6S. štev. If OELJU, torek 18. maja S920. Poštnina plačana v gotovlnt Izhaja vsaktorak, čatPteK in aOboto. - Cena i Za celo leto 80 K, za pol leta 40 kron, za č^trt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Potameiaa •tawllka stana I kpono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja «a ne maremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštni nakaznici. Reklamacije glede llsta so poštnine proste. Nö- Franklrani dopisi sc ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. Uredni&tvo in upravnistva se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Stroasmajerjeva ulica at. 3. Oglasi se računajo po porabljenem »rostoru in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- manila občnlh zborov, naznanila o mrti, zahvale itd. K I'2O od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 10 K* Pri večkratnih oblavah popust, Rokopisl se ne vračajo. Telefon St 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. 13EH ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINOLER. Sporazum dosežen. Nova uifldn sestsvljena. Dr. V. Kukovec, minister za sodjalno politiko. Beograd, 16. maja. Sinoči je bila zadnja konferenca za sestavo nove vlade. Dosežen je sporazum. Oficijelna lista še ni znana, trdi se pa, da je se- stavljena sledeče: predsedstvo: dr. Milenko Vesnič, zunanje zadeve: dr. Ante Trumbi <; trgovina: dr. Momčilo Ninčič, notranje zadeve: Liuba David o vie, konstituanta: Slojan Protič, prosveta: Svetozar Pribičevic, cornet: dr.Ant. Korošec, vojna: general Jovanovič, pošte: dr. Drink ovie, Sume in rude: Ivan Kovačevič, socpolitika: dr. Vekoslav Kukovec, vera: Voja Marinkovic, agrarna reforma: dr. Krizman, pravosodje: dr. T rif ko vie, ilarodno zdravje: Rafajlovič finance: Kosta Stojanovic, prehrana: Risto Jojkic, Črnogorec. zgradbe: J o v a n o v i C, poljedeljstvo: dr. Jankovič. Nocoj se poda dr. Vesnič na dvor, da predloži regentu listo. Jutri poda Protičeva vlada demisijo, istočasno se formira nova vlada. Bratje Čehi v Celju. Jugoslovani, Slovenci smo stremeli vedno za duševnimi, kulturnimi stiki s Cehi, ki so nam bili vzor.-narod v borbi proti bivšim skupnim tlauteljem. Češka literatura, češko sokolstvo, čeSka misel o svobodi nas je navdajala vedno in povsod, nas krepila in vspodbujala k vstrajnemu narodnemu, političnemu in kulturnemn delu. V letih našega su- ženjstva smo se obračali zaupno v zlato Prago; Čehi so nam priskočili prvi in neomajerlo zvesto držali svoje bratsko prijateljstvo. Opetovano so jih po naSih krajih, posebno v Celju svoje dni sprejemali narodni protivniki s palicami, gorjača- mi, psovkami, zasmehovanjem, gnjilimi jajci — z bajoneti, sabljami in puška- mi, pa kot zavedni Slovani se niso ustrašili posetiti nas in nam vdihniti zopet pogum in moč za nadaljno delo. Vsem so nam že v spominu dnevi, ko so prišli češki Sokoli v Celje, kako je deževalo psovk in druzega iz ust in rok zaslepljene in zagrizene nemške in nemčurske poulične svojati, na sinove Libuše. Komaj, da smo se ubranili na- padov. Ves takratni svet je bil proti nam in skoraj dihati nam niso dovoliii. Vse je moralo iti le tiho in mirno, še po trije se niso smeli dati videti na Dr. M. Hr.: ixieti In sprehodi v celjski okolici. (Konec.) 5. Kozjak (1063 ni). I ndi ta izrednu lepa in lahko uostop- na razgledna toeka je le premalo znana. Prijazna cerkvica Sv. Jošta z župniščem je v sedln tik pod vrhoin iz Cclja prav dobro vidna. Na vrhu Kozjaka mejijo tri oK'rajna gUivaisiv.i: Celje. Slovenjgra- dec, Konjicc. Najkrajša pot vede s postaje Paka pri Velcniu v 2 urah na vrh. Druga pripo- I'ocljiva pota vedejo v Zgornji Dolič (3 »ire). Dobrna (2% me) in Vitanjc (3 lire). Pri izletih navajam koncno še trg Vi- ianjc kot izliodiscj ua južne izrastke Po- liorja (Rogla Iöl7 m) s rwojimi krasnimi Kozdovi, ter K?o,;a :ec ko} izhodišče na Donaeko goro (H \} m, s sijajitim in velc- /nnimivim ra^Icdoin. B. Sprehodi. Naša okolica niidi toliko raznovrst- nih sprehodov ter na istih toliko izpre- meinb, da nas vsak tujec zavida. Nemtj- Jiocc je seveda, vse te sprehode navestj. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BBaaaaaam»^-------------- - ulici, kamo !i, da bi se bila pokazala rtideča srajca. Marsikateri izmed nas je takrat ob navzočnosti bratov iz "severa — stisnil zobe ter se zaklel, da vkljub teptanju ne odneha boriti se za narodno svobodo. Čim hujši je bil pri- tisk, tern odločnejši smo postaiali; po- gum so nam dajali vzorni Čehi !— Kako diugače se je vršil sprejem naših niilih gostov praške posestrine Plznja v naši mladi svobodni domovini! Slovensko Celje je pokazalo pevcem- bratom svoj pravi obraz na zunaj, pri- srčnejši je bil naš izraz ljubezni do naroda, ki si je prvi in z Iastno močjo priboril svojo narcdno svobodo! Naj- lepši dokaz bratstva nam je podalo plzenjsko pevsko društvo »Smetana«, ki je kot pijonir kulture poletelo v našo osvobojeno domovino, da jo pre- motri sedaj, ko ista ni več vazal pod valpetskim bič«;n klativitezev, da pa ob enern zanese zopet zrno svoje vi- süke umetnosti, svoje češke kulture med nas. Prvi je sprejel brate naš slo- venski Maribor, polet društva se je dvignil čez Zagreb, Novisad, Beograd zopet v Slovcnijo, našo ožjo domovino, v Ljubljäno in, akoravno ne od po- četka namenjenö, tudi v našo rncstece Celje. Kakor vsi prejšnjj obiski bratov Cehov, nam gotovo tudi obisk čeških slavcev ostane v Jjubem spominu; bo- drJl nas bo k nadaljnemu de»u, ker nam je podal dokaz neomajne zvestobe naSih severnih bratov. Visoka svetovna gospoda pri zeleni mizi v Parizu nam sicer ni dovolila ravnega stika s Čeho- siovaško, vendar pa imamo zagotovilo, da nas ščiti in spremlja čvrst in samo- stojen, visokokulturen čehoslovaSki narod, da nas podpira bodisi kulturno, bodisi gospodarsko. Na nas je, da se jzkažemo vredne bratskega prifate)j- stva, da se čimbolj oklenemo prijatclja, ki je brez pomisleka žitvova! trud in delo osvobojenja tudi za nas, da se strnemo kulturno in gospodarsko s slovanskim severom. Potrebno bo, da doživimo še mnogo prijateljskih sestankov z brati Čehi na naSi rodni grudi in se tako ojačimo za napore, ki nas čakajo v bodočnosti bodisi v notranjosti domo- vine, bodisi proti zunanjim lažiprijate- Ijem. Iz dna svojih duš pa smo hva- ležni češkim bratom iz Plznja za njih vzviSeno delo. Nuditi smo jim mogli le malo tega, kar bi bili želeli, da jim damo, pa naj bodo uverjeni, da je prišlo to iz dna srea slovenskega, ki čuti veličino prijateljstva, katero nam n"dijo oni v svoji republiki Čehoslo- vaški. Na zdar! Na svidenje! — a. Slovenci! Spominjajte se Ciril-Metodove družbe! Nekatere pa, kj. so vrcdni, da jih poznajo j vsi naši r^jaki, vendar nava.iam: ! Ccljc— mestni park — studenec ot) ' brcgu Savinjc po krasnih gozdovih «so | ievškega mosta (K- lire). j Celje — levi breg Savinje (čez brv pri Orenadirju) ob brcgu Savinie po niar- kirani poti SI. pi. drustva na LaSko (2H ure). Celje - Sinartno v Rožni dolini po črnem gozcln — prchod \v> nizkem scdlu na Dobrno (3.'i; ure) (markirana pot ">1. pi drustva). Celje — Bežigrad — Trnovije (lepi hrastovi gaji) — Ljubcčno (1 uia). Celje — Anski vrh — Lisce • ob bregu Savinje po mestnem parkn nazaj (2 uri) (markirana pot). ¦Miklavški hrib —- Mala Košnica — (irenadir (tri eetrt ure) Celje — Anski vrh — Vclika Košnl- ca — breg Savinje (2 uri). ! Celje — pod hribojii sv. Jožefa -- Marovšekova hosta — Teharje (^ ure). Ceije — Skalna klet — ZvoJno — Ttharjc — Store (1 ^ ure). Teharje — Sv. Ana ¦— Sv. Rozalija — l^t. Jurij ob jnž. žel. (2 uri). Neizvrsljive naredbc min!- strstva v Beogradu. Omenjali smo v nasetii list u nena- taiičHost novega zukona za kolke. Jsti bi po svoji vscbini moral veljati od 6. aprila 1920 naprcj kot dneva, ko je bil razgla- šcn v »Službenih Novinah«. v sloven- skeni »Uradnem listu« pa je bil natisnen še le 1.7. aprila 1920 in ta list ie doscl v Celje še le 26. aprila 1920. — Od kedaj smo toraj vezani Slovenci na ta zakon? — To smo prašali s toliko veejo pravico, ker zakon velja p. aprila tl. lo ur res ker ga kralj se doz^lai ni podpisal in ker Hi razglaScno! kedaj so st v Hrvatski itd , povišale sUilne kolkoviio pristojbine. ^ «izvrševalniia pravihiikom« izprc- minja finaneni ministe* zakon, kateregu hoce izvršiti prvic v tetn, da bi ue veljal za prenos nepvcnvieiic imovinc (t. j. desc- tek, umršOina) in ne za zcmliiško-knjižno zavarovaiiic (t. j. vpisnino. vknjižnino). /¦;a.ioii sum pa pravi v členu 11. da so tu- Ji Povišane »odstotne kolkovne pristojbi- 11C«. t. j. kolki. ki se račimiio do stotinah izneskov in take je treba plačati oc! vknjižbe zastavne pravice. torcj od zem- Jjiškoknjižnei;a zavarovanja. In res mini- ster izvršnje zakon tako. da se morajo %-'ie pristojbine tudi preko 50 K ali 60 K brezpotfojno in edino plaCcvati v kolkili v naprej. Minister pise nerazumljivo, In da ne pozna stvari in razmer. kažejo tis- stopne doloebe »pravilnika«. Sodisčem in drugim oblastvoin pre- poveduje minister sprejeti spise brez kol- kov ali s premalimi kolki in izdati odloke,, dokler se ne prcpričajo, da so pvedpisane pristojbine plačane. Zeml.ieknjižua obla- stva, to so v Sloveniji, Istri in Dalmaciji sodišča, ne smejo ukreniti ničesar, dok- ler ni pristojbina pla^ana v celoti. In ?a »škodo s.torjeno s svo.iim ukrcpoui jc od- KQYoreii sodnik z vso svojo imovino.« To pa vendar ne Kre in ne bo šlo. Ministru finauc v Beogradu je popol- noma neznana, pa je še vendar vcljavna, neodvisiiost sodnikov v prei avstrijsklh dcželah Jugoslavije in doUnest sodnlkov Cc»Jjc — vojasko strelišče - Pristo- va - Pečovje — Store 2 uri). Celje —- Skalna klet --¦ Stari grad — Zvodno — Osenca — Teharje (1 K» ure). — Teharje — Teharska Razscvna (*'* lire). Št. Jurij — Rifnik (1 ura). — St. Jurij — Vclika Razsevna (2 urO. — Te- liurie — Blagnvna ^- §t Jnri} 0^ ure). — Zg. Hudinja — Ostrožno (% ure). Laško — Mum (2 uri) (markirana pot SI. pi. drustva). — Laško — St. Lenart - dolina druriiiri- .....- Piiiicl,- Toolice (3 lire). ^ *'.!''¦ ^iiuiruio \- i\D/ni clolinl (I '¦-¦ ure). Bližnji hribOki Sv. Jožefa. Sv. Mi- klavža, Sv. Ane, Anski in Ra.i(arski v>1i, Lisce, Košnica, Stari grad nudi.io seveda ncbroj raznih krasnih sprehodov. Orijen- tacija jc povsod lahka..Sicer Pa ie celisko olepsevalno društvo v zvezi s celjsklm odsekom Slov. plan, drustva oridno na delu, da postavi na vseh potili potrebne kažipote ter pota markjra. Upam. da bodo te vrstice vzutidile v marsikom vesclje do naše lcpe okolice ter ga vspodbujale. da io spozna. Trud mu bo obilo poplačan! presojnti veljavo naredb (č!. 7 avstr. dt? o«n. zakona o spdniški ohlastih Imamo tudi res sodnike. ki se za im- redbe beograjskega scd»ji!iega »liiiistr« finauc prav ni cue znicniio. ker so prc- l^ričani, da 1:«sijo veijavMe zal:oiK\ Kar ta minister pise v omcr.jenern pravihiiku o preuosü nepremičniii, ka?e. da o tej stvari - vsa.i, kar zadeva Slove- nijo. Istro in Dalmacijo -— prav nic ne vw. Zato ne pišenio o teni danes vtc. Dolžnost iiarodnegii prcilstavuišfva l>a je, da nemudoma razveliavi oineiiicn' zakon. katerega so slovenski ministri. podpisali brez zadostne.ifa znarija njego- ve vsebiue in njegovili nasledkov, In «pravilnik i/ATsevanja- isre.^a. iztUm oc! fiuančnega ministra. Tako se ne vlada in :iko se. nisi nih potnjh j dovoljenj vee. Ker je s tern oJpadla glav- j ua ovira. k\ jc s tern zadr/ewila turtele, ! t'a si otfledajo še tako m.ilo po/uaiio na- ; ravnc krasotc na Koro.^kem. oopzarjamo I v?e občinstvo, da se eim muo^oštevilne- j je posluži turistovskega nedeljskega vla- ! ka, ki vozi iz Ljubljane ob 5.17 proti Ve- \ trinju pri Vrbskem jezeru (dohod 8-s°) i" | ki odhaja iz Vetrinja ob 19.09 in se povt- | ne v Ljubljano ob 23.22. Vozna ce«a III. ! razr. do Vetrinja 23 K. » Obsojen zapeljaiiec. »Volkswehrov- i d« so pridobili v Šmarjeti v Rožu neke- ga Miha Stöckla ter ga ab popivani" ffostilni nagovorili, da je šel 5 -" dat dne 5. februarja n postajo. Rekl' Stran 2. »N OVA I) O ß A* Štev. 61 streijali, naj tud< Vt.".ckl /acne strcljati In I so mu dali puško. Pred ljubljanskim de- I žclnim sodiščem ie izj;ivi) na. vnrašanje, I ali je strcljul in ka.j so mil orožniki storili: »Dvakrat, vein, da sem vstrelil, orožniki rnj niso nieesar stovili, rnenc so !e Volks- wohrovci zapeijali!-* Pobil .ic ft meseee^ težke ječc. Predsednikom iu^oslovaiisks plehls- ciliie koinisiju na Koroskeni bo imenovan rekror beogrnjske n^ivcr/^. svetovuo- znani in ugledni učenjak profesor Cvijič. Avstro-ogrska nionarhija je bila ma- čeha vsem v njo.i blvajouni Slovanem, naraviiost kri pa ic pi! nasilni rožiin Slo- veiistvu na Koroškonr. Haues iiruiino slo- venski Korota'i, zibel Slovenstvn. v svo- Iill rokal1. in jc U>raj naša dolžnost, da pc>- magaino obuicjniin bratom vsak po svo- jih nioedi in jirn hitro vnvMuo. kar jim Jc bilo po krivici vzeto. Izpolnitcv tc dolz"- nosti jc lahka. Kdor misli? v letovišCe, pojdi na Koro^ko1 Ob Vrbskem jezeru boš pil moč priiodnih lopot, pristna slo- venska imcna krajev (Ribnica. Otok, Se- kira, Logavas etc.) pa ti bodo vedno kll- cala v spomin zavest. da bivas na slo- venski zemlji. Liudst.vo. dosle.i llačeno, bo gledalo, svojc krvne bratc tcr bo pilo poguin iz njiliove samozavesti. Mcsto, da trosiš dcnar po draccih zanikmil? leto- viščili, ki jih je. :pravita v slovos samo kričeča rcklama, pridi ob Vrbsko jezero, kjer je res lepota doma in n>o vrhn tega se ccne zelo nizke. — O krasotah yie bom govoril. Kdor hočc ka.i čuti o njili. naj jiU pride pogledat. Preprienn sent, da l:o pri- sel še mno^okrut. — Kdor se jc odloeil za lfctovišče na Korosko, na.i zahteva po- chobnili nojasnil pri Tourist office ttorov- \jp, Koroško. Predsednik mednarodne koHiisijc /.« ljudsko «las'^anji; na Koroskeni. Za predsednika mednarodnc kontrolne ko- misije za ljudsko glasovanje na Koro- skcin je imcnovan princ Borjihesc, ki Jc oil svoi eas italijanski poslanik v Beogra- du. Kakor znano, ga naša vlada ni hote- 1a priznati, ker je hotel biti samo poslanik pri srbski vladi, ni pa iinel listin za drža- vo SHS. PTUJSKE NOVICE. »Društvo za otrosko varstvo in tnla- diiisko skrb v kmečkih občinah sodnega | okraja Ptui« in »Kinder schütz, und .Tu- gendfiirsorgeverein für den politischen Bezirk Pcttau« imata svoi redni obeni zbor dne 30. tin. ob 10. nri dop. v deški Ijudski soil v Ptuiu. Ob tcj priliki se bo strnilo drugo društvo s prvim po pravilih prvoimenovanega. Ako bi bil občni zbor 30. tm. nesklepčen. se vrši nov občn! zbor dne 13. junija 1920 ob 10. nri dopo\- dne istotain brez ozira na število navzo- čih. — Iz nekega poročiU posnemamo, da je bilo mcseca iebruaria tl. v ptujskem okraiu 112 otrok brez starišev, 2039 otrok brez očcta in 18o5 otrok brez m«- terc, skupaj torcj 4016 sirot. kar gotovo sih k temu, da sc vsi sloii združijo in po- spešujejo drnštvo za zaščito decc. da bo moglo uspešno deiovati v prid mladiui. Velik živhiski seiein se vrši v torek po binkostih t. j. due 25 inaja pri Sv. Ur- banu v Slov. goricali. Pričakuie se vclik dogon vsakovrstn.; živine Vlhar je nopravil zadnie dni v ptuj- skem okraiu veliko skode na saduein dievju; ponekod k bil tako inoccn, da Je drevjc iznival '/. tal. ; Za rcgulaciio Pesnicc presijo že doi go pnzadeti posestniki pesniškc dolinc.^ ker jirn potok ob najinanišein dežju po- plavi vse njive in zablati vsc iravnikc. Poi.rk zadržuic. Radar izstopi. ves pro- nrcv med Ptujeni in cleloni Slov. goric, — Ldos se je to zgodilo že dvakrat. Sk«*j- ni čas bi bil. da se la notok regulira in % te.Ti ;nvaruje isp.i in rodovitn.i pesniska doi'u.t. MARIBORSKE NOVICE. Oasilska zupa za mariborski okraj se ustanovi dne 23. tm. ob 10. nri dopol- dne v mail dvorani Narodncga doma v Mariborn. Na sporedn občnega zbora ie nugovor zastopnika «Jugoslovenskc ga- silske zvczc v Ljubljana. voUtcv žnpnc- ga odbora. volitev pregledovalcev racu- nov in raznoterosti. V$a gasilska drtištva mariborskcga okraja uaj pošlicjo uaj- man.i po dva zastopnika. Mcstiia hranjlnica v Mariborti je ii- stanovila krcditno drustvo. ki inia naincn dajati trgovcem in obrtnikom po cenl kredit ter iim ¦ ornogocati, da nalagajo svojo imovino na tekoči račun proti uaj- ligodnejšemn obrestova.nju. Cvetlieni dan, ki se ic vr.si! dne l.i. t. in. v Mariboni v prid siromašni dec's, se jc obneselprav dobro. Natančen iispeli 5e sicer ni znan, toda upa se, da je prinesel tn dan za deco nad 20.000 kron. CELJSKE NOVICE Mestno gledališče. — V četrtck. dnc 20. tm. se uprizori točno ob 20. nri Karl Schönherr-jeva zabavna komedija iz kmečkega življcnja — »ZetnUa«. V glav- ni vlogi Kreniena nastopi ravnatelj gasp. Milan Skrbinšek. — Opozarjaino občin- stvo, da se prično predstave vedno toC- no. Morebitna zanuida. nastala racii kakšnih nepričakovanih težkoč. naj vclja vedno Ie kot izjema. — V torek ob 18. urf je zopet pouk'v dramatični šoH. V petek 21. tm. ob 20. uri se „Zem- 1 fa'* ponovi pri znižanih cenah izven Abonma. Predprodaja vstopnic odslej v trgovini Ooričar ä Leskovšek. — Vsled predpisa novega državnega davka smo primorani poviSati vstopnino. Koncert plzenjskega pevskega dru- štva »Smetaiia« sc je izvrsil miniilo ne- deljo zvečer ob ogromni udeležbi našega občinstva v veliki dvorani hotela Union. Ceški pevci so občinstvo s svojim pet- jem naravnost očarali; dokaz. da obeln- stvo po končancm programn ni hotelo iz dvorane, ampak je pevce znova in znovn zopet z burniin aklamiranjcm izzvalo, da so peli še novc točke. Strokovno oceno konccrta objavimo priliodniič. Sprejem članov pevskega drustva »Smetana« v ncdcljo 16. tin. ob 13. nri je bil prav prisrčcn. dasi je manjkalo po- trebnega aranžmana in vsled tega Ijube- zen našega naroda do bratov Celiov ni .prišla tako do izraza. kakor bi bila laliko. Ceške gostc je pozdravil gosopd vladni svetnik, okrajni glavar dr. 2užek. Cclj- .sko pevsko društvo ga ie pričakovalo korporativno z zastavo. Polnoštcvilno so se udeležile sprcjenia tudi razne ccljske sole. Ob preliodu s kolodvora v mcsto je zbrani narod brate Cehe živahno aklani'l- ral. Maturirali so te dni v Oorici bivši osmosilci realne gimnazije in sicer I)raS- čič Pctar. Stritof Valter tcr Vescl Veko- ; slav. Pri nas in drugod. Pri zadnjili volit- vali v avstrijsko narodno skunščino na Dnnaju je bilo oddanih 6S.000 čcških sla- sov, kljub temu pa so dunaiski Cehi l>rc/ čeških šol na Dunaiu. ¦— Kuko pa jc \- tern poglcdn pri nas! V Celiii recimo ima- lno za 20—30 otrok že eel razred in po- sebnega nemškega učitelja. v posamo:- nih slovenskili razredih pa jc do 70 in se več otrok. Tako iniaio torai naSi Nemcl še vedno svoje privilege in svojo preu- nost med nami in na^inii slovenskinn \ otroci, pri tem pa zabavlia'O čcz državo 1 in kričc ter lnžejo v svet o krivicah, ki sc jiin godc. V Cclju itnamo hotel Union prrj nemško hi^o. Društvo. ki ic bi!o lastnik te hiše, je vlada svoječasno stavila pod sekvester ter ga kasneie. ker ii? prckora- eilo z odprodajo liiše svoi Statut, pravo- močno razpustila. Razpušeeno društvo je bilo nositelj gostilniške koncesiic, ki je /. razpustom ugnsnila. Toda to nas v Cclju nič nc moti, če ni koncesiic. sc izvrsuie obrt laliko brez koncesiie dalje. ker bi bi- la sicer škoda, ki bi jo utrncli oni. ki so eel hotel kupili za 260.000 K, prevclika. saj se gre pri tem za ncmSkc liudi. ki so pri tcj kupčMji zashižili nilionet ? i Nakazila za obleko. Poverienistvo f za socijalno skrb v Uubliaui nc izdaja I odslej naprej nobenih izkaznic za nakup mannfakturnega blaga v Oblaeilnici za Slovcnijo. Vsakdo naj si not"cbno mann- fakturo oskrbi potom svo.iih spodaj navc- denih zadružnih central oziroma zadrn- ge. pri kateri je včlanjcn. I.,e v izrcdniti slučajih, ako bi zadruga ne razpolagala / zahtcvanim blagom. smeio sledečc za- družne organizacije izdaiati svoj'un cTa- nom nnkaznlce za nabavü Miäuijfakt'jr!1.»' ga blaga v dctajlni trgovini oblačilnice zu Slovenijo insiccr: Nakupovalna zadruga, Oospodarska zveza. Saniopomoč, Spl. gospodarska zadrnga /a privatne namcS- eence. Oospodarska poslovalnica juzne železnice — vse v LjubUani. —- To na- znanilo posnemamo iz Ijubljanskih dnev- nikov, ne vemo pa. ali sc tiče samo sreč- ne kraniskc deželc a!i cele Slovcnije. Po- uovno smo že opozorili v našem listn n.t potrebo podobne oblačiltiice kakor ie v Ljubljani. tudi v Celju, informirali smo se tcr sc nam ic rcklo. da ie lokal v Jos- sckovi liiši poleg slaščičarne Petriček v to svrho zascžcn in se dancs neoddan, toda oblačilnice vendarle ne dosežemo. •¦- hneiiom javnih in privatnih namesčen- | cev. ki vr5c svoje dclo kljub bedi in po- 1 inanikaniu vscga, pozivamo mestni magl- strat in okrajno glavarstvo. da stori nc- '} kaj za nas v tem oziru, ako je Ljubljana za nas tudi centrala, ki irna napram nam ne samo pravice, ani|)ak tudi dolžnostl. | Poroka. Včeraj 17. tm. se je poročii M\ dr. Vane Radej, tajuik v ministrstvn trgovine, z gdč. Nado PreSernovo, hCcr- ko niajorja in cuilnega geometra g. Prc- scrna. Mnogo srcče! j Obsojeni navijalci cen. Urad zopcr | vcrižnike in navijalee ecu pri mestnem magistratu v Celju je obsodil Ivana Zu- pana, mesarja v Celju, radi prestopka oblastveno določenih cen za meso s 24- urnini zaporom, ker jc zanemaril potreTi- no pazljivost pri svojem obrtu. Nadalje fc bila obsojena Marija Cverlin iz Sladke- gore radi navijanja ecu in'i iaicih. ker jid jc prodajala nad določcno ccno. v zh- plembo jajc in 6 dni zapora; pri zasliša- niu v nradu jc ponudila uradniku 100 K. da jo izpusti, vsled Cesar jo jc ta izročil v sniislu § 105 ka'. zak. sodišču. — Korošet: Neža, kmetica iz Kresnic. je dobila 40 K globe, 4 dni zapora in se ji jc zaplenila salata, ker jo je prodajala po 2 kron maii krožnik. Istotako jc bilo priznano Ivan» Obcržanu a Prožinskc vasi 50 K globe, 5 dni zapora in zaplemba salate, ker Je prodajal malo glavico po 1 krono koniaü. Staute Roza iz Lipe pri Teliarjih je bila kaznovana na 40 kron globe. 4 dni zapo- ra in zaplembo mlcka. ker je prodajala mleko po 5 kron liter. Ponarejeni novi 5-dinarski (20-kron- ski bankovci krožijo po Celju. Policija jim je prišla na sled vsled naznanila po- štnega urada. Bankovci nimajo serijskili štcvilk, so bolj bledcga tiska in se posel)- no opaža, da jc glava na bankovcu zelo nejasno izvedena. Tudi ves tisk kaže na prvi pogled neko neokretnost. ker so Cr- kc in druge potczc zelo dcbclo tiskanc. Opozarjamo obcinsrvo, da ra'/pcccvalcc ovadi. Novi strokovni tajnik Jugoslov. sow. dem. stranke v Celju je Oustav Kolem». Prcjšnji tajnik Leskovšck ic še zaprt in v preiskavi. Prošnja. Pri Sv. Duliu v lialozali snujejo naši pristaši ljudsko kniižnico. -••¦ Seveda pri današnjih ogroninih cenah z« knjige nc morcjo iz lastnih sredstcv vcTi- ko knjig naročiti. Obračam sc s prošnjo na vsc narodnjakc v Celju in okolici, naj priskoeijo na pomoč atišim vrlini kultur- niin clelavcein s prispevki. bodisi s po- ljuclninii Icposlovnimi in drugimi knjiga- lni, bodisi z denarnimi prispevki. Oboje se laliko oddaja pri meni v uredniStv« »Novc Dobe«. — Vckoslav Spindler. Obrtniški sestanek se vrši v če- trtek 20 maja vb 20. nri zvečer v ho- telu pri Belem volu. NaŠll sta se dve moSki srajci in žepni robec. Lastnik dobi stvari pri mestnem rrragistratu v Celju. Turistika in sport. Kolesarji pozor! Občni zbor „Kluba slovenskih koiesarjev v Celju" se vrši v soboto dne 22. maja t. I. ob 20. uri (8. uri zvečer) v hotelu pri Kroni z sie- dečim dnevnim redom : 1. Precitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Volitve novega odbora. 3. Sprememba pravil. 4. Določitev članarine. 5. Slučaj- nosti. Kolesarji! Pozivamo Vas, da se tega občnega zbora polnoštevilno in zanesljivo vdeležite, ker se gre za jako važne družtvene zadeve. Kramar, pred- sednik; Vraič1, tijnik. (k) Nogometna tekma v Marlboru. V nedeljo 16. tm. vrSila se je nogometna tekma 1. moStva nogometnega kluba „Svobode" iz Celja proti 2. maribor- skemu nogometnemu klubu „Rote Elf" na ljudskern vrtu v Mariboni. Uspeft igre 2:2. Slov.planinsko društvo naznanja, da so otvorjene že sledeče planinske postojanke: Jeseniška koča pod Golico, Valvazorja kota. pod Stolom, hotel Zlato- rog o'v Bohinjskem jezeru, koča v Kam- niSki Bistrici, kočanaKamnlškem sedlu, Aljažev dom pod Triglavom se otvori o BinkoStih. DNEVNE ioVICE, O Jugosiovanski strahovladi v Radgonl In okoUcl jadikujejo razni narnSki list:, med drugimi v obrajnl iz- hajajoča „Deutsche Grenzwacht', in ser- virajo svojim bralcem pri tem najne- umriejSe fantastične dogodbe o posto- panju naSega vojaStva in uradov. In kaj ji je r.a stvari? Nie drugo, nego da r?a§i organi v Radgor.i strogo pazijo na to, da se ne vrši obmejno tihotap- ' stvo, o kateretn smo v našem listu že večkrai pisali, ter da proti zasačenim tihotapcem postopajo zelo strogo. Po- ročali smo tudi že, da je prišlo celo do bojev med predrznimi tihotapci in na- šimi organi. Naža javnost bo vedela vestnosti naSih organov hvalo, nemSki listi pa bodo seveda še naprej vpili o grozodejstvih in strahovladi. Stara r.em- ška navada — železna srajca! Inženerja GustinČiČa so izpustili iz preiskovalnega zapora ljubljanskega deželnega sodišča. Državna razredna lcterija. Za- htevajte osnovo (načrt) igre, ki se bo takoj ko izide, doposlala vsakomur brezplačno in franko. Banka in men- jalnica A. Rein, Zagreb, Trenkova ulica št. 12. Tolefon 20-26. Kupuje in pro- daja vse valute in efekte, kakor tudi izpeljuje r.ajkulantneje vse bančno-borz- ne posle. " 679 Zopet nov urad. Prestolonaslednik Aleksander je podpisal ukaz, s katerim se ustanavlja generalna ingpekcija za vode v Sloveniii s sedežem v Ljub- Ijani. Delokrog obsega vse slovenske pokrajine. »Jugoslovanska Matica« se je ustanovila dne 13. tm. v Ljutomcru na slovesen način. Ves trg je bil v cvetju in zastavah n nepregledna množica je korakala od kolodvora v trg, kjer se je vršila na prostem služba božja, po isti pa zborovanje na glavnem trgu, ki je pričelo z deklarnacijo Gregorčičeve ,,Soče". Kot govorniki so nastopili gg. Jul. Novak kot zastopnik iz zasedenega O/cemlja, dr. Lenard, general Maister, prof. Vogl3r, Bož. Borko in notar Koder. Komisar Zavadlal je prebral resolucije ter zaključil krasno uspelo zborovanje. QQpm Požarna bramba na Polzeli pri- redi v nedeljo 23. maja igri »Zaleto- višče« in »Milijonarjev nečak« v pro- storih gosp. Cimpermana. K obilni u- deleŽbi vabi odbor. (k) »Vranslca Vil;t« priredi na bin- koštni pondeljek popoldne ob 5. uri v prostorih »Čitalnice« v Gornjem- gradu konceft z izbranim sporedom, na katerega opozarjamo občinstvo iž trim in okolice. ReČica ob Savinji- Čas bi bil. da bi bila naša tobačna zalopa razpisan.a in da jo dobi kak invalid, ki jih imaino pri nas dovolj, ki bi se mu tako pri- pomoglo do rnalega zaslužka. Da se- dajni imejitelj trafike ni invalid, ve vsakdo. V trafiki naj bi se tudi proti vsakomur enako, nepristransko posto- palo. Občan. Podružnica »Jugoslovanske Ma- tice« v Vojniku za Vojnik, Ljubečno, Novo cerkev in Frankolovo se je u- stanovila ter priredi dne 29. junija v proslavo Vidove^a dne v Vojniku ve- liko ljudsko veselico s petjem. K po- družnici je ,do sedaj pristopilo nad 30 članov. V nedeljo. 9. maja se je usta- novila v priliki predavanjag. Jurančiča podružuica »Čebelarskega drui^tva za Slovenijo, h kateri je pristopilo 27 članov. Slovenska Bistrica. Največjo tr- govino v nasem mesta irna tvrdka Stiger, ima toraj tudi največji dobiček od našega slovenskega ljudstva, ker Nemca v naSem okraju sploh no- benega ni več. Svoj čas smo ie tudi poročati, da se je hoteia ta tvrdka nekako posloveniti, vsaj na zunaj. V zadnjem Uradnem lislu pa čitamo, da hoče da tvrdka v trgovskem registru Se vedno ostati: »Stiger & Sohn«. Ali bomo res še sedaj mirno prenašali taka brezstidna izzivanja? Tudičesto- ni§ v Stigerjevo trgovino, s!i^i5 uslu- žberiCe samo nemški med seboj giH voriti in saf^O nemskQ je seye tudf knjigovodstvo, korespondenca" ltd. In ta tvrdka je celo pod državnim n^tl« zorstvom. Neverjetno, pa resniinol NemSkn. gospoda pač lahko upravičeno pri svojih polnih blagajnah v pest smeji naSi predpotopni nezavednostiin hlapčevski naturi! IaZNE^VEST!. Drag romAU. Nedavno je bila h- plačsno ab. dovoljenj« naprave si Ima pa romanu „Way down časi" ameriSkemu ptsatelju Williamu Bradyju 175.000 clo- larjev ali 24miiijunov na§«h kron. Film- ski režiser D. W. Griffith je pred krat-k kirn izplačal za nap;-avo filma po «e- kem drugein romanu pod nasiov.om „Romanca" znesek 150.000 dolarjev. Amerika je pač dežeia, v kateri celo pisatelji obogatijo. Srev 61. _____«ft OVA DO8 A« StTM». Prijeti boljševlški kurirjl. lz Ko- danja prinaša »Deutsche Allgemeine Zeitung« vest, da je litvinska policija v Wirballnu prijela tri boljSeviSke ku- rirje, ki so prišli iz Nemčije in bili na potu v Moskvo. Okrog života so imeli dolge trake, na katerih je bilo napisano izčrpno poročilo o načrtu Spartakovske propagande. PoroČilo je pisano v ruščini in obravnava propagando v Italiji, na Poljskem, Cehoslovaškem, Madžarskem, Avstriji, Nemcifi in Galiciji. Iz poročila sledi, da ima propaganda na franco- skem uspehe in da sta ji naklonjena lista »Le Peuple« in »Le Populaire«. O Nemčiji pravi poročilo, da vsi raz- redi stavijo največje upe v vzpostavi- tev odnoSajev z Rusijo. Poročilo na- giaša, da je potrebno poslati iz Moskve odposlance v Berlin. Končno toži ob- vestilo o dejstvu, da prihaja premalo denarja iz Rusije. Vclikanska delavska demonstra- cija na Dunaju. Socijalna demokracija in njeno dslavstvo uprizorilo je dne 10. tm. na Dunaju veliko demonstracijo za takojšnjo oddajo premoŽenja. .Ar- beiter Zeitung" piše, da se je zbralo na cesti na „Ringu" čez Četrt mllijona dimajskih delavcev, ki so izdali parolo: ,,Ven s takOjšnjo oddajo preir.oženja," „proč z domačo mednarodno reakcijo", „za komulizacijo poücije"! Vse velikan- ske mase so vzdrževale red ter poka- zale mestu in vladi, posebno pred par- lamcntom svojo skrajno odločnost. Do posebnih incidentov ni prišlo. Ob enem so priredili tudi komunisti pohod, ven- dar je bilo na tern pohodu, ki se ga je previdno izogibal soc. - dem mas, komai 3—4000 udeležencev. TRGOVINA, OBRT IN NA- RODNO GGSPODARSTVO. Premovanje blkov v CeJhi. Minulo soboto se je vršilo na cclj- skcm živinskem sejmišču prcmovanje bi- kov in bikcev. Kmctje-živinorejci so pri- gnali 70 plemciiskih bikov na preinova- ujc. Povprcčno je bilo vidcti samo lepo in dobro živino. Premovanih ie bilo skiip- no 19 bikov in sicer 3 s prvo prcmijo po 400 kron (dva stareiša bika Urlcpa 1z Slokarjev in Rožarja iz Dobrne tcr c:n miajši bik poscstcinika Freccta i/ Crnoli- cc), 6 licencovanih mlajših bikov do 2o1I kroj; in 10 bikcev po 120 K; razun tcj>a sc je priznalo 5 poscstnikom bikovskiu teličev po 100 kron nagrade. Ostali pot sestniki so dobili potnino po 50 K. — Po- sebno priznanje je dobil bik kmetijskc šole v Št. Jurju ob iuž. žel.. kot eden pra- i vih plemenjakov, vcndar kot-cnžavna ' last ni.prišci pri nrcniovanju v poštcv. — S premovniijvjni jc bil zdnr/en pončni ie- čaj za Kojcncc kmeti.iskc sole v St. .Inrju, ki ga ic vodil državni živinorcj^ki m- štruklor g. Zupunc, kalcri ic bodočim ži- vinorejccm v poljucinih bescdah opisal 7.i- vino, pokazal dobrc in slabc lastnosti nlc- menskih bikov ter na jasen način obra?r- ložil vzgojo dobrc in za na.šc kraje prT- pravne muropoljske nasnie. Posebno Jc povdarjai, da se plemenski živini mora pustiti, da sc dobro prcjiblie in da ima dovolj svežcga zraka. Zelo nonuio prc- davanjc jc izvedel s prav t'picniini dofca- y\ in opisi. Ob zakliiičkii jc govoril pe- sestnikom - živinorcjccm prcnričevalnc bcsede o vzgoji pleinenjakov, o reji do- brili krav-mlekaric ter povdarial. da na5 kraj zahtcva z ozirom na odnošaje v dr- žavi dobro srcdnjo pasmo, nc veiike in tujc, malo donosnc. ampak edino primer- no murodolsko belosivo živino. ki naSe- mu kmetijstvu vrže najvcčji in najboliši dobiček. Za poučno predavanje se mu Je zahvaiil cden izmed domačih kmctov-zT- vinorcjcev. Q. Zupanc je kmetom oblju- bii. da bo večkrat prišel. da iih podučl v ! mnni živinoreji, kar so posestniki vzeli z I yeseljem na znanje ter izrazili zanimanjc \ za moderne nazore v živinoreji. | ?v-n Ma'!as^t On- ^a sladkorno industrijo v' Sloveniji. (Nadaljevanje.) »¦odnebic: Sladkorna nesa ima last- n°st. kakor krmska pesa. da se zelo rada pr!l'iKodi podnebiu dotiencea Krajn. Kjcr ^e prklcliije. Zdr/i visoko tonloto, ljnbi vi "ee> sani° w ima zadostno množlno • l*Zv- Sladkorna pesa prenasa sušo zelo «ohm, ker seicajo njene koreninc v tfo- ookc plasti zemrje, sicer pa je zelo hva- D OScbno v ju|jju in jjvjr^stu. Poi'/.k'.^i. na- piavljeni v naših. krajih. so pokazali, da je naše podnebje prav uRodno za scjanje sladkorne pesc. Sladkorna pesa zahtcva 2500-2800° C solnčne cncržiic in zaradi- tega jc niogoL-e, da uam daje vclikc mno- žine ogljikovili vodanov (sladkorja) na 1 ha povrsinc. Zcuiljs: Da jc zenilja sposobua za scjanje sladkornc pesc. moraio biti slede- ei pogoji:'!. zcmlja mora biti dinosti glo- boka; 2. spodnia voda ne sine segati prc- vee na površic; 3. zeml.ia mora imeti znioZMost vsebovati veliko miiožino rc- diliiih snovi in vodc, spodnia nlast zemljc mora biti prodirna in mora dovajati za- dostno množrno vodc iz spodnjih plasti; 4. zclja ne sine biti kisla (mocvirje). Tern pogojem odgovarja najboljc na- plavljena zemlaj, kakor se no vecini na- haja v krajih v bližini rek (Posavje — Krško poljc). Pcščena zenilja daje dobrc uspclie, ak o.ie zadostna nmozina vlagc in te imamo v Posavju tudi dosti. Tudi na liitnioznih tleli. kakor je bat- jc, se dajo doseei lepi uspehi, ako bi le mogli osnsiti in od|)raviti prcvcliko moCo in kislino zeinlje ter jo zbolišati z niniilm oranjem in gnojenjem (živo apno, blato iz slad. tovaren). Kolobarenje: Sladkorna uesa raste dobro povsod, in nai jc rasla na njivi pred nio ta ali ona rastlina. Vendar ji naj- bolj ugaja zcmlja po zimskem žitu ali py |jo detelji (domači). Za temi rastlinami imamo dosti easa za plitvo oranjc, Oa imičimi plevel, da i)osino.iimo se v jeseni njivo s hlevskim gnojem in notcm pri- merno globoko zorieino. Tudi ua zorani ledini, travnikih, pasnikih nesa zelo do- bro uspeva, ako je bila /cml.ia v jeseni potfnojena in globoko zorana. V najjio- vcjši dobi se sejc sladkorna pesa tudi vee let na istem prostoru, kar na nikakor in priporoeati. Najboljši in traiuo rnogoč način sc- janja pese je, da se kolobari: 1. detclja (2 košiije); 2. ozim Cpogno- jeu s hlevskim gnojem); 3. pesa; 4. j;,rl- na (ječmen). Na ta naciii pride pesa vsako četrto leto ravno na isto mesto. Priprava zemlje: Pridclovanjc slad- kornc pese ie naučilo kmctovalcs globo- ko in temeljito orati. Povdariam samo to- liko, da je pesa jesenskemu oranju naj- bolj hvaležna. Če na iz enega ali druges« vzroka nismo mogli zemliižča že v iesem pripraviti, se more tudi spomladi orati in gnojiti. Pri tern moramo nreclvsem glecla- ti na to. da kolikor inogoec izkorislimo zimsko vlago v zemlji, ker se vsled sprt- mladnega oranj« zenilja močno posusi in manjka semenu vodc za kalenie. Oranjc naj sc vrši na eno stran ali naj se narejene brazde plitvo nazaj zasw- jejo, da niso tako globokc. Nato se zem- Ijišče z branami dobro povleče in zrav- na. Morobitni na povrSie zemlie izvlečcnl plevel, kakor pirnieo, ie treba iztrebiti in iz njive spraviti. Ce je zemlja prevee kc- pasta ali pa prevee rahla, jo je treba r valjarjem (40 do 50 cm sirctk v premeru in 2 m dolg hrastov hlod. katercga nam vsak kolar lahko naredi). zravnati in str- diti. Valjar je pri daudanašnji kulturi sladkorne pese in tudi žita neobhodno potreben. Na zravnani zemiii seme cna- komerno kali, zemlja sc cnakomerno sc- greje in se lažje obdeluje. Cim lažia ,fe zemlja, tern veekrat in s tern vecjim va- ljarjem je treba valjati. Na Ceškem jc vsakemu kmetu zuano. da rase na kon- cih njiv, kjer živina pri oranju zemljo močno stlači. naiboljša nesa. O trm 5e vsak lahko prepriča. Tisti. kateri bode peso pred in po setvi valial, bode imel boljšo peso, kakor oni, ki ie spravil seme v rahlo zemiio. I Onojienic: Vsak. kdor seie sladkorno | peso, naj da toliko hlevskega Knoja, koti- kor-.tra more dati. Pesa prenesc naivecjc množine hlevskega gno.ia. Ker umetnih gnojil za letoSnic leto ni na razpniaffa. nočem o njih uporabi govoriti. Cim vc.c i pa bode zanimanja za peso, tern vecjc bode povpraSevanjc za umehiimi gnojili. posebno za eifskim .solitrom. kalijevinvi I in fosforovimi gnoiili. i Setcv: Zorana in dobro prcbranana njiva se z znacilcem po dol/.ini niive w- črta. Značilcc jc 2 do 3 m dolg hrastov tramiček, 10 cm močcn. ki ima na vsakih I 40 cm daljave izvrtano luknjo. v katero se da železeu ali lesen žebclj. dolg 30 ilo j 40 cm. Za velike njive je dobro. da se iu".- pravi v sredi značilna velika luknja. sko- zi katero se pritrdi do v^ in dolg drog, /a katerega se vleče značilec. Da rokc pre- vee ne trpijo. se privežc poleg toga tlro- ga tudi vrv. katero v ame na ramo oni, V! I vlači značilec in dela na njivi ravne črte. Setev se vr^i na dvn tiO(<;i!M i-i sicer s sejalnim strojem za žito ali pa s sped- | jalnim strojem za setev sladkorne pesc, kjcr so vrstice nafonCno razdeljene. 5 tern strojem se seje zelo teme'iito in ena- komerno. Pri nas iinaio v nekaterili krn- jih posebne sejalne stroje za koru/o; s temi bi se dalä prav dobro sejati tudi pe- sa. Kjer pa takih strojev nirnamo. upora- bimo drug način. kateri bode za nas naj- bolj prikladcn in sicer seianie pese po kupčkih. Na razčrtani njivi gredo po navadi zenskc, k'aterc nabercjo pesnega semeiia v zavihaii predpasnik, z lahko vrtnarsko in ozko motiko in vsaka cleia p> svoji Čr- ti z desno roko male jamice. v katerc slp- Ije z levo roko 4—5 pesnih semen. Taki kupčki semen sc dajajo na 25—30 cm na- razen v napravlieni vrsti. Prevee gosto ne smejo sejati pese. ker drugače nam z- rasejo celi šopi rastlin. ka(erih koreninc se močno spletejo in jih ic te/.ko brez po- škodbu razredčiti. lz enega klopčiča pes- nega semena nam zrasejo 3—4 rastline, tedaj nam /rase na enem mestu 20—30 rastlin, kar je prcvcč. ker mora ostati Ie ena in sicer najkrepkeiša rastlina. Ako sino semena spravili v jamico. iih z izko- pano zemljo z ravnoisto motiko zasuje- ino in z nogo potlačimo. To nadomesti v tern slučaju valjanje. Ce je njiva kepnsta in ni posebno ravna. se priporoča po set- vi šc valjati, da se kepc razdrobijo in zemlja zravna, ker je potem nadaljno ot- delovanie pesc lažje. Seme sladkorne pese ne sine priti prevee globoko, k vcč- jinu 2 do 3 cm pod površje zemlje. V pcS- čeni in lahki zemlji se seje nckaj globlje (tudi do 5 cm) in to zaradi potrebne vla- ge za kaljenje semona. Semena se rabi za setev s strojem 25 do 30 kg na ha, pri.se- janju v kupek (Dibelsaat) pa 20—25 kg; t. j. IZ—15 kg na en oral. Setev se vrsi v naših krajih od 10. do 20. aprila. V severnih krajih scjejo tudi šc v majniku. Preje sejati se ne priporo- ea. ker mladc rastlincc vshd jutranjih mrazov rade pozebejo. Ako pozneje sc- jemo, sc pripnrnr.'i seine namakati 3---4 dni v vodi. S tern se pospeši kaljenje in razvoj ratlin. (Dalje sledi.) Oddaja vožnje prodeca na okrajne ceste se boi'e potom javr.e I'citacije vi- sila v torck, dne 25. mainika od 8. ure zjutraj v pisarniških prostorih okrajnega zastopa v Ptuju. Licitanti moraio položiti vadij, vsled ecsar naj vzamejo denar se- boj. Kmetovalci-vozniki, ki hočete kaj prislužiti, pojdite na licitacijo! Zvi^anje diskontne mere na Če- hoslovaškem. Bančni zavod finančnega ministrstva je zvišal diskontno obrestno mero od 5 na 6%, lonibardno obrestno mero pri državnih papirjih od 5V2 na ö1/2%. pri drugih vrednostih pa od (> na 70/°. Tudi na Angieškem padajo cene. Londonski listi poročajo, da v zadnjem času padajo ccne raznim življenjskim potreb§činam. Posebno so padte cene za obutev in obleko. Slanina je padla v ceni tekom enega tedna za en šiling na funt. Padanje cen žitu In živini v Voj- vodini. „Sloboda'' v Novemsadu javlja: Kakor se širijo vesti, je padla cena žitu od 1000 na 600 kron, ponekod, kakor v Adi, celo na 400 kron. To padanje cen je^ provzročila baje prepoved iz- voza. rZnako se Javlja, da je padla cena pitanim svinjam kakor tudi ostali 2i- vini. Prebivalstvo mest pa tega pa- danja niti najmanje ne občuti. Pozi- tivno vemo, da izvozmki in banke se~ daj tie nakupujejo blaga v oni meri, vendar producenti, ki ne dobivaio stare cene. ne oddajejo blaga ceneje, vsled česar prebivalstvo znižanja nikakor ne čuti, ker kilogram kruha §e vedno stane 16 do 17 kron in mesna cena je 5e vedno stara. Banatska trgovska, industrijska in obrtna zbornica se je osnovala na podlagi rcšitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. februarja 1920 St. I11./1920 s sedežem v Velikem Beč- kereku ter je počela poslovati dne 10. marca t. 1. Svobodni Izvoz obuvala Iz Če- hoslova§ke, Kožni odbor izvozne in uvozne komisije v Pragi dovolil je z ozirom na to, da imajo tvornice velike zaloge dogotovljenega obuvala, izvoz v inozemstvo, posebno v Poljsko, Ogr- sko in Jugoslavijo, seveda v okviru obstoječih kompenzacijskih pogodb. Občnl zbor Kmetljske družbe za , Krajnsko se bo nadaljeval dne 20. tm. * Ko bo obüni zbor sprejel predloženo spremembo pravil, bo isto deželna vlada vzela na znanje in se bo določi! rok za občni zbor Slov. Kmetijske družbe. Ta naj bi se vrSil na jesen t. 1. Izvoz sliv in čežane. Minister za finance je odredil, da sme centrala za plačila v inozemstvu izdajati dovolila za izvoz tega blaga tudi za dinarje, čehoslovaške krone in nemške marke. Nakup In prodaja devlz. V iz- vršilnem predpisu, ki ga je ministrstvo za finance svojčas javno razglasilo, po tiskovnem uradu, je v odstavku, ki go- vori o uvetih, pod katerimi se smejo devize razen uvoznikom prodajati tudi drugim osebam, pomotoma izosrala točka, da morajo te osebe doprinesti potrdila pristojnega davčnega oblastva, da so vložile predpisane napovedi za odmero davkov in da so poravnale vse dospele davčne obveznosti. V toliko je omenjeni razglas popolniti. ZviŠanje eksekucijsklh pristojbin za zaostale davŠČine. Ekonomsko- finančni komitet ministrov je odredil v seji od 31. marca 1920, da se od sedaj naprej kot eksekucijske pristoj- bine za zaostale davščine pobirajo v Sloveniji in Dalmaciii sledeče pristoj- bine: za opomin od vsake polne krone 4 vin., za rubež od vsake polne krone 4 vin., za prodajo od vsake polne krone 2 vin.; toda tako, da znaša pristojbina za opomin najmanj 50 vin. in pristoj- bina za rubež ali prodajo najmanj 1 K. Vse dosedanje odredbe, ki se ne skla- dajo s temi dolcčili> se ukinejo. Nova ureditev teh pristojbin je bila potrebna, ker dosedanje pristojbine z daleka niso več krile faktičnih stroškov, ki so dr- žavi narasli z izterjevaniem javnih davščin. Borza. Curih, 15. maja 1920. Devize: Berlin 11-65 Stokholm 11950 Praga 10— Kristijanija 106'50 Holandska 207'50 Madrid 95-— New York 570"— Buenos Aires 244 — London 2170 Zagreb 3'60 Pariz 37-25 BudimpeSta 2*50 Milan 27'30 Varšava 2'80 Bruselj 3975 Dunaj 275 Kodanj 95'50 avst. žig. krone 2"95 Dunaj, 15. maja 1920. Devize : Amsterdam 6800 Kristijanija 4500 Berlin 459 Kodanj 3650 Bukarešta ----- Stockholm 6550 Curih 3750 Valute. Marke 455 ital. lire 1100 leji 335 angl. funti 830 levi 30O dolarji 205 švic. franki 3725 carski rublje 265 franc, franki - 1340 V prostem prometu : Zagreb 152—164 Budimpi-sta ipošt. hran.) 91—101 2ig. krone 92—102 madžarske žig. krone 95—110 Praga 372—392 Varšavain Krakov(vpolj. markah) 100—112 čehoslov. krone (5000) 369—389 » » manjše 374—394 nove kion.-din. novfanice 575—625 Zadnja poročila. Notranjl položaj se konsoHdira. Beograd, 15. maja. »Tribuna« javlja, da se notrauji položaj v naši državi konsolidira in da se bližamo sporazumu glede sestave nove vlade. Goji se nada, da bo naše kraljestvo v najkraj^em času popolnoma konsoli- dirano. Ministrska konferenca pri Protlču Beograd, 15. maja. Danes se je vršila od 16. do 18. ure v stanovanju ministrskega predsednika Stojana Pro- tiča ožja ministrska konferenca o kon- centracijski vladi. Odposlanstvo dobrovoljcev pri re- gen In. B e o s r a d, 15. maja. Danesopoldne je sprejel prestolonaslednik regent Aleksander odposiance dobrovoljcev \z Like. Odposlanci so nagiaSali, da so ličanski dobrovoljci povprev!rio nepre- možni Ijudje in prosijc, da dobe v svrho »stvarjenja elesistene zemljo. Uslužbend avstroogrske banke. Beograd, 15. maia. Narodna banka je pozvala nastavljence bivSe avstro*ogrske banke, ki se nahaiajo v jugosiovanskem ozemiju, cia se izjavijo, ali hočejo ostati v nnši državi v službi. S(ran4. »NOVA D 0 B A« Štev. 61. Registrov. kreditna in stavbena xadrugazom.zav. r*ÄB2„ Preiernova ul. 15 w VeBJM "LASTOI DOM" Spi*ejema hranilne uioge in jih onrestuje po a ^m Ol ^ 401 ätEvi od sto ^^¦c \oW 156-22 I Edina slovenska specljalna I trgovlna z barvaml in lakl Ageniura in komi- sijsko podjetie. -r', • • * *-*****—....., f.,.., -.,., „ _ - —.., — -.. Iv. «Ferlež a Celje 447156-23 N»ic*ocLrii dom Trgovina z lesom in drvmi I na drobno in debelo. j Kupuje jamski in ostali les po najvišjih dnevnih cenah. Sporazum v jadranskem vprašanju zagotovljen ? Beograd, 15. maja. »Presbiro« javlja iz Pariza; Ko se je Scialoja vrnil iz Pariza v Rim, je izjavil, da bo spo- razum v jadranskem vprašanju z Jugo- slavijo dosežen tekom 6—7 dni, ker sta Pašič in Trumbič prišla v Pariz s tem namenom, da sc jadransko vpra- šanie končnoveljavno reši. Klinika za oči. Beograd, 15. maja. Ministrstvo za narodno zdravje je uvedlo pogajanja z beograjsko občino radi odkupa zem- ljišča, na katerem se zgradi klinika za oči. Živinske kužne bolezni v SrbijU Beograd, 15. maja. Po raznih krajih Srbije nastale so med živino kužne bolezni. Poljedeijsko ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se zatro. Zoper avstrijakantstvo. Sarajevo, 15. maja. Pokrajinska vlada je prepovedala imeti kipe in po- dobe Mabsburžanov in tudi nošnjo broš, emblemov in sücnih stvari, ki predstavljajo člane bivše avstro-ogrske habsburške rodovine. Draginjska anketa. Sarajevo, 15. maja. Danes se je vršila pri deželni vladi anketa proti draginji in odiranju, na kateri se je sprejel soglasen sklep, da se bodo vsi prestopki zoper predpise strogo kazno- vali. Zamenjava bankovcev končana. Beograd, 15. maja. Ministrstvo za finance poroča: Danes se je kon- čala zamenjava vseh kronskih novčanic avstro-ogrske banke. Vsled tehničnih težkoč ostanejo še v nadaljnem pro- metu le novtanice avstro-ogrske banke po 10, 2 in 1 krono. Begi v škripclh. Sarajevo, 15. maja. Včeraj se je vršila tu skupščina muslimanskih veleposestnikov. Govorniki so povdar- iali željo, da se v izpeljavi agrarnega vprašania ščitijo njih veleposestva. Utls Nittljevega padca v Parizu. Pariz, 15. maja. Padec Nittijevega kabineta ni naredil v francoskih poli- tičnih krogih nepriČakovanega vtisa. Del francoskih politikov je predvideval padec kot posledico notranje in gospo- darske krize, drugi del pa je istega naravnost 5elel. Vsi politiki Francije trdijo, da je jasno, da bo krizo teško rešiti, ker mora novi kabinet imeti za- sigurano sodelovanje in podporo so- cijalistov in katolikov. Mnogo se go- vori o katolikih, ki baje ne vstopijo v vlado. Padec je provzročil tudi prekin- jenje pogajanj z Jugoslavijo v Pallanzi. Papežev posianec na Reki. Reka, 15. maja. Iz Rima je do- spel na Reko Celso Constantini, ka- terega je poslal pape?. na Reko kot apostolskega vikarja. Constantini je dne 12. tm. pozval k sebi vso reško duhovništvo ter ga opozoril na njegove dolžnosti napram cerkvi in veri. Položaj v ruhrskem ozemlju. Pariz, 16. maja. »Agenze Havas« javlja, da je preiskava o efektivnem staniu nemškth čet v ruhrskem ozem- lju dognala, da se je izpolnil predpis mirovne pogodbe z dne 8. avgusta 1919 in da Čete ne presegajo tarn omejenega žtevila. Francoske čete bodo nemudoma izpraznile menska mesta. Mainz, 16. maja. MarSal Foch je, odredil takojšnjo izpraznitevzasedenega ozemlja. Francoske zasedbene čete se umaknejo dne 17. tm. iz Mainza. Tafna komunistična rovarenja v Nemčlji. Berlin, 16. maja. »Deutsche All- gemeine Zeitung« poroča, da je pruska vlada odkrila tajno komunistično zaroto, ki je imela dne 26. in 27. aprila t. l. v Berlin—Neukölnu konference. Kon- ferenca se je izrekla za nasilno ustano- vitev nemške republike svetov. Vodstvo ima v rokah petorica svetov, ki bo na- tančen termin za preobrat določila šele potem, ko bo dobila dotična navodila iz Moskve. Vlada, ki je o načitu komu- nistov popolnoma poučena, misli, da še sedaj ne bo treba proti njim na- stopati. PuČ v Sanderhausenu. Berlin, 16. maja. Listi poročajo iz Sanderhausena, da so mesto zasedli oboroženi delavci in da je njihov ak- cijski odbor prevzel posli mestne u- prave. Pri tem so izsilili na poSti zne- sek 300.000 in pri neki zasebni banki 290.000 mark. Listaica urednt&tva. Trbovlje: Predno nioremo kaj takega objaviti, moramo imeti imena prič na raz- polago. Cerklje —Brežice: To je težka obdolžitev uradnika, ki je ne moremo meni nič tebi nič objaviti. Javite zadevo okr. glavarstvu, če to ne bo nič ukrenilo, pa dež. vladi v Ljubljani. — Šoštanj: Ako imate za vse trdilve price, javite vse okraj. glavarstvu, da izvrši preiskayo. — Bizeljsko: Take stvari vcndar nimajo nič opraviti s politiko. Koliko ima kdo vina v kleti, se mi zdi precej privatna zadeva. St30/dc. Razg|aS. Odbor za določevanje cen je v dne 7. t. m. sklenil sledeče cene za beli kruh: 1 žemlja ... 6 dkg težka . . 1 K mala štruca, . 13 „ „ , .2 K večja štruca . 26 „ „ , .4 K 1 kg belega kruha.....1511 K na drobno za vsak dkg bei. kruha 16 v. Cena za črni kruh ostane za enkrat neizpremenjena. Mestni magistral celjski, odbor za določevanje cen dne 16. maja 1920. Vladni komisar: dr. Föhn 1. r. Ste prehlajeiti? Imate bolečine v prsih. v grlu? Ali kašljate? Imate na- hod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni stekle- nici 36 K. - Zagorski sok zoper kašelj in prsnc bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokwariia že- lodeo? Feüerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. — Evgen V. Feiler, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 A 15-11 fbffiifii podgane, »te- XYlJÜSlt niceinSčurkf ¦¦ " ' .s== ter ves mrces mora poginiti, čc se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 10 K, za podgane in niiši 10K, ščurke 10K,posebnornočna vrsta 20 K, posebno močna tänktura zastenke 10 K, unifevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 In 10 K, mazilo za uši pri ži- vini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, tinktura proti mrčesii nn sadjn 1« zelenjadi (uničevalec rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eluport M.Junker, Zagreb 37, Zancsljiva« na upravo lista. 673 1 so tri posestva. Eno z gostilno, dva pa z zemljiščem in gospodarskim po- slopjem. Vse je takoj na prodaj in se tudi takoj prepustt. Ona se izve pri Fsraroc Ctuc@k»u gostilničarju v Tepanju, p. Konjice. ------------------ 674 1 ^----------------- velefrgovino, Celje, priporočašpeceHJskofiBlago in wse vrste minecalsiih woda na drob^» In debelci« Thgr^a^k&t-wrtih s hiš0 in L°sp- JrVovfilaVlJ' poslopji v vred- nosti 50—100000 K, pri Celju se kupi. Po- nudbe na uredništvo »Nove Dobc«. HnnitrJicfi nuTnn ! Kdo h0?e 5 mili* v približno 100 oralov obsegajoče arondira- no posestvo, 5 minut od žel. postaje ? 60 65 oralov je 70—80 let staregn snirekovega, borovega in mecesnovega gozda, od tega 8400 m* za posekati. Zraven: nova Vila s 7 sobami. hiša za družino s 5 sobami in kuhinjo, 2 koči za delavce, gospodarsko poslopje, svinjaki, kozolec, 2 drvarnici; nod hišo in vilo velike kleti. Vodovod v hiši. Ooveje živine se laliko redi 15—20 glav, 4—6 konjev, 20—30 sviuj. Skiadišče za les na lastnom prostoru tik kolodvora, kjer se, laliko uredi elclctrična 2aga in industrijska proga za nakladanje lesa. Kdor ?e zanima. naj se javi v uredniStvu »Nove dobe«. Ivan Strelec tapetnik v Celju, Samoshnska ul. 2. Prevzame vsa tapetarska dela, kakor napravo Žimnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vršuje točno in solidno. Točasno v zalogi 502 divanä in otomanl. 50—6 1 < — —,----------------_-----. Stole, žimnice, razno pohi^tvo in t®pet5T.i)K.ke ixsielk^ hv.n j založbi; Hla|||fa stall mHJ^f^ Naročila se izvršujejo točno in so'idnc. priporočacenj.gostom najboijsa domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se pripuroča 99104-36 &• Hobeli» üozllcje I« kože, *** ov"čjft, kozje in vse druge kože kupi po najviajifi cc»nah MünS Stoss!, Celie Kf*alja Peira cesta Sfoc 598 10-7 I Sfavbeno in galan- 1 I lerijsko Rteparstvo m ¦ Ant. JOtJB U9SI. ™! ---------Celje —-----T 26 Kralja Wetra cesta 8 n&aproti „Belega vola«* 34 j ¦ Vroveeiaa vsa v stroko spadaloča n B dein, Izvräitev toLna In solldaa. H | Najboijsa mineralna voda i Tempel vrelcc, miliu yoda I styri^uFßlsc, medicinal. yQda: | Donätslti m\w, mßdiclnrdna ^ voda n&imočnBiše urste. ^ Zastopstva v vseh večjih me- a stih in krajih. Dobiva se v g vseh prodajalnah in restav- 3 :-: raeijah. 'PojasnÜR. daje :--• !\ % RavnateljB*vo | Zdpavilišča Rogašha Siotina. 646 8-5Ž POSflJIL.NICA II CEL.JII USTANOV.LETA 1880 MABlJinilfl HII Ml BES. FOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vioge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga cbösbraini DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite 126 24-.o STANJE HRAN1LNIH V.LOG ....................„..,„........NAD 24,000 OOO KR0Ü