja v Trstu je o tem že obveščena.
Šport in turistika.
Kolesarske dirke. Ljubljanska kolesar« ska Ilirija razpisuje 26. t. m. veliko cestno dirko Ljubljana - Vransko - Ljubljana, 100 kilometrov, odprto za vse člane klubov Slovenije. Vozilo se bo v treh skupinah, seniorjil, težka In lahka skupina. Nagrade so v kolajnah iu diplomah, prvim trem vsak« skupine oz. sorazmerno manj v slučaju nezadostnih prijav. Start Je prt km 1 na Dunajski cesti ob 1. uri, cilj istotam. Obrat l# pri km 52. V splošnem veljajo Ista določil« kot prvič razpisana. Dne 10. julija priredi Ilirija veliko cestno dirko na progi Ljubljana - Maribor 138 km, odprto za vse čta« ne klubov Jugoslov. Kotu raškega savez«. Dne 24. julija Je dirka Ljubljana - Novo mesto, 75 km, Istočasno z dirko Hrvatov Zagreb - Novo mesto in dirko Novomešču« nov Gorjance - Novo mesto.
Gledališče in glasba.
Interna produkcija šole Glasbene M* tiče se vrši v soboto 25. t. m. ob 4. pom v dvorani Glasbene MaUce v Vegovi ulici,
K tej interni produkclll vabi ravnateljstvff
najvludnejše stariše gojencev.
Mali oglasi. Proda se:
Nettol - Deckrullo 9 X 12 zastorni tek na polovico osem stotinke sekunde. Ooerz-Dogmar, F: 4J>; kasete, filmkaseta, statif. Poizve se pri hišini v Kozlerjevem gradu, Ljubljana 7. Gosposvetska cesta 70/d.
PRODA SE HIŠA s krasnim zelenjadnim vrtom v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem poleg Južne železnice. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Proda se z inventarjem. Naslov pod šifro »Trgovina 29« na upravo »Jugoslavije«.	1U5
RADI SELITVE
se ceno proda dobro ohranjen klavir. Na ogled v trgovini Stergar, Leskovec pri Krškem. Istotam je na prodaj čez 700 komadov različnih nad 20 let starih znamk vseh držav.	10y7
AUTOMAT
»Gramoneia« na 2 valjarja, dobro ohranjen, igra zelo glasno, se proda. Cena lako ugodna. Vinko Ambrožič, Gor. Logatec.
109»
HOTEL 20 sob, mesarija, trgovina pri kolodvoru.
TANKA SVINJSKA ČREVA
po 2 K meter « lastne čistilnice, postala Maribor, prodaja Ivan ZaiS, Maribor. 1105
GOSTILNA S POSESTVOM NA PRODAJI
Velika nadstropna hiša z gostilniško upravo, velikim gospodarskim poslopjem 14 oralov zelo rodovitne zemlje, mali vinograd, 2 uri od Maribora na državni cesti blizu kolodvora, radi bolezni lastnika se takoj proda. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije« v Mariboru.	1106
VELIKO POSESTVO NA PRODAJ. Lepa hiša novo zidana z močnim gospodarskim poslopjem 34 oralov zemlje, 12 oralov gozda, 2 orala vinograda, travnik in njiva, 14 govedi, 3 konji In 10 svinj. Oddaljeno 20 minut od železniške postaje. Naslov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. 1107
DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO se proda. Istotam se proda velik pes - čuvaj. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije«.	1109
PRODAM
popolnoma nov kompleten elektromotor 4 konjske sile, vrtilni tek 220 volt, 1430 obratov. Kdo pove upravništvo.	1110
POZOR! TRGOVCI IN PEKI,
svež dunajski kvas dobavlja 42 K za kg, vsako količino Ivan Roy, Export dunajskega kvasa, Maribor, Glavni trg 3, Brzojavni
naslov: Rojf, Maribor.	1111
ŠIVALNI STROJI, najboljši in po nizki ceni ravno došli. Kupci! ne zamudite ugodne prilike! Se priporo« fava Rebolj & Jazbec, trgovina, Kranj.
PRODA SE lep, velik dobro ohranjen točilnik za pivo na dva predala. Cena 10.000 K. Ivan Lončar, Tržič, Gorenjsko.	1113
DELNICE »UNION« PIVOVARNE
večje število se proda po ugodni ceni (pod notranjo vrednostjo). Samo pismene P»< nudbe pod »Union« na upravništvo tej* Hsta.	1114
SVAKOVRSTNE RAZGLEDNICE ‘ umjetničke, hlstoričke, ljuba vne itd. —* Papir svake vrsti uz vrlo jeltine cijene aui dl Ceškojugoslovenska knjlžara J. Herelk, Zagreb.	1082
ZIDANA HIŠA sredi mesta, v lepem prijaznem kraju, za trgovino zelo pripravna, z dvema izložbenima oknoma, bliža železnice se proda ali da v najem. Naslov v upravi lista. 10911
KupS se:
ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana« 11 Prešernova ulica 1.	87?
BALIN - KROGLE
nove ali stare, kupi takoj R. Herzog, go< stilničarka »pri Levu«, Gosposvetska ce< sta štev. 16.
HIŠA S TRGOVINO se kupi takoj v prometnem kraju, če mogoče skupno z nekoliko posestva. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod 200.003
1101
Službe:
DVA DOBRA KROJAŠKA POMOČNIKA
za veliko In malo delo potrebuje za takc#j*
šen nastop, Trbovlje. Franjo Pungcrčan. Delo trajno.
NATAKARICA
spretna se takoj sprejme za neko tukajšnjo restaivracljo. Naslov v upravi.	1116
HLAPEC
priden, zanesljiv, vajen konj se takoj sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Plača do< bra. Ponudbe na:	Ljubljana, poštni predaj 79.	1108
Razno:
JIRASEK: FILOZOFSKA HISTORIJA.
K 30.—. Sjajni historičkl 1 ljubavni romin. Upravo izašao. Naručlte si odmah kod C<* škojugoslovenske naklade J. Herejk, Zagreb.	10S11
RUSKA KNJIŽEVNOST.
Tražite cjenlke ruskih originalnih knjiga od Češkojugoslovenske naklade J. Hereik, ! Zagreb.
Zelena luč.
(Dalje.)
»Morda imate pisalno svetilko z zelenim senčnikom?« se je oglasil Mr. Jenkins.
»Ne. Takšne svetilke nimam ... Stal sem kakor prikovan in strmel v čudni zelenkasti sij, ki me je navdajal v grobni tišini nočne ulice, baš sredi temne vrste hiš. s prav pošteno grozo. Praznovernež nisem Mr. Jenkins. ali vendar me je v tisti minuti razločno izpreletela slutnia. da ie ta zelena luč napoved bližnje nesreče, da je vest in nemara celo svarilo z onega sveta. Nazadnje sem se ojunačil in planil po stopnicah. Moje prva pot je bila v pisalno sobo. Vstopim in odskočim: soba je temna in prazna. Vse pretaknem: nikjer ničesar.«
»Ste li preiskali blagajno?« je vprašal Mr. Jenkins.
»Seveda! Takoj sem pogledal vanjo. Vse je bilo nedotaknjeno, in torbica z listino je ležala na svojem mestu. Nato krenem v spalnico svoje žene — ona ima namreč posebno sobo — in jo najdem v glo-
bokem spanju. Moj nagli korak jo zbudi. Ves zasopel ji povem na kratko. k.aj sem opazil, ter io vprašam, ali ni če?*a videla ali slišala. Prav ničesar!
Ničesnr videla, ničesar slišala ... Opozorila me je po pravici, da bi pač morala vedeti, če bi bil kdo prišel v stanovanje. Nazadnje se je namuznila, rekoč, da sem ga nal-brže zvrnil kak kozarec preveč. Vztrajal sem pri svoji, trditvi in legel nazadnje s težkim in razdvojenim srcem spat. Drugo jutro bi bil že najrajši zapisal ves zlovešči pojav na rovaš svoje razgrete domišljije in morda tudi tistih dveh steklenic. ki sem ju bil izpraznil v teku noči; toda opoldne mi nenadoma telefonira prijatelj in hoče vedeti, kaj se je pravzaprav godilo pri meni to noč. Ob dveh da ie šel po Viktorijini cesti in videl gredoč v moji pisalni sobi zeleno luč... Zdaj, Mr. Jenkins, sem vedel, da se ne motim.«
»Ali ste povedali ženi. kaj pravi vaš prijatelj?« je vprašal detektiv.
»Da, Moja žena pa je nejeverno zmajala z glavo in dejala končno, da je bil prijatelj gotovo tudi tako
natrkan kakor jaz sam. — No, prepričan sem, da se nisva motila, ne jaz, ne moi prijatelj. Tudi ni prav verjetno, da bi imelo dvoje ljudi vsak zase in ob različnem času do pičice isto halucinacijo.
Zelo sem se zamislil nad tem doživljajem. Drugi dan sem natanko preiskal vse stanovanje, a zaman. Ničesar sumljivega nisem mogel zaslediti. V tem so me zmotile kupčijske zadeve. Nekoliko sem pazil tudi še naslednjo noč. a nič se ni gonilo. Tretjo noč pa se je zgodilo sret nekaj novega.
Povedal sem vam že. Mr. Jenkins, da imava z ženo vsak svojo posebno spalnico. To je zato. ker nisem prav zdravega srca in laglje spim. če sem sam. Moja žena ima sobo na ulico; jaz spim v prostoru, ki drži z okni na vrt. Bila je noč od srede na četrtek, nekako ob politreh zjutraj, ko sem se mahoma zbudil: nekje v hiši so bila zaškripala vrata. Hipec nato slišim nekoga, kako se tiho plazi po hodniku. V mirnih časih me takšna ntfdenkost ne bi vznemirjala. Mr. Jenkins; mislil bi si, da kali nočni mir kateri izmed mojih stanovalcev — recimo, da od-
slavlia kak nežen poset ali kaj podobnega.
Zdaj, med vojno, pa je hiša prazna. zakaj vsi moji stanovalci so bili po večini inozemci in so odpotovali. Zato sem tiho stopil k vratom svoje sobe ter jih odprl — baš ko je tisti nekdo od zunaj zapiral stanovanjska vrata. Nič več ni bilo dvoma, da odhaja tujec, ki se je bil priklatil v hišo.
In res sem ga slišal, kako škriplje s črevlii po stopnicah navzdol. Planil sem k vratom svojega stanovanja.: ključ je bil zataknjen v ključavnico od zunai — gotovo zaradi mene, da ne bi mogel tako brž iz hiše.
Planil sem na ulično stran in Jadrno odprl okno: spodaj so se tiho odprla vrata in nekdo je stopil na cesto. Zabodel sem oči v temo: čez nekaj sekund sem res razločil Dred-ruete. V moje začudenje je stopila iz hiše dama. In z nepopisno grozo sem spoznal v tej dami svojo ženo. — Zeno! Kaj je pomenilo to? Še vedno nisem mogel verjeti svojim lastnim očem. Zato sem hitel v njeno sobo: bila je zaklenjena. Po daljšem trudu se mi je posrečilo odkle-
| niti vrata — in res, postelja je bila j prazna. Motel sem steči za ženo; ta j jalovi poizkus bi si bil lehko prihranil. če bi se bil spomnil, da ie itak ne dohitim. Z dokajšnjo zamudo se mi je posrečilo priti iz hiše; zdirjal sem v tisto smer. kamor je bila izginila. Ne duha ne sluha ni bilo o nii. Le od bogvekod sem slišal brnenje avtomobila, ki se je naglo ori-i i! =e-val.
Ves zamišljen in pobit sem se vrnil domov, beleč si glavo in ugibaje o nezaslišanem dejstvu, ki sem ga bil zasledil. Kaj je bilo povod temu nerazumljivemu početju? Premišljal sem in premišljal in nisem mogel zaspat?.«
»Nekaj bi vas vprašal,« je Jenkins prekinil pripovedovalca. »AU se vas je morda lotevala... ljubosumnost?«
Gospod Weudland se je žalostno nasmehnil in rekel tiho:	»Ne. Mr.
Jenkins. Moji ženi jc zdaj 43 let —r premislite, 43! Ves čas najinega zakona mi ie bila zvesta in požrtvovalna tovarišica, ki je nisem nikoli zalotil na laži. Nezvestoba je zadnje, česar bi je mogel dolžiti.
(Dalje prih.)
UNDERU/OOD •** m the“rex c»
OPALOGRAPH razmnoževalni aparat Uubijana.
m
kateri želita ostati več let v eni službi se iščeta za fino obitelj v večjem mestu Hrvat-ske. Ponudbe naj se pošljejo na: Em. Ebenspangerja sin, Bjelovar.
Promet
tehn. In Incest pod|et|e
dr. x o. x.
v Ljubljani, Gradile 9. Jako poceni
zaradi preuieujene dispozicije
NT proda
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown-Boweri z reoslatern in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Raznovrstno
[
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, Selezne cevi za vodovode, paro, kanalizacijo, (šotske) irske pači, betonsko žel«ZO dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
jasiEr. m. i. M
LJiebtiat>a.
,,Pri zlati lopati**
trgovina z železnino j
Valvasorjev trg št. 7 j
(nasproti krizanske cerkve.)
Zaloga nota ie kaibida.
2.1 lit siknili
znamke „VIGOGNA“ čt. 24, 30, 36 j beli in št 30, 36, 50 črni se proda najvišjemu ponudniku. Proda se tudi v 2 ali 3 mnoiinali. — Ponudbe na upravo lista pod BSukanec“.
Tovarna oSjja Sn Krsvi 2*a
Z žalostnim srcem poročamo, da jc 20. t. m. po daljši mučni bolezni preminul naš ljubljeni soprog, oče in ded
Matija Ferenc
v G9. letu svoje starosti. Pogreb so je vršil v srredo 22. t. ra. iz hiSe žalosti, na pokopališče k
Sv. Andražu v Slov. goricah.
Smolincf, dne 22. junija 1921.
Žalujoči o s tali:
Marija Ferenc, soproga. Jurij, Jožef, Jakob, sinovi. Ana in Antonija, hčerki.
Britof pri Kranju (Slov.)
Sklidiifc: Beograd. SkMiiEc: Novlaad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni fimež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
Lepe, bele, točene, drobne siciljanske soli vsako množino se dobi pri
Leopold Griinfeld, Ljubljana,
Prigojiui nlica lUev. 1.
Laneno inji io lomil sukan
izgotavlja In oddaja mehanična vrvama,terilnica in predilnica
Anton Šinkovec, Kranj - Grosuplje.
Cenjena naročila na tovarno v Grosuplfu.
Enonadstropna hiša
z vrtom in stavbiščum uk Domol>rA.nftki cesti it. 7 v I.jiitiljani
v dobrem stanju, v pritličju in v I. nadstropju po dvoje stanovanj, stanovnnjo tudi v kleti, v I nadstropju parketna tla, stranišča z izplakovanjem, hiša kanalizirana ter do leta 1925 davka prosta, se proda dne 27. (unija oli !). dop. potom plostovo ,|ne sodne dražlie v pisarni notarja dr. Kuharja, Kolodvorska ulica St. 3 v Ljubljani.
Skupna stavbna vrednost stavbišča (432 m3), vrla (534 m2) in poslopja I (202 m2) ter železne in lesene ograje K 645.030. — Izklicna cena 500,000 K. ! Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju Kuharju
M. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martiny. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih va-Ljubljana, Rimska gonov na vse kraje, za kar je na cesta 2. razpolago 10 tovornih automobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20. Jurčičeva ul. 9, Knez Mihajlova tel. St. 470. tel. St. 133.	ul. 3.
Centrala:
aui'iuvn>'(i
PREMOG
.Dnevnik*
Ravnokar je izšla v tisku veseloigra v dveh dejanjih
44 Spisal E. pl. Bauernfeld, r prevel in za slovenski oder v	.. prjrefM R. Dobovišek. ::
Igra je lahko vprizorljiva in pripravna za odre po deželi. Cena posameznemu izvodu K 16'— Ako se naroči 8 izvodov, ki so potrebni za vprizoritev (vloge), stane vseh Asen1* izvodov K 120’— brez poštnine. Knjigarnarji dobe popuJt. — Cenjena naročila naj se pošljejo na naslov: R. Dobovišek, odvet. kand., Celle, Aškerčeva ul. 15.
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod ,,Premog" na upravo lista.
Priporočajte in razširjajte , Jugoslavijo4 i
lij Parna žaga Fran Ravnikar *
m
mestni tesarski mojster K.Jtti£LJt£f*£, Ltahateva	štev.	25
e I kupuje po najvišjih dnevnih cenah razno * " vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
m
In
m
Ravnokar in z najnovejšim materijalom opremljena
tiskarna Anton Rode
Celje, Razlagova ulica št. 12.
izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, vojaške oblasti, notarje, trgovce in obrtnike, društva in zasebnike. Tiska knjige, brošure in časopise. — Umetniške tiskovine in barvotiske vseh vrst. — Postrežba strogo solidna in po konkurenčnih cenah. Proračuni in vzorci črk brezplačno
na razpolago.
Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. Lastna izdelovalnica Stampilij iz kavčuka.  -------------------------------------------
Koloture za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i sav ini Irgovački lijev izradjuje i dobavlja:
lira želi m JI El", tvornite Strojeva u
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Slovenska banka
Tetefon št. 5S7. — Čekovni račun 12205
UUBU&MA, ICre&ov trg štev. 1®, nasproti »Meštneiviu
MT Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle naikulantnefe. -ffig
_ _ innMiMii	rrrrr—~'"Hwrrin r-mini i ii» r fiimr   T	.	——	OEaBOMinMMHH	i	iiuu«i.nniuiM	.■uminr'!*'	■■■■■■■	____________
   _ i n ■■ i ■  ‘ Ja i hiii ""i ii ■■■umi ■mn i i u um 11 i i—IT f Mrr	1•c***«***'**«" i m	__________________________mi——'l~T—11 1 1 1 11   ——— »rim i i ■   i i
O<l>!fivonii urednik: Dominik Čebin.
|yd;ila konzorci! dnevnica »Jujro9lavUa«*
'liska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.