JE, 2S. SFITKMBRA 1976 — ŠTEVILKA 38 — LETO XXX — CENA 3 DINARJB \ GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ob zaključku časnika nas je prizadel primer neljubega dogodka, o katerem MILAN SENIČAR piše na drugi strani. Gre za odnos med zdravnikom in pacientom, za odnos, kakršen naj ne bo. Tokrat smo precej prostora namenili celjskim jesenskim sejemskim prireditvam, ker gre za resnično pomembno prireditev — v novih prostorih na Golovcu in s pe- strimi razstavljenimi izdelki območnega gospodarstva. V nedeljo prirejamo skupaj s Pivovarno Laško in Laščani sploh, javno radijsko oddajo, na katero se občani laške občine pripravljajo in kamor vabijo tudi druge. In, če bo lepo vreme, zakaj ne bi šli na izlet, ki ne stane veliko, urica ali dve razvedrila pa nikomu ne škodi VAS UREDNIK Večnamenska hala pod Golovcem je že po nekaj mesecih svojega obstoja upravičila naše davne želje, da jo s skupnimi močmi delovnih ljudi zgradimo. Doslej je bilo v njej največ športnih prireditev (tako bo tudi verjetno v prihodnje), zdaj pa je na vrsti celjski sejem obrti, ki je dolgo vrsto let vedril v za takšno manifestacijo neustreznih prostorih celjskih osnovnih šol in na atletskem stadionu. Z novimi prostori, ki se bodo v prihodnje še razširili, bo dana tudi možnost za še večji razmah ne samo sejma, ampak tudi vsega ostalega, kar sodi v okvir dejavnosti dvorane in prostorov okoli nje. Posnetek smo napravili ob »vrhuncu« delovanja dvorane pod Golovcem, to je finala za rokometni pokal Jugoslavije, ko je tekmi prisostvovalo kar preko 3000 gledalcev. Tega bo v prihodnje še več, torej je bila gradnja povsem upravičena. Haha pod Golovcem je zaživela svoje pravo življenje! Foto: TONE TAVČAR SINDIKATI ZUAJ i^A UtLU PO RAZPRAVAH V PRAKSO Celjski sindikati so na problemski konferefnci, ki je bila minuli teden, ocenili iz- vedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v občini in spregovorili o nadaljnjih nalogah sindi- katov pri uresničevanju ustav- ne vsebine samoupravljanja, nja. Potem ko so tako vse- binsko kot organizacijsko plat razprave v občini ugod- no ocenili, se je razvila raz- prava, ki je izzvenela v mi- sli, da je zmofcno prepriča- nje, da je sindikat z izved- bo raasprave svojo nalogo opravil. Pravo delo za sindi- kat se šele pričenja. Kajti prepričanje, da so zaradi do- bre udeležbe na razpravah delavci dovolj dobro sezna- njeni z delavsko ustavo, kot je zakon imenoval razprav- ljal ec štoTske železarne, je zanotJio. Členi zakona za naj- širši krog delavcev le niso bili tako ražaunljivi, da bi lahko dojeli zakon v vseh njegovih razsežnostih. Zato se morajo razprave o zako- nu v vseh delo-vnih sredinah nadaljevati, še pomembnej- še pa je, da čim hitreje in čim bolj učinkovito prena- šamo vsebino osnutka zako- na v vsakdanjo prakso, v življenje. Analize samoupra- vne organiziranosti, ki so jih opravili v vseh fcozdih, so jasno pokazale, kje smo si ustavo tolmačili nekoliko po svoje, kje nam orgainizira- nost škripa, kje je ustavni položaj delavca v zdruienem delu zaživel še vedno bolj na papirju kot v praksi. Te analize so torej dale jasno sliko položaja in s tem začr- tale tudi smernice dela vseh družbenopolitičnih organizar cij, poslovodnih organov in najširšega kroga delavcev. Sedaj bo potrebno obliko- vati zelo konkretne progra- me, v katerih bo treba zsl- črtati aktivnost pri prenosu vsebine zakona v vsakdanjo delovno prakso. Le to je tu- di pot, po kateri bo sleher*!!! delavec lahko doumel vse razsežnosti zakona o zdru- ženem delu. BRANKO STAMEJČIC VOLILNA KONFERENCA MLADIH Živaluia dejavnost mladih v Celju je te dni na vi.šku. VfčJna osnovnih organizacij ZSMS je že opravila pregled dela, izvolila nova vodstva sprejela aikcijske progra- •ne za prihodnje delovno ob- dobje. Prav tako so pred dnevi bile zaključene volilne konference področnih konfe- renc ZSMS mladih in gospo- 'larstva, šole in krajevnih skupnosti. Ocenili so doseda- nje delo na posameznih pod- ročjih mladinske dejavnosti, Sprejeli program dela do leta ter izvolili nova ^oclstva področnih konferenc. Pretekli leden pa je bila ^Pdna volilna konferenca ob- činske organizacije ZSMS ^*Ue, na kateri so delegati ^Snovnih organizacij obraiv- ''avali poročilo o delu v pre- dkloni obdobju in program- *'^ih smernicah za delo v prihodnje. konferenci so izvolili ^Utli novo predsedstvo občin- ^•te organizacije ZSMS Celje, razne komisije in predsedni- •'a ter sekretarja ZSMS. Za Predsednfka je ponovno iz- *»>.jen Franci PUSAR. za sekretarja Franci SREDO V- VIKI KRAJNC ZDOMCI V ŠVICI »Slovenci in vsi ostali pripadnika jugoslovanskih na- rodov živeči v Švici že dolgo spremljamo hudo diskri- minacijo Avstrije napram našim manjšinam« pišejo sdomci, organizirani v »pro cultura slovenica« in v klubu jugoslovanskih državljanov v Thunu. V obsežnem pismu, ki so ga poslali našemu ured- ništvu so med drugim ugotovili, da »so avstrijske vlade skozi 56 let samo obljubljale v javnosti z lepimi l>e.se- dami zaščito narodnih skupnosti, drugače pa zatirale vse, kar je le dišalo po Slovanih. Spomnimo se prve prevare koro.škega deželnega zbora, ki je 28. 9. 1920 na lastno pobudo svečano obljubil vsem koroškim Slovencem, za vse večne čase, da se bodo lahko svo- lxxino razvijali v narodno-poldtičnem, kulturnem in go- spodarskem življenju. Takrat so bili Slovenci v etnič- mh mejah še večina, celo po avstrijski statistiki. Danes pa vemo, da je bila to sčimo plebiscitna vaba za Slo- vence in da niso po plebiscitu izpolnili niti ene črke te svečane obljube. Zato popolnoma podpiramo vsako akcijo Jugosla- vije kot na.še matične domovine za zaščito naših bra- tov in sestra v Avstriji, ki jih za.tirajo in zadnje čase celo zapirajo, kot v času nacizma in z odobravanjem sprejemamo politiko Jugoslavije pri vsestranski ixxi- pori koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom,« so zatrdili v pismu, ki so ga skleniU s Cankarjevimi besedami: »Mi pa vemo za domovino naših dedov, ki je ne smemo pustiti na cedilu!« Enako pismo, ki ga je za »pro cultura slovenica« podpisal JANKO RUCIGAJ, za klub pa DRAGO FOOIC, io naši zdomci živeči v Švici poslali tudi uredništvu N.\iŠ TEDNIK v Celovcu. Mar bodo avstrijski krogi tudi švicarskim sredstvom javnega komuniciranja očitali enostransko obveščanje? Mi pa bodo vendarle pogledali resnici v oči in v ta prid kaj ukreoiili! CELJE SEJEMSKI UTRIP TRI RAZSTAVE OD 24. 9. DO 3. 10. 1976 Ceije bo spet zaživelo kot sejemsko mesto. Od jutri, pe- tka, 24. septembra pa do 3. oktobra bodo v celjskem me- stu tri pomembne tradicion- nalne prireditve, ki dajejo mestu značilen pečat. In ob- ratno — tudi Celje živi z nji- mi, saj so celjske, so izraz dela, življenja in hotenja de- lovTiih Itjudi v Celju in njego- vem zaledju. V tem času bo- do: deseta jubilejna medna- rodna zlatarska razstava, de- veti sejem obrti in tretja riiz- stava igrač. V tem ko bosta deveti sejem obrti lin tretja razstava igrač v dvorani tu- ristično rekreacijskega cen- tra CrOlovec, bo deseta med- narodna zlatarska razstava znova v značilnem prijetnem okolju lapidarjia pokrajin- skega muzeja. Zlatarji bodo imeli svojo jubilejno, deseto, razstavo. Hkrati z njo bodo počastili tridesetletnico kolektiva. To- rej, na tej, zlasti zlati strani, vse v znamenju jubilejev. Sicer pa ne gre prezreti, da j6 tudi deveti sejem obrti več kot pomemben dogodek. Tembolij, ker bo letos prvič v dvorani Golovec, v prostorih, ki tudi sicer odpirajo Celju kot sejemskemu mestu izred- ne vidike. In še nekaj — ne pozabimo ob tem, da je bilo zlasti poslovno združenje For- mator tisto, ki je nenehno opozarjajo, da mesto ob Sa- vinji potrebuje pokrite se- jemske prostore oziroma večnamensko dvorano. Želja je uresničena, potrebam za- doščeno. In tako se z novimi razstavnimi pogoji odpirajo tudi nove zahteve za kakovo- sten premik te prireditve. Zdaj je konec improvizacij. Zdaj gre za res. Za pravi se. jem. To pa hkrati pomeni, da bo treba tudi v vsebini nekaj spremeniti. Tudii tretja razstava igrač stopa v svojo prelomnico. Pomembno je zlasti spoznan- je, da je bitka za dobro, vzgojno in primemo igračiO na pragu svoje zmage. Prav tako je razveseljivo spoznan- je, da je sodelovanje med proizvajalci, trgovci in uvoz- niki igrač več kot potrebno in da bo končno komisija 2!a ocenjevanje igrač dobila prav v času celjske razstave svojo jugo.slovansko verifikacijo. Prihodnje dni bo namreč v Celju ustanovna skupščina žirije za ocenjevanje igrač. In poslej tudi priznanja »do- bra igrača«. Od jutri dalje in pcslej de- set dni bo Celje živelo svoje sejemsko življenje. Kot kaže program prireditev, bo do- volj živahno, pestro. Navzlic temu pa imajo zlasti tako imenovane spremljajoče pri- reditve še velike možnosti, da se razširijo in tako pris- pevajo k značilnemu utripu. To je na vsak način poglavje, ki mu kaže v prihodnje po- svetiti več po2iomosti. Vrh tega bo treba slej ko prej dobiti vaTifikacijo se- jemskega mesta, ki ne prina- ša samo določene koristi, ma.rveč tudi obveznosti. Zdaj ima Celje vse pogoje, da do- bi takšen pečat! In končno naj letošnje raz- stave spodbudijo k razmiš- ljanju o bodočem razvoju Celja kot sejemskega mesta. 2e v drugi polovici novemb- ra bomo imeli v Celju repu- bliško razstavo inovacij in tehnične ustvarjalnosti. Toda, možnosti za prirejanje stalnih razltav je dosti več, zlasti pa takšnih, ki naj spodbujajo de- lovne ljudi k iskanju novih poti v proizvodnem procesu, k večji povezanosti in odloč- nejšemu prodoru na domače in tuja trži.šče. ________ M. B02ICL 2. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 23. september t97 CELJE OŠ »VELJKO VLAHOVIČ« ZADNJA !Z PROGRAMA Devetoajsti september je praznik krajanov skupnosti Ostiožno. V spomin na zbor žiajerskih partizanskih brigad, la. septembra 1954. leta, na katerem je govoril p- ecisednik Tito. Krajani Ostrožnega so svoj praznik počastili tudi z vgra- dil \'ajo temeljnega kamna in Bpcminske listine ob začetku gT&dnje nove osnovne šole na O&trožneni-Lavi. Zato je Blavnost, prejšnji četrtek po- poldne, začel predstavnik kra- jfvne skupnosti Ostrožno, d)pL inž. Marjan Žuraj. Za- ten; pa je spregovoril pred- sednik skupščine občinske iz- obraževalne skupn.>sti Franc Berginc, ki je med drugim ugotovil, da sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovar- stvenih zavodov, ki upravlja F sredstvi samoprispevka za gradnjo osnovne šole »Veljko Vlahovic« izpolnjuje zadnjo obveznost iz smelo postavlje- nega načrta. V petih letih so bili zgrajeni vsi planirani vzgojnovarstveni objekti v krajevnih skupnostih na Hu- dinji, Otoku, štorah in na Lavi-Ostrožnem. Prav tako so bili zgrajeni programirani ob- jekti osnovnih šol; nova os- novna .šola »Slavko šlander« na Otoku, prizidka osnovnima goiunia v Vojniku in na Po- lulah, telovadnica v Vojniku in na Dobrni. »S ponosom lahko pogleda- mo na izvršene naloge in ugo- tovimo, da je samoprispevek v celoti dosegel svoje cilje. Nova šola je projektirana za celodnevno vzgojno deio z učenci. V njej bo enoizmen- SKJ pouk in prostori za malo šolo. Planirani stroški grad- nje znašajo 3o milijonov no- vih crnarjev. šola bo nosila ime po umrlem borcu za svo- oodo in enakopravnost naro- rtov, državniku Veljku Vlaho- viču. Ob šoli bo postavljen njegov spomenik. Krajani Ostrožnega in Lave so v ta namen že zbrali 10.000 din, prihodnje leto pa še prav prihodnje leto pa bodo zbra- li enako v.soto. Zelja nas vseh je, da bi spominsko obeležje k;ir najlepše spominjalo na vehkega borca in prijatelja mladine,« je še dejal Franc Berginc. Lepo svečanost so izpopol- nili otroci skoraj vseh osnov- nih šol in Prešernova godba na pihala z uspelim nasto- pom. Od tod so mladi tudi protestirali nad preštevanjem manjšm v Avstriji, temeljni kamen s spominsko hstino pa je v/idala učenka osnovne šo- le >,Ivan Kovačič-EIenka«, Darja Ni-rafcs. Gradi ena dela bo izvajal ko- lektiv celjskega Ingrada. Po pogodbi bi naj bila dela kon- čai:>,) do pričetka prihodnjega šolskega leta, se pravi čez leto dni. M. B. Ob pomoči »Iclavcev 1 nerada Darja Naraks v^rainjc u-tiicljnj kamen za novo osii()>no šolo »Veljko Vlahovu'« CELJE PRISRČNO SREČANJE SINDIKALISTI IZ CONSTANZE IN SINGENA Vrnili so obisk. Aprila le- tx36 je bila v Oonstanzi in Singenii v Zvezni republiiki Nemčiji na otoiisku ceiLjska sindikalna delt^acdja. Zdag so bili neanški sindikaJni de- lanT-i gostje v mesit« ob Sa- vilnjl. Med dvodnevnim obiskom so imeli razgovore v celj- !*€m Metniku in t štorsiki Železarni, obiskaili so Kum- rov^ec, Podčetrtek in Atom- ske toplice, bili v Gorenju, sa ogledali Velenje in imeU v petek opoldne, pred odho- dom v Ptuj, sprejem pri predsedniku celjsike občinske skupšč^ine, Jožetu Maroltu. Tudi ta kot vsi prejšnji razgovori v kolektivih so mi- niii v prd&rčnem visdušju. Kot je dejal vodja nemške delegacije g. Reinberger (dru- gi z leve), so prišli Iz naj- lepše nemške pokrajine, iz mest. ki imata prav tako bo- gato kultumo in delavsko tradicijo. Sicer pa se stiki na sindikalnem področju med Celjem in Constanzo oziro- ma Singenom širijo in kot odmev želja po pristnem so- delovanju bo tudi skorajšnje gostovanje celjskega komor- nega moSkega zbora v t^eh mestih. Na sprejemu je predsed- nik občinske skupščine Jože Marolt sefljnanil goste ne sa- mo s Celjem, mar\'eč tudi z boirbo naših ljudi za svo- bodo in 2 zdajšnjim priza- devanjem za najboljše do- sežke na vseh področjih družbenega življenja. Sicer pa je sproščen raizgovor od- prl in nakazal zaiačiteostd na- šega samoupraTOega sistema in resnični položaj delo-mega človeka pri odločanju o naj- pomembnejših ssadevah. M. B. LAŠKI SINDIKATL DOBRA ANALIZA DELA V ZIDANEM MOSTU Pretekli teden, v sredo, 15. septembra, je bila v La- škem razširjena konferenca Zveze sindikatov Slovenije občina Laško, na kateri so, fX)leg članov sveta in pred- sedstva občinskega sindikal- nega sveta in občinskih od- borov sindikatov, sodelovale tudi delegacije vseh družbe- nopolitičnih organizacij, vseh zborov Skupščine občine Laško in skupščine SIS ter predsedniki večjih osnovnih organizacij sindikatov in sin- dikalnih konferenc. Na kon- ferenci so dali politično oce- no javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in usmeritev za nadaljnje delo Referat o tem je po- dal predsednik občinskega sindikalnega sveta, Marko MANFREDA, Jože SUMRAK, sekretar občinskega sindikal- nega .sveta ter Stane KUŽ- NIK, predsednik občinske konference SZDL Laško pa sta govorila o poteku in re- zultatih javne razprave o osnutku tega zakona. V laški občini je javna razprava o osnutku zakona o z:di-uženem delu tekla od aprila, takrat je bila usta- no\djena koordinacijska ko- misija pri OK ZKS, do sep- tembra. Razprave se je ude- ležilo 78 odstotkov vseh de- lavcev, se pravi od .5332 za- poslenih jih je bilo na raz- pravi 4137. Razen v 13 de- lovnih organizacijah, ki so jih na konferenci imenovali, so povsod opravili analize lastnih samoupravnih razmer, še posebno dobro pa so to delo opravili v Prometni sek- ciji Zidani most Na razpra- vah so delavci postavljali predvsem vprašanja, manj pa je bilo vsebinskih pri- pomb. Skratka, kot je dejal Jože Sumrak, se osnutek za- kona o združenem delu po- v.sod »proglaša« z-a malo usta-vo in so ga rako rudi obravnavali. .Sekretar OK ZKS r.^ško, Cveto KNEZ je v svojem referatu, potem, ko je dal priznanje občinskemu sindi- kalnemu svetu in OK SZDL Laško, opozoril na tradicio- nalno slabost, da je še ved- no premalo konkretnih ak- cij, ki se rade zrreducirajo le na posamezna vprašanja. Na konferenci so razprav- ljali tudi o planiranju. Še vedno je prisotna miselnost, kot je poudaril Pavle Ajd nik, da je plan potreben za- radi zakona in ne zaradi po- trebe. Še bolj mora odločati tisti, ki ustvarja dohodek Obravnamli so tudi gospo- darske razmere v občini, kjer je bil sicer dosežen nek napredek, saj je korigirani doseženi dohodek v prvem polletju 157 milijonov, s pravi, da je porasel z mdek som 107. Vendar pa je gledi na lansko leto za 2 odstotk nižja prodt.iktivnost. Slabi pa je zlasti v tekstilni ii lesni industriji ter proizvod nji premoga in v prometu. Na konferenci Zvezd sij dikatov Slovenije občine Ls ško so opozorili tudi .oa p membnost delovanja deleg cij, ki so še vedno prema povezane s svojim: madina in kot glavni mgr. dr. Kraševec. Pu sem doživela odnos, ka- kršnega ima dokt-or Kra- ševec do pacienta. Na vprašanje sem mu po\Tedala ime in priimek. Vzel mo.to kartoteko ter me vprašal, ka,j bi sploh rada. Rekla .sem mu, da na.i pregleda moje izvide, zaradi podaljšanja staleža. Prebrskal je pa- pirje in dejal: »,A na ope- racij« golše greste, to pa res ni potrebno, lo sa- mo odpravljanje lepotne napake.« Ko sem mu po- vedala, da zaraogoje. Na to mi je cinično odgovoril, da sem še premlada in da me bodo /e prekvalifi- ciran v stroko prodajal- cev, kar si on upa nare- iliti v šestih mesecih. Otl- govorila sem mu. če je to mogoče narediti v še- stih mesecih, zakaj .ie po- tem učna doba trgovskih vajencev tri leta in ne šest mesecev. Hotela sem že oditi, pa mi je dejal, da je on medicino študi- ral v Ljubljani In Zagre- bu, jaz pa kot kaže, da sem Jo v Mariboru, da sem tako pametna. Rekel mi je, da na Ponte rosu sploh ni treba hiti šolan, pa tudi prodajajo. Odgo- vorila .sem mu. da som zavedna državljanka Ju- goslavije in nimam na Ponte rosia kaj iskati, da pa lahko on gre tja. če hoče. Staleža mi ni po- daljšal, ampak je napi- sal, da moram 20. septem bra nastopiti delo. Lahko pripomnim .samo še to. da če bi bila zdrava, bi sigurno raje delala, ker -sem pri tem sama pri- kra.jšana za osebni do- hodek. Sem mati samo- hranilka dveh otrok, od katerih je eden na od- fciluženju JLA, drugi pa ()bisku,ft; 7. razred osem- letke, dobim pa 179.000 starih dinar.iev bolniške o.skrbnine. Še to: vsa čast doktorju Komadini in doktorju Vizjaku, kate- ra sta bila \Tsestranska in bolj objektivna, vendar ju doktor Kraševec sploh ni pustil do besede.« Razgovor so culi tudi drugi pacienti in nam ga potrdili, kajti v uredni- štvu smo se vprašali, če je Vse to resnica. Je to odnos zdravnika do pa- cienta, do človeka, kate- rega že zunanji videz iz- daja kot bolnika? Je tak- *šen odnos osamljen in en- kraten primer. Dvoanim MILAN SENICAR gt. 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 4. TEDEN DOMAČEGA FILMA NEKAJ TUDI ZA OTROKE FILMI ZA MLADE, O SAMOUPRAVLJANJU IN NEUVRŠČENIH Polna dvorana kina Dom v Celju ob predvajanju otroških oz. mladinskih fil- mov, nas vedno znova oi>o- zarja, da je takšnih filmov pri nas premalo, kljub po- gostim reprizam. Kot smo že pisali, bo tu- di v času TDF ves teden prva predstava namenjena otrokom in mladini. Pokro- viteljstvo nad otroškimi in mladinskimi filmi je prevzel celjski Toper. Med sedmimi filmi smo naredili tudi iz- bor najboljših jugoslovanskih risanih in animiranih filmov, za eno od celovečernih pred- stav Naslovi so: »Naredi sam«, »Gregec Kobilica«, »Bim — bum«, »Manevri«, »Igra«, »Krek« in »Rdeča kapif^a«. V Metropolu, kjer se bo- do zvrstili filmi na temo »Samoupravljanje v domačem filmu«, bo pred vsakim od teh prikazan tudi kratek film na to temo. Nekaj na- slovov: »Zgodba o Aliji«, »Specialni vlaki«, »Koliko to velja«, »Zemlja«, »Ogenj« itd. To so filmi različnih produ- centov in bo imel tako gle- dalec možnost spremljati film- sko proizvodnjo vseh repu- blik. Za predstavitev filmov iz neuvrščenih držav sta bila izbrana filma iz Maroka in Mehike. V TDF pa se bo vključila tudi RTV Ljublja- na, ki bo v času trajanja celjskega 4. Tedna postavila v program predstavitev alžir- skega filma »Kronika vročih let«. Film bodo vrteli kot »film tedna« dan pred za- ključkom TDF, torej 24. no- vembra. V kinu Dom se bodo po programu predstavili filmi na temo »NOB v domačem filmu«. Za to priložnost bo- mo povabili v Celje tudi Ber- ta Sotlarja in Miho Baloha. M. SENICAR DRAMLJE SREČANJE AKTIVISTOV TEMELJI ZA NOVO ŠOLO HEROJA MILOŠA ZIDANŠKA? v nedeljo, 26. septembra bo v Dramljah proslava kra- jevnega praznika in zbor ak- tivistov OF v letih 1941-45. Zborovanje aktivistov celjsko — savinjskega okrožja je bi- lo prvotno namenjeno poča- stitvi spomina narodnemu he- roju Milošu Zidanšku, roje- nemu v Dramljah, predvoj- nemu revolucionarju. V zad- njih letih pred vojno je bil član CK KPS in član Glav- nega poveljstva partizanskih odredov Slovenije v 1941 le- tu. Želja krajanov je bila, da b: odkrili Zidanšku spo- minsko ploščo na njegovi roj- stni hiši Politični aktiv ob- čine Šentjur in krajevna skup- nost v Dramljah pa so se pred nedavnim odločili, da bodo pričeli s pripravami za postavitev nove šole v Dram- ljah. Tako bi se ob otvoritvi šole — čez leto dni ali dve še dostojnejše oddolžili heroju Zidanšku, saj bi šola nosila njegovo ime. Aktivisti celjsko-savinjskega okrožja, prišli bodo iz mozir- ske, žalske, celjske, konjiške in šentjurske občine, se bodo spomnili ob krajevnem praz- niku Dramelj na svojo preho- jeno borbeno pot, na padle soborce, na številne sodelav- ce, ki so bili ustreljeni kot talci ali pa so ostali za vse lej za zidovi koncetracijskih taborišč. Manifestirali bodo tudi svojo pripravljenost pri izvrševanju vsakodnevnih na- log v službi in v družbeno- političnih organizacijah. Iz- pričali bodo svojo solidarnost s koroškimi Slovenci, kate- rim deželna vlada Koroške in vlada Avstrije nočeta pri- znati njihovih pravic, ki jim pripadajo po pogodbi, pod- pisani 1955. leta med tedanjo avstrijsko vlado in predstav- [ niki okupacijskih sil SZ, Ang- lije, ZDA in Francije. Avst- rija je takrat dosegla svojo neodvisnost, toda svojih ob- veznosti do zaščite slovenske in hrvatske manjšine v smi- slu pcgodbe še do danes ni izpolnila. Aktivisti bodo ob tej pri- liki prinesli v Dramlje cvet- je, da se skupaj z domačini poklonijo okupatorjevim žrt- vam. Na spomeniku blizu šo- le je uklesanih 32 imen mož in žena različnih starosti. FRAN.JO FIJAVŽ Minuh teden so v Rogaški Slatini končali tridnevni seminar za novospre.jcte komuniste v šmarski občini. Organizirala ga je Delavska univerza v sodelovanju z občinskim komitejem ZK. V petek zvečer so svečano sprejeli v vrste komunistov 62 mladih, v mesecu novembru, točneje za dan republike, pa načrtuje.jo še en sprejem. Po tem lahko sklepamo, da so se v šmarski občini resno lotili družbenopolitičnega izobraževanja mladih in s tem krepitve vrst zveze komunistov Na sliki: mladi na seminarju. Foto: D. >IED^'ED TAKOJŠNJA POMOČ Vnovični potresni sunki so v hipu spodbudili nove solidarnostne akcije med delovnimi ljudmi na ob- močju. Prva vest je pri- šla iz Slovenskih Konjic. Delavci Elektro Radia so se odpovedali dvodnevne- mu kolektivnemu izletu, sredstva 15 tisoč dinarjev pa so namenili Posočju. In še ne. delovni dan bo- do prispevali za potresni- ke. Celjski zlatarji so tja tri stanovanjske prikoli- ce, Izletnikovi delavci pa so preuredili avtobus v bivalni prostor, topli pod zanj so prispevali delav- ci Juteksa iz Žalca. Tem primerom sledijo mnogi drugi SZDL CELJE mmm DOGOVOR O BODOČEM DELU Pred dnevi so se sestali predsedniki in srekretarji krajevnih organizacij SZDL in predsedniki KS celjske občine. Na posvetu so se po- govarjali o temeljnih usmerit- vah delovanja SZDL v pri- hodnjem obdobju. Dogovori- li so se, da bodo večji del deja\'nosti namenili organiza- I cijski, vsebinski in kadrov- I ski rasti krajevnih organiza- i cij SZDL. Okrepiti pa bo . potrebno tudi delo stalnih območij, poverjeniško mrežo, več pozornosti posvetiti bolj- , semu inf:ionov. direktno je b-"to nakazano na Rdeči križ m KO Toilmin 47 m-i.lijonov. ostalo pomoči po sk1er>ih raznih organov oa je bilo za nekaj vieč kol 40 miliionov. Temu je treba prišteti še 16 tu- rističnih prikolic pa dva avtobusa ter ostali ma- ^eirsL). kot odeje, gradbe- rr material in podobno. Ljudje se odpoveduiejo '■z1e<*-.om In denar nakazu- ielo Po5očiu. Mladina Zlatarne CeHe je name- sto na izlet odšla na Tol- m'insko delati. Tja je od- šla v Donedeliek tudi več- ia ^ oest in s tem vaimejši promet. ŽALEC: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA Pred dnevi so v Žalcu odprli oddelek Višje up- ravne šole za izredne štu- dente. Oddelek ljubljan- ske višje upravne šole je v Žalcu organizirala De- lavska univerza. Kako prav so ravnali, priča tu- di dejstvo, da je za vpis vladal prav izjemen inte- res. V šolo se je namreč vpisalo 100 slušateljev. Iz- redni slušatelji bodo lah- ko program dveletne šo- le opravili v štirih letih. Za vsak predmet je pri- pravljenih 10 ur seminar- jev, kd jim bodo sledili izpnti. Delavska univerza iz Žalca zasluži za uspešno pripravo tega oddelka viš- je upravne .^ole vso po- hvalo. B. S. PIŠE BRANE STAMEJCie Eno cd področij poslovanja organizacij združenega dela, ki mu posvečamo vse premalo pozornosti, je ne- dvomno trženje oziroma prodaja lastne proizvodnje. Medtem, po problemom proizvodnje v večini tovarn posvečajo ustrezno skrb, se zavzemajo za produktiv- nejše in bolj varčno delo, pa problemom prodaje in trženja nasploh ne posvečajo dovolj skrbi Ugotoviti moramo, da so letošnjem prvem polletju zaloge porasle, čeprav manj kot povprečno v republiki. Skupna vrednost zalog je presegla 2 milijardi, najbolj pa so porasle zaloge gotovih izdelkov. To priča o težav- nem položaju gospodarskih organizacij in nekakšni kri- zi trženja. Koordinacijski odbor za stabilizacijo v Celju je v svoji analizi stabilizacijskih prizadevanj v združe- nem delu skušal ugotoviti, kakšna so prizadevanja pri zmanjševanju zalog in s tem tudi, kako tržimo. Ugo- tovitve analize le potrjujejo dejstvo, da se še vedno mačehovsko vedemo do vprašanj trženja. Kot glavni uJcrep za zmanjšanje zalog namreč gospodarske organi- zacije navajajo temeljit pregled zalog. To pa dovolj jasno priča o tem, da v večini tozdov pravzaprav niti ne vedo povsem točno, kaj imajo na zalogi, česa ne morejo prodati, kaj tržišče zavrača. Na drugem mestu med temi ukrepi je izboljševanje asortimana proizvod- nje, na tretjem raziskovanje tržišča in četrterri uvajanje novih proizvodov. Vsi ti ukrepi pa so bili prisotni le v tretjini tozdov. Dobra tretjina tozdov torej sploh ni- česar ni ukrenila na področju trženja Zanimivi so tudi odgovori o pričakovanjih pri razvo- ju trženja gospodarskih organizacij. Le v tretjini tozdov pričakujejo porast prodaje, v slabi desetini tozdov pa n6rmali?.acijo ali celo zastoj. Bolj kot ti odgovori pre- seneča dejstvo, da več kot polovica celjskih tozdov sploh ni odgovorilo na to vprašanje. To pa govori o tem, da o novih ukrepih in pospeševanju trženja sploh ne razmišljajo, ampak na nek čuden način čakajo, da se bo tržna situacija sama po sebi uredila Vsi ti podatki dokaj jasno rišejo odnos, ki ga imamo do trženja in problemov prodaje. Pričajo o tem, da še vedno prodajamo precej po domače, da so prijemi pri trženju laični, da se vse preveč držimo le tradicionalnih prijemov pri trženju. To hkrati priča tudi o tem, da so komercialne služ- be v tovarnah prešibko zasedene, kadrovsko premalo močne. Priča tudi o tem, da ni stika med proizvodnjo in prodajo, pa čeprav sta obe pod isto streho, v isti tovarni. Komercialne službe se ne poslužujejo marke- tinga in raziskav tržišča in zato tudi ne opravljajo ene najpomembnejših funkcij — sporočanja proizvodnji, kaj na trgu gre in kaj ne. Z drugimi besedami, kaj se splača proizvajati in kaj ne, kakšen proizvodni program je aktualen in kakšen zastarel. Zato tudi ni čudno, da se s svojimi proizvodnimi programi gospodarske orga- nizacije ne prilagajo dovolj tržišču in da je prodaja vse večji problem. Vse opisano nedvoumno govori o tem, da srno pri prodq.ji še premalo elastični in da si mnogo premalo prizadevamo. Stihijska prodaja pa v sodobnem načinu proizvodnje in v urejenih tržnih razmerah ne more biti pot zdravega gospodarjenja. Zato se bo treba vprašanj trženja lotiti mnogo bolj poglobljeno in sistemsko. §t. 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 KAJ V ČASU SEJMA? čas desete mednarodne zlatarske razstave, devetega sejma obrti in tretje razstave igrač od 24. septembra do 3. oktobra v Celju prinaša še vrsto drugih zanimivih prireditev. PETEK, 24. SEPTEMBRA 9.30: razvitje sindikalne zastave celjskih zilatarjev; 10.00: otvoritev devetega sejma obrti in tretje raz- stave igrač v hali Golovec; la.OO: otvoritev desete jubilejne mednarodne zlatar- ske razstave v lapidariju pokrajinskega muzeja. SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 10.00; tambturaški koncert pred pokrajinskim mu- zejem. NEDELJA, 26. SEFfEMBRA 16.00: tamburaški koncert pred pokrajinskim mu- zejem; 18.00: medmestno tekmovanje učencev frizerske stroke 20.00 readja pričesk. PONEDEIJEK, 27. SEPTEMBRA 9.00; seminar o spoznavanju dragih barvnih kanmov; TOREK, 28. SEPTEMBRA 9.00; seminar o spoznavanju dragih barvnih kamnov. SREDA, 29. SEPTEMBRA 9.00 seminar o spoznavanju dragih barvnih kamnov; 10.00: podelitev priznanj najboljšim kupcem zlatega nakita pri nas; 15.00; tekmovanje obitoikov, 10.30: koncert in modna revija v pokrajinskem mu- zeju. ČETRTEK, 30. SEPTEMBRA 16.00: tamburaški koncert pred pokrajinskim mu- ssejem. Sicer pa vsak dan ob 16.30 v hali Golovec modna revija, ki jo pripravlja kolektiv celjske Tkanine, zatem več strokovnih posvetovanj pa tudi sprejem pri pred- sedniku občinske skupščine Celje in podelitev priznanj najboljšim raastavljalcem. GORNJA SAVINJSKA DOLINA INTERES ZA KMEČKI TURIZEM DO 1980. LETA — 50 KMETIJ ZA SPREJEM GOSTOV Ni naključje, če je Zgor- njesavinjska kmetijska za- druga posvetila pospeševanju kmečkega turizma veliko po- zornosti, saj gre aa dejavnost, ki dobiva na urejeni in us- merjeni kmetiji vse večji go. spodarski pomen. Zato tudi čedalje več interesentov, ki se odločajo tudii za to pa- nogo. »Na pospeševanju kmečke- ga turizma delam že pet let,« je dejala Marija Bezavšek, pospeševalka za kmečki turi- zem pri ZKZ v Mozirju, in nadaljevala: »Rezultati so zaenkrat še skromni; Vzrokov zia to je več. Eden izmed njih je tudi pomanjkanje sredstev, saj smo prva posojila za ta na- men dobili šele 1974. leta. Si. cer pa, to delo ni takšoo, da bi lahko takoj rodilo usrpehe in kot bi človek pričakoval. Tu je veliko dela ne samo v preurejanju domačij, tudi na področju izobraževanja. Ra- zen tega imamo zadnji čas precej težav z načrti. Po zaslugi našega dela ima- mo zdaj šele eno kmetijo z urejenim kmečkim turizmom, vse druge so več ali manj samorastniiki, ki so se za to pot odločale piredvsem na po- budo krajevnih turističnih društev. Zdajšnji položaj pa je že drugačen. Trenutno ima osemnajst kmetij posojilo za preusmeritev oziroma za us- posobitev za kmečki turizem. Za drugo leto imamo že zdaj petnajst interesentov, bržčas pa to ne bo zadnja številka.« Zadnji kmet, ki se je v Go- rnji Savinski dolini doslej od- ločil tudi za kmečki turizem je Ivan Rakim na Poljanah. Zaenkrat ima deset ležišč, prihodnje leto pa jih bo imel štirinajst. Sicer pa se s kmeč- kim turizmom ukvarja še; Peter Jež, Nina Vršnik, Franc Plesniik, Ana Golob, Alojz Mermal in Ivah Presečnik. Vsi skupaj imamo na voljo okoli sto ležišč. Letos so ime- li polno gostov. Penzionska cena se je sukala od 110 do 130 dinarjev. Razen tega so trije kmetje v dolmi, ki od- dajajo le sobe in nudijo še zajtrk. Semkaj prihajajo gostje z najrazličnejših koncev naše države pa tudi iz tujine. Do- sti je bilo Nizozemcev, Nem- cev in drugih. Razveseljiva je ugotovitev, da kaže tudi celjska podru- žnica Ljubljanske banke vse večji interes za kreditiranje kmečkega turizma. Sicer pa so naložbe za to dejavnost zelo različne. Na vsak način odvisne od osnovnih pogojev. Gre za dejstvo, da je uredi- tev sob za turiste največkrat vezana na boljšo ureditev sta- novanjskih prostorov za gos- podarjevo družino. Bilo bi nevzdržno, če bi kmet urejal za goste primerne sobe s sa- nitarijami, sam pa bd prebi- val v slabih ali celo nemogo- čih pogojih. Zato jie tudi tež- ko reči, kolikšine so naložbe, na primer za eno turistično ležišče. V povprečju se gib- lje ta investicija pri okoli treh milj onih starih dinarjev, sicer pa zmašajo naložbe pri enem kmetu tudi do okoli sto milijonov starih dinarjev. Po navadi je pri financi- ranju teh naložb največji de- lež celjske podružnice Lju- bljanske banke (okoli 3o"(i predračunske vrednosti), če- trtino daje kmet sam, po 20%, v obliki posojila seveda kot to velja za Ljubljansko banko, pa prispevala Zgornje- savinjska kmetijska zadruga in GLIN Nazarje. Vrh tega je treba zapLsati, da je takšna naložba ekonomsko utemel- jena šele tedaj, če ima kme- tija vsaj dvajset ležišč za tu- riste, goste. »In vidiki?« »Po našem zadružnem načr- tu naj bi imeli do 1980. leta petdeset kmetij urejenih in usposobljenih za kmečki tu- riizem.« M. BOZie Marija Bezovšek RADENCI 76 Tudi letos, sdc^r pa že štirinajstič, bo v zdrava- lišou Radenska v Raden- cih prireditev »Radenci 76 — komorna glasba dvajsetega stoletja«, ki na visoki mednarodni ravni odkriva pogled na glas- bena gibanja, 23načilna za današnji trenutek. Prireditev bo 2. in 3. oktobra v stekleni dvora- ni v Radencih. CELJE IN NEUVRŠČENI ODPRETI OKNO V SVET MMOGO ŠE NEIZKORIŠČENIH MOŽNOST Znan jo podatek, da so Slovenijo ostale naše repu- blike odločno prehitele na področju izvoza v neuvršče- ne države. Struktura izvoza v celjski regiji (zahodna Evropa in ZDA 37,2 odstotka, vzhodna Evropa 57,4 odstot- ka in države v razvoju 5,4 odstotka) opozarja predvsem gospodarske kroge, da je na tem področju še ogromno rezerv, ki so ostale neizko- koriščene iz najrazličnej- ših vzrokov, večkrat tudi ze- lo subjektivnih. Hkrati s tem pa je potrebno poudari- ti, da je sodelovanje Celja z neuvrščenimi državami bilo omejeno predvsem na skrom- ne gospodarske stike, v in- teresu regije pa je večji pro- dor na ta tržišča in tudi po- treba po široki odprtosti Ija na drugih področjih druž- benega dela. Nemogoče se je zapirati samo v sodelova- nje z drugimi občinami in republikami, naše okno v svet mora biti mnogo širše — Evropa, vsi kontinenti, svet! Bilo je že več začetnih ko- rakov, poii'kusov in tudi traj- nejšega sodelovanja nekate- rih delovnih organizacij, ven- o obenem tudi volii-na in Programska konferenca, ki ji bodo prisostvovali delegati iz osnovnih organizacij ZSMS ih predstavniki števiilnih druž- benopolitičnih organizacvj v Občini, P. B. V CELJU: VRUNČEVA1 Kdo ve, kolikokrat ste šU mimo tega poslopja na vogalu med Levsti- kovo in Vrunčevo ulico in najbrž niti pomislili niste, da lahko v prostorih, ki jih zaseda agencija celjske podruž- nice Ljubljanske banke, opravite vse denarne posle, vse okoli hranilnih vlog in drugo, za kar sicer hodite v središče mesta. Tu ni več kmetijske podružnice Lju- bljanske banke. Prostore zaseda agen- cija celjske podružnice Ljubljanske banke, vrh tega pa je tu še direkcija za stanovanjsko in komunalno izgraid- njo. Torej, kar dve enoti, ki sta za delovnega človeka, občana več kot za- rumdvi, privlačni. AGENCIJA LJUBLJANSKE BANKE, p>odružnice Celje, Vrunčeva 1 v Celju, opravlja vplačila, izplačila po poslih hranilnih vlog, tekočih račvinov, de- viznih računov, in deviznih hranilnih knjižic občanov. Vrh tega odkupuje tuja plačilna sredstva od domačih in tujih fizičnih oseb. Preko i>oložnic pa sprejema vplačila občanov v korist ufKirabnikov družbenih sredstev. (3dprta je vsak delavnik od 7. do 11.30 ure, ob ponedeljkih pa od 7. do 15.30 ure. Ob sobotah je agencija zaprta. Tu pa je tudi DIREKCIJA ZA STA- NOVANJSKO IN KOMUNALNO IZ- GRADNJO, ki i>osluje tako z občani kot z organizacijami združenega dela. V tem ko se občani obračajo na to direkcijo zaradi pridobitev stanovanj- skih posojal na podlagi pravilnikov o dinarskem varčevanju, zatem vezave do- niače ali tuje valute, na podlagi ve- zave sredstev OZD pa tudi komisiijs.ke- ga poslovanja z organizacijami zdru- ženega dela, gre v odnosih stanovanj oziroma za pridobitev stanovanjskega posojila na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe, natečajev, Id jih objavljajo samoupravne stanovanj- ske skupnosti, pa tudi na podlagi ko- misijskega poslovanja. Ne pozabite torej na hišo v Vrun- čevi 1 v Oelju, na dve enoti celjske podružnice Ljonbljanske banke! 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 23. september 1976 VRANSKO TESNA POVEZANOST V KRAJEVNI SKUPNOSTI Ta leclen mineva na Vran- skem v znamenju praznovan- ja krajevnega praznika. Sla- vijo ga v spomin na 20. sep tember 1941, ko so bile v okoliških hribih prve bitke. Letošnji praznik krajevne skupnosti ima še posebno obeležje, sao ga proslavljaj pa Paralele 'lepo- sredn > siodijn xahtevam »n potrebar.: 40spodarstva in družbenopolitične prakse !'o pa .je nova kakovost Paralel, B. S. ŠENTJUR: HRUŠOVEC ŠIRIJO v urbanističnem pianu občine Šentjur je naselje Hrušovec eno od največ- jih zazidalnih con. To ob- močje je postalo z uredit- vijo kanalizacije in ob občinskem prazniku na novo odprte asfaltne ce- ste še posebno makavno in zanimivo za marsikate- rega graditelja, še pred kratkim je bilo to nase- lje dokaj slabo naseljeno, čeprav leži na prijetnem kraju nedaleč od Šentjur- ja. Zdaj, ko teče čezenj lepa asfaltna cesta, pa je bilo za to območje proda- nih že 30 gradbenih par- cel, čez čas bo tako po- štah Hrušovec gosto na- seljen in prav gotovo pri- jeten kraj. M. P. MOZIRJE IN BORCI DOGOVOR O ENOTNIH MERILIH Pred dnevi je bila seja ko misije za borce NOV pri skupščini občine Mozirje. V osrednji točki dnevnega re- da so obravnavali osnutek družbenega dogovora o skup nih osnovah in men lih za podeljevanje prizna- valnin udeležencem narodno- osvobodilne vojne in drugih vojn. Osnutek dogovora je pripravil republiški komite za vprašanja borcev NOV m voja.ških invalidov. S tem dogovorom bi se naj uveljavila enotna načela in kriteriji za podelje- vanje priznavalnin udeležen- cem NOV in borcem za se- verno mejo v letih 1918 in 1919 na obm^očju celotne Slo- venije. S predloženimi izho- dišči družbenega dogovora oi naj dosegli tudi osnovni ma- terialni položaj tistih borcev, ki so v težjem socialnem po- ložaju Osnuiek dnažbenega dogo- vora razporeja borce v pet skupin, razen tega nakazuje tudi višino priznavalnin za posamezne skupine. Poleg priznavalnine bi naj imel vsak udeleženec zagotovljeno zdravstveno varstvo v obse- gu ki ga miSj«. redni zava- rovanci če tega varstva ni- ma zagotovljenega iz druge- ga naslova. Pravice iz druž- benega dogovora gredo tudi družinskim članom umrlega udeleženca NOV. Poleg rednih priznavalnin osnutek predvideva tudi ob- časne in enkrame priznaval- nine. Komisija pr občinski skup- ščmi v Mv)znju je v razpra- vi ugodno ocenila in podprla izhodišča ter načela družbe- nega dogovora. Pozdravila je prizadevanja, da se sistem- sko reši materialni položaj vseh borcev NOV. Ob tem pa je ugotovila, da bi po razpoložljivih podatkih po- I trebovali v občini za nasled- ■ nje leto za te namene sko- raj dva milijona dinarjev. Zato bo za uresničitev tega družbenega dogovora nujna medobčinska solidarnost, ker bi sicer manj razvite občine teh obveznosti ne mogle iz- polniti. STANKO PRODNIK Šola na Polzeli slavi letos visok mbilej. Sto petdeset let je minilo, kar je takratni župnik Janez Stroj pričel poučeva- ti otroke na Polzeli Kar pei let je bil pouk v privatni hiši, pri Tavčarjevih iia Polzeli. Leta 1831 pa so se preselili v dozidano nadstropje mežnarije. Prvo pravo šolo so dobili Polzelani 1885., ko so zgradili šolsko poslopje z dvema raz- redoma šola pa je kmalu postala premajhna in 1906. so zgradili novo Polzeli TONE TAVČAR RADEČE V PAPIRNICI NOVI DELOVNI P^ROSTOR^ v soboto, 25. septembra, se bo začel krajevni praznik Radeč in okolice. V septem bru ifMl so namreč iz teh krajev začeli Nemci preselje- vali vse tiste ljudi, ki niso bili pomembni za industrijo, v njihove domove so prilia- jali Besarabci, Bukovinci in Kočevarji. Ljudje pa sc z bomo prtljago odhajali v wUrtemberško pokrajino, na Bavarsko, tja do švicarske meje. Dolga je bila njihova pot, mnogi so se v svetu iz- gubili, mnogi pa so se 1945, po štirih letih tujine, v sep- tembru spet vniili. Tako nji- hov krajevni praznik nima nekega točno določenega da- tuma, ima pa vedno zelo ši- roko zasnovan in pisan pro- gram. Od 1970. ko so ob 2d obletnici svobode prvič podelili zlate plakete Radeč posameznikom in organizaci- jam zu njihovo angažiranost v družbenopolitičnem življe- nju Radeč in okolice, se praz- nik praznuje veliko bolj or- ganizirano kot pa v prvih povojnih letih. Vse več lju- di je vključeno v njegovo pripravo. Letos jih je preko 100, ožji organizacijski odbor pa vodi prof. Janez Pešec. Težko bi našteli številne priredi v<- in srečanja, ki se bodo zvrstila v okviru prazm- ka od 25. septembra pa do nedelje 3. oktobra. Naj ome- nimo le nekatere, najzanimi- vejše V sobot-c bo ob 17. uri v osnovni šoli v Svib- nem odpr,.,;t čebelarske raz- stave, v nedeljo pa bo ob l.T. ur' ..-tvoritev šolskegft če belnjaka in sprejem pionir- jev mea čebelarje. Isti dan bo v Mladinskem klubu za- četek razstave likovnih ama- terjev občine Laško. V dvo- raiu Jadran pa bo v pone- deljek ob 16.30 odprta tudi ( razstava Vladke in Vladimir- ja Štovička. Isti dan bo ob 18. un simultanka velemoj- stra Albina Planinca. V to rek, 28. septembra pa bodo v Radečah vrteli slovenski film Med strahom in dolžno- stjo. Tako kot vsako leto bo- do tudi letos obiskali grobo- ve padlih talcev v Framu, PoJskav. m Miklavžu, obiska li bodo ostarele in bolne, V peie.k, . uktobrii pa bo ob 18, un iradicionalni nočn; tek po ulicah Radeč. Vrstila se bodo tudi številna šport- na tekmovanja. Osrednji de! programa pa bo v soboto, 2. oktobra, ko naj bi v Pa- pirnici odprli nove delovne prostore in, če bo šlo vse po sreči, naj bi bil ta dan tudi zagon novega papirnega stroja. BOŽENA PAVCNIK 10. Mednarodna jubilejna zlatarska razstava v lapidariju Pokrajinskega muzeja od 24; IX. do 3. X. Vhod s . ,Sfivij|i[skega nabrežja. | TEHNIŠKI ŠOL- SKI CENTER: SVEČANA OTVORITEV uanasnji četrtek, 2.5. se. ) ptembra bo ostal v krom [ ki šolstva, kakor tudi go- | spodarstva celjske regi- | je, zapisan z velikani čr- | kami. Na Lavi so namreč | svečano odprli nov, m.o- f derrjo zgrajen Tehniški t šolski center, šola, ki je zrasla iz potreb regional- nega gospodarstva je b:la zgrajena v rekordnem ča- su, saj nista minili niti dve leti, ko je dr. Avgu štin Lah položil temeinji kamer, za novo šalo Ve- liko zaslugo pri tako hit- ri izgradnji centra iniajo tudi dijaki šole, ki so vse. skozi po svojih najboljših močeh pomagali pri nje- govi gradnji. S prostovo- ljnim delom so opravili več kot 40.001) dekivnih ur. zavedajoč se, da je izgra- dnja tega centra izrednega pomena ne samo za njih same, ki so do sedaj guii- li klopi v pretesni in ne- funkcionalni zgrtidbi, am- i pak tudi za kasnejšo ge- neracijo in ne nazadnje, 7,a združeno delo CELJE PRIDOBITEV NE SAMO ZA EŠC Pred dnevi so dijaki iflKo- nomskega šolskega centra do- bili težko pričakovano telo- vadnico. Ob tej priložnosti so se na dvorišču šole zbrali vsi dijaki, profesorji in šte- vilni povabljeni, Nekaj uvod- nih t)esed ob tej veliki pri- dobitvi je na svečanosti po- vedala ravnateljica šole Mile- na Vr.šnik-štiftarjeva, ki je med drugim dejala, da po- meni nova telovadnica pravo renesanse zo mladtt genera cijo. Dijak Ekonomskega šol- skega centra so imeli prej ure telesne vzgoje v zaduš Ijivem m tesneni prostoru ki imeni, .>telovadnicakazali toliko zre- losti in razumnosti, da smo reševala še t^je probleme. Za. to je takšen odnos dokaj ne- navaden. Kratkoviden. Kajti premalo je pisati anonimna pisma kritikantske vsebine. Prav pa je, da se vprašamo, kdo vodi mlade pri tem delu, kako se zbirajo sredstva in kakšno vsebino in odgovor- nost nosi ta dejavnost in tisti, ki jo vodijo. Zaradi tega bi morali drugače ravnati. Kajti ta dejavnost je za Celje iz- redno dragocena, le če bo os- tala na trdnih temeljih dobre vsebinske in organizacijske zasnove, če tega ne bo, in bodo šle stvari naprej po do- mače, bo storjena velika in nepopravljiva škoda. Za zdaj se je ob gledališču zavzela za novo dejavnost le SZDL, kar I>a je premalo, DRAGO MEDVED VELENJE: PETKOVI VEČERI v Velenju so se pričeh petkovi kultuiTii večeri. Tako so v petek odprli ja Tokrat je Velenjčane, sredovala Narodna galeri- V galeriji knjižnice raz- stavo Od baroka do im- presionizma, ki jo je po- ki so galerijo napolnili do zadnjega kotička, s kon- certom na harfi popelja- la v svet glasbe Pavla Uršič. LOJZE OJSTERSEK Od leve: Maks Bartl, Dora Rovere in Bojan Šalamun AERO KULTURA OSVOBAJA IN JE SPLOŠNA DRUŽBENA DOBRINA Tako • pravijo v Aeru. Kdo ne pozna tega imena, ki je poneslo po Jugoslaviji in iz njenih meja marsikateri pred- met, ki ga rabimo pri vsak- dai^em delu. Poglejte po me- stu — ni ga plakata, da ne b: bdlo v reklamnem delu tudi Aera. AH brošure, ki ne bi izšla ob denarni pomoči te organizacije združenega dela. In še b: lahko našteval. To- da to ni namen tega pisanja. Gre za nekaj povsem drugega. Aero je primer, kako lahko organizacija jsdruženega dela posreru se zbi rajo krajani, ko se dogovarjajo in od- ločajo, ko proslavjajo in tudi kujejo načrte za prihodnost. Osnovna šola v Stranicah je srčika družbenega življenja v kraju in šele danes, ko je zaživela v pravi obliki, krajani vedo, kaj so z njo pridobili. Naročniki umetnine — krajani Naj v tej zvezi omenimo še eno zani- mivo dejstvo, ki je do zdaj verjetno edinstveno v celotnem slovenskem pro- storu. Ker je pa lokacijsko vezano v okol- je šole, ga omenimo na tem mestu. Gre za nakup umetniške skulpture ki- p>arja, Vasilija četkoviča, katere naroč- nik je bila skupnost v Stranicah. Ideji o postavitvi so krajani pozorno prislu- hnili in ker so prijetno in z veliko mero uredili okolico šole, so jo želeli še obo- gatiti. Postavitev plastike ob želji ni bil več problem, predvsem pa je vsemu botrovala težnja, da se kraj kulturno obogati. To se pravi rezultat simbioze združenega dela, krajevne skupnosti in kulturnih vrednot. Danes je Cetkovi- čev cvet ponos kraja in ni krajana, ki ne bi imel pri tem notranjega zado- voljstva. Všeč jim je in če bo šlo tako naprej verjetno ne bo edini. Cvetovi so simbol rasti, življenja in obojega v krajevni skupnosti Stranice ne manjka Ceste, voda, elektrika v srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti Stranice je široko zastavlje- nih več akcij. Nekaj so jih že opravili pred kratkim (asfaltirali so cesto v Bukovlje), nekaj pa jih imajo v teku. predvsem je zanimivo to, da organizi- lanost ene akcije vodi že v drugo. Ko končujejo prvo, teko priprave za dru-. go in veriga ostaja nepretrgana. Zdaj so končali asfaltiranje ceste v Bukovlje in že hite z vodovodom. Vodo- vodno omrežje je na celotnem območ- ju krajevne sktipnosti izredno šibko, zato so se na to akcijo dalj časa pri- pravljali. Cevi v dolžini 2936 m imajo že kupljene, sodelovali pa bodo tudii pripadniki jugoslovanske armade. Na vrsti je tudi asfaltiranje ceste v Križevec ter elektrifikacija kraja. Ele ktriono omrežje je slabo, zato so se odločili, da ga bodo izboljšali. Povezu- jejo se z organizacijami zdmženega de- la, kjer so njihovi krajani zaposleni. Pri tej povezavi so vztrajni, zato imajo tudi uspehe in zato jim ta ustavni kon- cept tudi uspeva. V kraju samem imajo dva obrata, Ingrad in Kovinar, dogovarjajo pa se za postavitev še tretjega — Cometovega. Njihov posluh za kraj je velik, zato je sodelovanje pri vseh akcijah veliko. Načrtov za bodočnost ne manjika. Po- leg osnovne šole načrtujejo izgradnjo igrišča za nogomet, rokomet in košar- ko. Veliko bo 21 krat 42 metrov in bo čudovito dopolnilo k celodnevni šoli. Za denar se že dogovarjajo. Pritisnili bodo na vse kljuke, tako združenega dela, samoupravnih interesnih skupno- sti in občanov. Hkrati tečejo intenzivni dogovori za izdelavo urbanističnega načrta in za- zidalnega načrta ter rekreacijskega cen- tra. Radi bi imeli red, da podlagi ka- terega bi načrtovali nadaljnjo rast bi- valnega, industrijskega in počitniškega območja. Tako se bodo tudi najlažje izognili nenačrtnosti in želji, da vsak v kraju gradi in dela po svoje. Vizijo kraja imajo pred sabo in to je vrednota, ki je največ vredna. Ce temu dodamo še vsakokratno dogovarjanje za vsako akcijo posebej, potem je uspeh na dla- ni. Pri tem je pomembno to, d.a sodelu- jejo vse organizacije. Akcija vodi sivet krajevne skupnosti, politični aktiv v malem, s predsednikom krajevne skup- nosti Maksom Brečkom, zametek akcije pa se skuje v osnovni organizaciji Zve- ze komunistov. Ta je v kraju zelo moč- na, sicer ne številčno, pač pa f>o orga- niziranosti in aktivnosti. Izreden socialni posluh v taki organiziranosti, kot jo be- ležimo med krajani v Stranicah soci- alnega čuta do sokrajanov verjetno ni potrebno posebej izpostaviti. Ko smo se o tem pogovarjali s krajani, so de- jali, da je to samo po sebi razumljivo. Za to so pHDsebej zadolženi nekateri člani krajevne skupnosti, ki so obiskali vse socialne primere v vseh zaselkih in tudi predlagali socialni slmbi naj ukrepa v okviru svojih možnosti. Pri tem so ponudili vso pomoč, predvsem materiailnega značaja. Analiza social- nega stanja je namreč pokazala, da velikokrat sploh niso potrebni mate- rialni ukrepi, ker se deformacije v družinah pojavljajo iz drugih vzrokov. Analizirali so namreč vse družine in ugotovili, da je lahko akcija oblačil enkratna in samo trenutna pomoč, ne odpravi pa temeljnih vzrokov socialne- ga stanja. Tesno se bodo še naprej po- vezovali s socialno službo in tako kot do zdaj sodelovali pri vključevanju zdravstveno šibkih otrok v letovanja. Močna samozaščita in knjižnica krajevne skupnosti Krajani Stranic tudi dobro vedo kaj in kako napraviti v primeru velike na- ravne nesreče ali sovražnega napada. Imajo organiziran odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ter dobro civilno zaščito. Programi obeh odborov so temeljito izdelani in vedo povedati, da pri njih ne bi bilo panike v slučaju sovražnega napada, ker vsak krajan dobro ve, kje je nje- govo mesto. V zvezi s tem se tudi se- stajajo in znanje obnavljajo . Nikakor ne smemo pozabiti omeniti krajevne knjižnice. Na policah imajo pn-eko tisoč knjig in stalnih devetdeset bralcev. In ni družine, k1 ne bi prispe- vala denarja, kadar je v teku nabiral- na akcija za izp>opolnitev knjižinega fon- da. Knjiga odpira okno v svet in kra- jani Stranic ga žele čimbolj spoznati. Zanje se obrestuje pravijo, zlasti če ga znaš uporabljati. Pred dvema letoma so začeli s šolo. Napravili so na stotine udarniških ur, darovali les, kopali jarke. Povezovali so teorijo s pra.kso, izhaja h pa iz sled- nje. Delegatski sistem je vse utrdil in postavil stvari na pravo mesto, zato naš zapis o krajevni skupnosti Strani- ce končujemo z besedami Rozike So- dinove, namesitnice sekretarja osnovne organizacije ZK IR članice krajevne skupnosti. »Mislim, da smo našli pravo vlogo, ki jo ima delegatski sistem, pred- vsem za delo in življenje v kraje-vni skupnosti oziroma tisto vlogo, ki je za- pisana v sami ustavi in v osnutku za- kona o združenem delu, ki ima tudi določila kako naj se del delavčevega do- hodka razporeja tam kjer delavec pre- biva in koristi.« ZDENKA .SaOS-AB. Ko ocenjujemo novo ustavno vlogo krajevne skupno- sti in delegatskega sistema, v njej naletimo ponekod še na neorganiziranost, nerazumevanje. Uspehi so se v tem kratkem obdobju nove frontne organiziranosti pokazali le tam, kjer so že prej uvajali organizirano delo in se zanj tudi dogovarjali. V krajevni skupnosti Stranice, ki jo danes predstavlja- mo kot primer dobro organizirane krajevne skupnosti v konjiški občini, prelomnice po letu 1974 pravzaprav ne beležijo. Kajti že prej so uveljavljali enotno načelo uskla- jevanja, načrtovanja. Imeli so dobro sestavljen dolgoročni in kratkoročni načrt razvoja krajevne skupnosti, ki so ga s krajani temeljito premleli. Krajevna skupnost Stranice spada med večje krajevne skupnosti v konjiški občini. Meri 1.600 hektarjev in je pre- težno agrarno razvita. Od 1.200 občanov je 760 volilcev, zaposlenih pa je samo 290 ljudi. V krajevni skupnosti imajo 19-članski svet, predsed- stvo sveta pa šteje tri člane. Sestajajo se običajno dva- krat tedensko in se neposredno dogovarjajo za vsako ak- cijo posebej. Pri tem je zlasti tesno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, ki so izredno delavne. Med njimi moramo izpostaviti zlasti kulturno prosvetno društvo in mladinsko organizacijo. 10 stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 23. september 1976 X. MEDNARODNA ZLA- TARSKA RAZSTAVA Razstava bo urejena v lapidartiou pokrajinjsikega muzeja v Celju. Edin- stveno okolje za zlati nakit. Na voljo je 1000 kvadratnih metrov, si- cer pa vsi čudoviti in tudi drago- ceni izdelki v vitrinah. Sodelovalo bo nekaj nad sto raz- stavljalcev. Med njimi tudi taijci. Prihajajo iz devetih držav: obeh Nemčij, Italije, Avstrije, BeJ^tJe, Poljske, Švice, ZDA in Gane. Jubilejna razstava bo v resnica presenečenje. V vsakem pogledu. Zato tudi strokovna žirija za oce- njevanje iiadelkov ne bo imela lah- kega dela. Vodil jo bo g. Giinther Kraus, zahodnonemški oblikovalec, ki je letos prejel svetovno nagra- do za dizajn. Za najbolje ocenjene izdelke so pripravljene zlate, srebrne in bro- naste plakete, sicer pa bodo vsi razst-avljalci prejeli diplome. Razstavi sta dala grafično po- dobo domača oblikovalca Radovan Jenko in Rafko Počivavšek. Paša za oči. V vsakem pogledu. Se posebej za ženske. Izredno zanimiva bo tudi zbirka mineralov iz Trebče. Tudi letos bo organizirana proda- ja nakita in drugih zlatarskih iz- delkov na .samem rasastavnem pro- storu. Vse s popustom. Torej cene- je. Celjsike ziatame so za oblikovalce pripravile posebne značke, ki jih bodo podeljevale vsakemu stotemu, tisočemu in desettiso<'-Jmu obisko- valcu. V prodaji pa bo tudi jubilej- na značka desete mednarodne zla- tarske razstave. Organizator razstave: zlatarne Ce- lie. DEVETI SEJEM OBRTI Dvorana turistično rekreacijskega centra Golovec. Na voljo 2.450 kv. metrov pokritih in 2.500 kv. metrov odprtih razstavnih površin. Sodelo- valo bo 206 razstavljalcev, med nji- mi šest tujcev. Med razstavljalci 190 obrtnakm', od tega 98 zasebnih. Med razstavljalci tudi industrija, zlasti tista, ki proiz- vaja reprodukcijski material za po- trebe obrti. Sodelovala bo tudi trgovina. Naj- večja trgovska podjetja iz Celja in Velenja bodo prodajala blago po mižani ceni. V glavnem bodo popu- sti od 5 do 10 %, v nekaterih prime- rih pa še večji. Sejem bo vsak dan odprt mea 9. in 19. uro. Vstopnina 15 din, za otroke 5 din. Z isto vstopnico bo možen tudi ogled zlatarske razstave in obratno. Na zunanjem delu razstavnega prostora tudi prostor 2a razvedrilo m igro otrok, prav tako manjši ži- valski vrt. Gostinska postrežba v dvorani in zunaj. Ka voljo specialdtete tudi iz Ptuja in okolice. Vsak dan popoldne v klubskih prostorih dvorane Golovec modne revije. Začetek vsakokrat ob 16.30 uri. Posebno vabilo asa ogled sejma so dobile šole. Zanje tudi nagrade za najbolj številčen obisk. Organizator: Poslovno zdiruženje Formator, Celje. TRETJA RAZSTAVA IGRAČ Dvorana turistično rekreacijskega centra Golovec. Razstavni prostor ima 240 kv. metrov. Sodeluje osem kolektivov, med njimi šest razstav- ljalcev: Mehanotehnika-Izola, Poliga- lant-Volčja Draga, LlO-Osijek, Cici- ban-Miren pri Gorici, Centromerkur- Ljubljana in Tkanina-Celje. Poleg tega še celjska podružnica Ljub- ljanske banke z igro pikapolonice ter Jutranjka iz Sevnice, ki bo raz- stavila kolekcijo otroških oblačil. Na razstavi posebno priznanje za »dobro Igračo«. Na razstavnem prostoru tudi pro- daja igrač. Za ljubitelje in zbiralec značk pa tudi posebna značka! Organizator: trgovsko podjetje Tkanina, Celje. *t. 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 11 2SMS CELJE LETOŠNJE BRIGADE Z DELOM DOKAZALI POMEN VSEH AKCIJ ^,teU)šnje mladinske delov- ju akcije so končane. Znani |i tudi številni delovni uspe- I mladih, ki so s svojim felom ponovno dokazali po- jpemtanost takšnih akcij za Mtrejši razvoj- naše družbe- ne skupnosti, še posebej na razvitih območjih. ^ka mladina je letos cpci -'jvala na šestih delov- m akcijah, katerih se je Meležilo 97 mladink in mla- p)cev. Sodelovali so v de- lovnih akcijah na Kozjan- skem, Slovenskih goricah. Su- hi krajini, Kožbani, Posočju, Mukarski in Sutjeski, orga- nizirani v treh brigadah F. Rojšek Jaka, Veljko Vlahovič in Pobratena mesta. Razveseljivo je, da so uspehi vsako leto večji. In če bi mladinske delovne ak- cije ocenjevali samo z vidi- ka materialnih vrednosti, bi nujno pozabljali na človeške vrednote, ki jih prinašajo takšne akcije. To pa je mno- go dragocenejše kot delo sa- mo. Dejstvo, da na teh ak- cijah mladi ne gradijo samo družbe, temveč hkrati tudi samega sebe, predstavlja mnogo več kot gospodarski 1/j'ačun rezultatov njihovega dela. Tovarištvo, bratstvo, in enotnost, solidarnost, delo in zavest o potrebnosti vsako- gar v naši družbi so vredno- te, ki bi jih morali pri nas tudi v vsakodnevni praksi mnogo skrbneje negovati, kot to v resnici delamo. Zato nam morajo biti tudi letošnje delovne akcije v poduk in razmislek. Ob šte- vilnih delovnih in drugih uspehih ne smemo prezreti tudi nekaterih napak in sla- bosti, ki jih moramo prihod- nje leto odpraviti. Resnica je, da je bilo med brigadirji še vedno premalo študentov in dijaške mladine. Pred- vsem je premalo vključene mestne mladine, torej iz sre- dišča, kjer je čutiti malome- ščansko in potrošniško mi- selnost, kar nedvomno kazi odnose med mladimi. Pod- krepimo to trditev s podat- kom, da je v letošnjih ak- cijah iz Celja sodelovalo le 30 odstotkov študentske in dijaške mladine in da je več- ji del predstavljala delavsko mladino. Več pozornosti pa bo po- trebno v prihodnje posveča- ti tudi propagandi, informi- ranosti in sami organizaciji ter pripravam mladinskih delovnih brigad. Vsekakor moramo vsi stremeti za tem, da bi prihodnje leto sodelo- valo v brigadah več mladih m da zato zagotovimo tudi ustrezna sredstva, poskrbimo za boljše priprave, pripravi- mo pestre oblike družabne- ga brigadirskega življenja in razmišljamo o akcijah, ki bi bile vezane tudi na domače kraje v občini. Hkrati ob tem pa jasno in odločno po- kazati na vse tiste, ki noče- jo priznati pomena mladin- skih delovnih brigad. Delovne akcije in brigade morajo postati v resnici ti- sto mesto, kjer mladi ne gradijo samo boljših pogo- jev za družbo, temveč se hkrati ob delu in bri,gadir- skem življenju kalijo kot samoupravljale!, Id bodo mo- rali že jutri prevzeti vedno težje naloge. VIKI KRAJNC OBMOČJE: ZNANE CENE Prodaja določenih vrst olaga za ozimnico je stekla. Dobrina se je na to nalogo dobro pripravila. Ne samo zaradi zajamčenih zadostnih količin blaga, tudi zaradi številnih prodajnih mest, kjer je moč kupiti blago za ozimnico. Na širšem celjskem območju je takšnih mest kar 44. In končno, znane so tudi cene, ki so pri količinsko večjem odvzemu nižje. Cene za plantažna jabolka se gibljejo do 5.70 do 3.50 din, za kmečka pa od 5.70 do 3.80. Krompir je pri odjemu od 25 kg in več po 4.25, čebula (nad 10 kg) po 7.40, uvoženi fižol v zrnu (nad 5 kg) po 18.50, sveže ze- lje (nad 20 kg) po 2.45 in sveža paprika (nad 5 kg) po 6.70 din CELJE: AKTUALNA RAZPRAVA NA SEJ! SOB v ponedeljek, 27. t. m. se bodo najprej na skupni, zatem pa na ločenih sejah zbrali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Predlog dnevnega reda obeta izredno aktualno delo, saj bodo delegati med drugim obravnavali potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in se že v nadaljevanju srečali z oceno izvajanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju celjske občine v leto- šnjem letu ter z značilnostmi gospodarskih gibanj v ob- čini v prvem polletju letos. Torej, dovolj priložnosti, da bodo zlasti delegati iz združenega dela ocenili svoje probleme in prizadevanja za njihovo rešitev, tembolj, ker gospodarska gibanja v prvem polletju opozarjajo na mnoge vrzeli. Na ločenih sejah bodo razpravljali še o poteku po- sojila za ceste v občini, zatem odločali o odloku o ure- ditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje in se med drugim srečali tudi z dopolnitvami zazidalnega na- črta za staro mestno jedro. ^ MB RADEČE: ŽALhjJLTRAKOVI UeloMK- or.?anizaci,je, društva In družbenopolitične organiza- cije bodo naine.sto vencev na grobove umrlih občanov pola.^ale žalne trakove. Takšen je bil sklep konference KO SZDL Ra- deče na ponedeljkovi seji. žalne trakove, ki so mnoijo cenejši kot venci, bodo skupaj s krsto spustili v srrob. Torej ne bo nič več toliko žalostnih, ovenelih vencev po radcškem poko- pališču. iVinogo poniembne.je pa ,je to. da bodo denar, ki je bil sicer namenjen za drage vence, porabili za pomoč socialno osro/enini, prizadetim v elementarnih nesrečah, otrokom soci- alno šibkih. Skratka, ta denar bodo porabili za pomoč lju- dem, žalni trakovi predstavljajo torej lepo in humano dejanje in naše spoštovanje do pokojnikov ni zato nič manjše. Če v laški občini govo- rijo o prodoru mladih vo- dilnih ljudi, potem Jože Stanič mednje nesporno sodi. Je med mlajšimi di- rektorji v tej občini in na čelu ene največjih, najuspešnejših delovnih organizacij — pivovarne. Toda to ni edina zna- čilna poteza pri obliko- vanju njegovega portreta! Jože Stanič je med dru- žbeno najbolj aktivnimi in ustvarjalnimi direktor- ji v občini tudi izven de- lovne organizacije, ki jo vodi že dve leti. Je podpredsednik občinske skupščine, predsednik ko- misije za družbeno-eko- nomske odnose pri občin- ski konferenci ZKS in no- silec še cele vrste funk- cij, zaradi česar se dosti- krat jezi. da mnogi mladi in sposobni ljudje niso družbeno aktivni, pa za- to na tiste, .ki. so, ridlo-, žijo večje breme. — In še ena poteza je po- membna. Vso našteto de- lavnost in vsestransko an- gažiranost bi kdo pripisal neke vrste pozitivnemu lokalpatriotizmu. Vendar je to pomota. Jože Stanič je Laščam, je občan obči- ne Laško in je v trinaj- stih letih, odkar je v La- škem, pokazal mnogo več- jo pripadnost kraju, kjer živi, kot premnogi Lašča- ni, ki se že desetletja tr- kajo po prših, češ, mi Laščani ... In značaj, ki oblikuje to osebnost, je bil trdo kovan. Leta 1941 rojen je s staršema prebil kot do- jenček in negodno otroče v pregnanstvu v Nemčiji, kamor so Staničeve, kot tisoče drugih, izselili iz brežiškega območja. Mo- ral bi prevzeti kmetijo šel je v nižjo kmetijsko šolo v Svečino, potem v srednjo v Mariboru. Go- tovo bi bil postal vzore-n kmet, če bi takrat v kme- tijstvu vladale količkaj spodbudne razmere. Pa se je vpisal na univerzo, kon- čal študij živilske tehnolo- gije, prišel v Laško m ostal tu. Potem, ko je bil izbran za direktorja v kolektivu, ki ga je v več kot desetih letih že dobro spoznal, ni delal prekucniškjh prevra- tov in novotarij, kajti zanj je bila pospešena rast pivovarne enako pri srcu prej kot poslej, zato je njegov odnos do teh dolžnosti samo nadaljeva- nje na odgovornejši ravni. Dosedaj mu še ni bilo žal, da je pognal koreni- ne v Laškem. Poslej te nevarnosti tudi najbrž ne bo, kajti če so korenine globoko, je človek občan v dobrem in slabem. J. KRAŠOVEC OBRAZJ RADEČE USPEŠNO DVELETNO DELOVANJE KLUBA iMIadinski klub v Radečah,' ki obstaja šele dve leti, se kljub pomanjkanju izkiišenj in tradicij, postavlja z vrsto priznanj za svoje uspešno delovanje. Pred dvema letoma 'so adaptirali nekdanje kegljišče s pomočjo krajevne skupno- sti in papirnice in si uredili prijeten kotiček. Mladinski klub Radeče de- luje nekomercialno. Ker so brez dotacij in z amaterskim vodstvom, je njihov uspeh toliko bolj razveseljiv. Pro- gram njihovega dela je ši- rok, saj zajema poleg kul- turnega tudi športno in za- bavno področje. Kot smo že omenili, je osnova njihovih prizadevanj kultura. Do se- daj so organizirali predava- nja iz glasbene in likovne umetnosti, želijo pa posedi še na druga področja (npr. filmska kultura). V svoj kljub so pritegnili tudi starejše občane, ki so negativno mišljenje o mladi- ni spremenili v pozitivno smer. Ciklus predavanj o - jazzu so opremili z diapozitivi, glasbenimi primeri. Uspeli so debatni večeri, disko" ve-, čeri. Vse to so. priredili z namenom, da bi znali prece- njevati in tudi kritično gle- dati na vse zvrsti kulture. Priredili so tudi razstavo li-, kovnih del amaterjev v poj; OTStitev obletnice Ivana Can-, karja, in organizirali razsta-* vo mladtli umetnikov iz li- koTOe akademije in šole za oblikovanje. Mladinci so pol- ni idej in se ne ustrašijo dela. Dokaz je dobro orgar niziran recital Kosovelovih Integralov ob 50-letnici pesni- kove smrti. Prireditve kluba niso plod suhoparnega sestankovanja, ampak se porode med de- lom samim in jih nato vkoni- ponirajo v organizirano de- javnost. V najkrajšem času mislijo uresničiti še nekaj na tak način vzniklih idej. . Za krajevni praznik bo- do povabili Eksperimenialno lutkovno gledališče iz Kranja, s čemer bi -radi, -ponovno ■obudili lutkarštvo doma. mfiitdar jim bo ■ uspelo orga- •hizirati razstavo umetniške fotografije in predavanje o filmski kulturi z gostom iz Zagrebške šole risanega fil- ma. RADO SERNEC FRANJO FiJAVŽ: OB PRAZNIKU MOZIRSKE OBČINE (2) TRNOVA POT V SVOBODO Vpliv delovanja Osvobodilne fronte je za inaven že v avgustu in septembru 1941, ko .se osnujejo simpatizerske skupine, a Ponekod odbori OF. Okrožni partijski ko- fnite za Savinjsko dolino in štab štajer- skega bataljona sta za razširitev frontov- sfce organizacije, ki bi naj bila prihodnjo Pomlad v oporo novim partizanskim sku- pinam, poslala sredi novembra na to ob- "nočie predvojnega člana KPS Jožeta Le- ton jo — Kmeta. Na pomlad 1942 ga je ^^nienial Albin Vipotnik-Strgar, dolgoletni ^lan partijske ilegale v Savinjski dolini. 2e v poletju in vse do začetka novembra 1^41 je uspešno deloval v Zg. Savinjski do- lini Božo Mravljak. španski borec, doma ^ Šoštanja. V obdobju od jeseni 1941 do Poletja 1942, nekateri tudi kasneje v 1943 1914 letu, so tu politično delovali v ra- ^^lih obdobjih poleg že navedenih še bra 'a Milko in Rastko Brunet, Franci Herle. Viktor Krč, Ela Letanja-Atena, Vlado Le- ^^nja-Mirko, Ivan Mogu-Marko, Jože Pla- '^onšek-Jaka, Vili Reberšak-Čuk, bratje An- ^^n fškerjanc), Ciril (Borut) in Ivan (Lo- ^^cj Remic, Ivan štrigl-Žuti. Ferdo Zaje ^^rvacij, Anton Zupan-Zvonko. Ivan ^^avc-Mrazek in njegov sin žmavc-Mraz- Od naštetih, lahko jih prištevamo pionirje osvobodilnega gibanja, jih je le malo dočakalo svobodo. Ko je okuptorju v poletju 1942 leta uspela v raznih krajih, nekje prej drugje kasneje, razkriti organizacijo OF, je bila večina sodelavcev aretirana, mstreljena aH odvedena v koncentracijska taborišča. V obdobju junij—september 1942 je prišlo sko- raj povsod do prenehanja odborov OF. V tem letu je terjala borba proti okupatorju največ žrtev v vrstah Zgornje Savinjske ilegale, torej predvsem med neoboro^e- nimi člani. Družine ustreljenih in interni- ranih so bile prav tako aretirane in od. peljane v koncentracijska ali delovna ta- borišča. Tudi otrokom ni bilo prizanešeno. Le redkim sodelavcem odporniškega giba- nja je uspelo takrat pravočasno pobegni- ti in s^ pridružiti partizanskim skupinam. Prvi partizani so se že v poletju 1941 zadrževali na Gbrnje^ savinjskem področ- ju. Prihajali so is Dohrovelj (Savinjska če- ta) in iz '.Kamriiškega ■ pddročja (Kamni- ška četa). V maju 1942 napadejo partiza- ni skupno z aktivisti Ljubno, v juniju Na- zarje, kasneje se napadi na oborožene nemške patrulje, žandarje, policijo in ver- mane vrstijo iz tedna v teden, že koncem avgusta 1912 se je na to področje prebila iz Dolenjskega preko Gorenjske in Koro- ške v bojih sicer zelo okrnjena II. grupa odredov. Njen štab (komandant Franc Ro- zman-Stane, namestnik Peter Stante-Skala, poUtkomisar Dušan Kveder-Tomažj in Po- krajinski komite KP za Štajersko pod vod- stvom sekretarja Dušana Kraigherja-Juga, sta se v začetku septembra 1942 odločila okrepiti terensko organizacijo. Zato so bi- li nekateri borci, predvsem domačini, do- deljeni iz vojaških enot na politično delo. Tako je prišlo v kasnejših mesecih do os- novanja novih odborov OF in do razgiba nega delovnja spomladi 1943 posebno med mladino, kateri je odporniško giba- nje svetovalo, da se naj ne pusti mobili- zirati v nemško vojsko ali odpeljati na obvezno delo v nemške tovarne orožja alt na poljska dela v Avstrijo, na Bavarsko Itd. Za področje današnje občine so bili takrat ustanovljeni rajonski odbori OF, po. drejeni okrožnemu komiteju KP za Sa- vinjsko dolino. To so bili odbori šmihel. Dreta, Grad, Raduha in Medvedjek, a se- kretarji so bili Jože Blekač, Mara Lipičar. Peter Remenih, Jože Skok in Anton Zu pan. Med najvidnejše politične organizatorje v kasnejšem obdobju (od jeseni 1943 in v 1944 letu) prištevamo v sestavu razšir^iene- ga celjskega okrožja, katerega del jc bila Zgornja Savinjska dolina, Šergeja Kraig- herja. Albina Vipotnika, Vlada Majhena. Toneta Boleta. Jožeta Gričarja, Julijano Cilenšek, Ivo Rakarjevo in druge. Uspešne partizanske vojaške akcije od spomladi 1914 dalje so ustvarile pogoje za obširno delovanje odborov OF in komite- jev KP na področju občine. Prav tako je dajalo viden pečat razvoju gibanja in na. lagalo obsežne naloge odborom ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju dejstvo, da so imele politične organizacije in vo- jaško poveljstvo na štajerskem stalne zve- ze s Centralnim komitejem KPS, Izvrš- nim odborom OF in Glavnim štabom - NOV in POS na osvobojenim ozemlju v Beli krajini, oziroma v Kočevskem Rogu. kakor tudi s še neosvobojenim.i predeli štajerske. Koroške in Prekmurja. Zveze so bile redne po kurirski liniji in radijskih zvezah. V Zg. Savinjski dolini so bile takrat izvedene prve volitve v narodno osvobodine odbore. Prirejena so bila razna posvetovanja za kadre iz celot- ne Štajerske in nekaj ljudskih zboro- vanj. Popravek pro.jšn.iega sestavka (št. 87): Besedilo v odstavku druge kolone se pravilno glasi: .Šta.jerska domovinska zveza je takrat na vso moč trobila, da je politično vodstvo upornikov, ki .se »skriva« nck.je na Dolenjskem in Kranjskem, v svojem brezupu žrtvo- valo divizijo partizanov v nameri, da bi »povzročali nemire« na Štajerskem, kar... 12 stran — NOVI TEDNIK št. 38 — 23. september 1976 POMNIK OB PROGI Preteklo auuuio so inca Drcsitijo vasjo in Levcem ob železniški progi odkrili pomnik. Kot je že več podobnih v Sloveniji je tudi tega postavil aktiv Zveze borcev — Zelezjiičarjev Slovenije, označujejo pa mesta, kjer so med NOB vodile poti parti- zanov in kurirjev. Pomnik v Drešinji vasi je še toliko bolj pomemben, saj je na tem mestu prešel progo štajerski bataljon ob znanem Brežiškem pohodni. Slavnostni govor ob odkritju je imel predsednik krajevne organizacije ZB Zoran Razboršek. ki je pozdravil vse navzoče, o dogodkih ki so ta kraj zaznamovali pa prvoborec Ivo Zupane-Ludvik, ki je bil v Štajerskem bataljonu in se je tudi udeležil omenjenega pohoaa loan Zaleznik iz Celjskega železniškega vozlišča je govoril o pomenu teh pomnikov, ki bodo tudi poznejše rodove opominjali na mračne in obe- nem svetle čase v naši preteklosti, ter ob koncu odkril pomnik. Učenci iz osmovne šole Petrovče in pevski zbor so pripravili pester kulturni program. Ob koncu je Janez Meglic prebral protestno pismo, ki so ga jooslali Avstrijskemu konzulatu v Beogradu. S tem so se pridružili protestom jugoslovanske javnosti, ki vedno glasneje protestira proti raimanju z našimi manjšinami v Avstriji. T. TAVČER CELJE DELOVANJE MLADIH V NOVEM MANDATNEM OBDOBJU Minilo je dveletno mandat- no obdobje in mladi pri ob- činski konferenci ZVeze so- cialistične mladine so se 16. septembra zbrali na svoj.i zadnji konferenci v starem sestavu, ki je bila hkrati pr- va volilna in programsk;i konferenca novega sestava. Na tem zboru delegatov iz osnovnih organizacij ter 2,0- stov, so pregledali preteklo delo in dopolnili izhodišča za delo v prihodnjih dveh letih. Med novo izvoljenimi čla- ni občinske konference Zveze socialistične mladine Celje je tudi Srečko Petkovskl, ki je hkrati tudi predsednik osnov- ne organizacije Zveze sociali. stične mladine v kraje\-n'i skupnosti Savinja. »Katere smernice za delo v prihodnje ste si zastavili na programski konferenci?« V naslednjem mandatnem obdobju nas^čaka veliko de- la. Trudili se bomo, da bo- mo vse začrtaiie naloge spro- ti in dobro reševali. Našo de- javnost bomo nenehno uskla- jevali z vsemi družbenopoli- tičnimi dejavniki. Začrtane programe bomo pravočasno dopolnjevali, spreminjala na podlagi lastnih spoznanj in dajal: pobude za spremembe in dopolnitve drugih progra- Srečko Petkovski mov, pobude za politične akcije ter organizirali ustrez- no usmerjeno politično aktiv- nost organizacij in članstva. Polno se bomo angažirali pri uresničevanju ustave na vseh področjih družbenega življenja. Preko osnovnih or. ganizacij bomo vplivali na akcijsko in vsebinsko poglo- bitev odnosov s krajevnimi konferencami SZDL. Na po- dročju samoupravnega spo- razumevanja se bo občinska konferenca še posebej anga- žirala, da se podpiše samo- upravni sporazum za področ- je mladinskih delovnih akcij na nivoju regije m občine. »Kakšno pa je delo in inte- tres mladili v krajevnili skup- nostih?« NarediU smo velik Ko- rak naprej pri ustanavljanju osnovnih organizacij v kra. jevnih skupnostih. Se pred kratkim je bilo teh aktivov le okrog 500, danes jih je že okrog 1800 in morda še" več. Mladi so aktivni na šport- nem in kulturnem področju in radi sodelujejo pri razvi- janju krajevne samouprave. Moram reči, da mladi po kra- jevnih skupnostih kar prid- no delamo, sami pa smo krivi, da javnost o našem delu pravzaprav ne izve ve- liko. Tudi to vrzel bomo v naslednjem obdobju pokrili. Veliko dela nas čaka še na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samoza- ščite, kjer moramo prav mi, mladi, postati nosilec nalog. V krajevnih skupnosun se postavi v ospredje ničkoliko- krat problem prostorov, ka- kor tudi financiranja. Prepri- čan sem, da polovica osnov, nih organizacij za svoje delo nima ustreznih prostorov ni- ti finančnih sredstev MATEJA POD.JED SLO IN DS V ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU BRANITI STVARITVE PROIZVAJALEC TUDI V VLOGI BORCA Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu se bliža kraju. V določbah osnut- ka zakona zavzemajo vidno mesto tudi teme, ki nepo- sredJio obravnavajo splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Razprava je to- rej priložnost, da delo\-ni ljudje razpravljajo o pomenu in nadaljnjem razvoju SLO in družbene samozaščite v pogojih nadaljnje ustavne preobrazbe našega politične, ga sistema. Organizacije združenega de- la se pripravljajo na obram- bo v skladu z zakonom, skr- bijo za sredstva in delujejo v interesu ljudske obrambe. Delovni človek — proizvaja- lec se torej pojavlja v vlogi oboroženega borca, sposob- nega in pripravljenega za oboroženi odpor, za varnost in zaščito kolektiva in mate- rialnih dobrin. Razpolaganje z doliodl^om TOZD je družbena zagot.ovi- tev položaja delovnega člove- ka in materialna podlaga nje- gove politične moči. Ko raz- polagajo z dohodkom, razpo- lagajo tudi s s^redstvi, ki jih idajajo za kritje potreb SLO in DS. Del sredstev se upo- rablja za organiziranje SIO v naši družbi, del pa za ti- ste potrebe v okviru delovne organizacije in krajevne skup- nosti v skladu z njihc^vimi samoupravnimi sporazumi. V 36. členu osnutka zako- na je poudarjeno, da imajo delavci pravico in dolžnost, da se organizirajo in zago- tovijo sredstva za uresniče- vanje SLO in DS. To pa je mogoče zagotoviti samo v okviru novih družbenoeko- nomskih odnosov, ki jih ure ja zakon, vendar je javna razprava pokazala, da ta člen precej posplošeno obravnava SLO in DS. Prav tako niso dovolj jas- no opredeljene pristojnosti delavskih svetov. To pa je še posebno pomembno, ker ni posebnega zakona, ki bi ure- jal DS v oi-ganizacijah zdru- ženega dela, medtem ko je pravica in dolžnost le-teh, da organizirajo in za.gotove uresničevanje SLO in DS. Dosedanja razprava je znat- no pripomogla k izboljša.nju zakonskega besedila, tudi ti- stega dela, ki govori o SLO in DS. So pa cud; takšne organi- zacije, kjer niso pripravili analiz dejanskega .>tanja na tem področju in so v ta na- men pripravila samo preda- vanje o obrambi in zaščiti. Na žalost pa tudi od nekate- rih 3troko\Tiih institucij in upravnih organov niso pri- spele pripombe, čeprav bi v teh sredinah lahko marsi- kaj koristnega prispevali • VIKI KRAJNC KS GORICA PRI SLIVNICI SKRBIJO ZA CESTE TUDI NOV STOLPIČ ZA 20 STANOVANJ v krajevm skupnosti Go- rica pri Slivnici posvečajo veliko skrb urejevanju vaških in makadamskih cest. Se po- sebno v letošnjem poletju občani te krajevne skupnosti niso poznali počitnic, kajti zavedali so se, da jim bodo dobro urejene ceste služile zlasti v jesensko-zimskem ob- dobju, ki je pred vrati. Fi- nančna sredstva za obnovo in ureditev teh cest prispeva v večini krajevna skupnost, velik del sredstev pa občan! sami. Ob tem je pomembno omeniti, da večino del opra- vijo ljudje sami s prosto- FOlinimd delovnimi urami. Tako ceste postajajo vse bolj njihove in po njih se v od- daljene vasi s hitrimi koraki bliža tudi napredek. Trenut- no vaščani urejajo cesto Vo duce—Bukovje, iz lastnih .sredstev pa so na tej cesti tudi popravi h most. V na- črtu imajo še ureditev ceste v samem naselju Voduce, kar pa bo verjetno predstav- ljalo malo večji problem In bo zantevalo več časa, saj je v tem naselju veliko ostare- lih ljudi, ki res ne morejo več vihteti krampov in lopat. VeMko problemov je v tej krajevm skupnosti med po tresniki, kajti še veliko Je. tistih, ki nimajo urejenih stanovanjskih razmer. To delo poteka počasi tudi zato, ker so hiše m naselja pre- cej razdrobljena po bližnji okolici in težko dostopna. V novem 20-stanovanjskem stol- piča, ki je zrasel v Gorici, bo našlo varno zavetje tudi nekaj teh družin. V tem bloku, ki bo vseljiv že čez nekaj dni, se bodo nastanile še socialno ogrožene druži- ne, upokojenci in ljudje iz posameznih delo\-nih organi- zacij, ki so ta stanovanja od- kupili za svoje delavce. ' M. P. LAŠKO: STISKE GLASBENE ŠOLE v Laškem že drugo le- to deluje oddelek glasbe- ne šole iz Radeč. Prvo leto je obiskovalo glasbe no šolo triintrideset slu- šateljev, letošnje leto pa jih bodo kljub poman.! kanju prostora i'n učitelj- skih kadrov vpisali petde- set. Do sedaj sta bila na šoli zaposlena dva uči telja. eden je poučeval klavir in na.uk o glasbi ki je obvezen predmei glasbenih šoL drugi ps pihalne instrumente. Z no- vim šolskim letom pa bo- do na šoli zaposlili še enega učitelja, ki bo po- učeval harmoniko. Glasbena šola Laško go- stuje v prostorih poseb ne osnovne šole in je za- radi prostorske stiske morala odkloniti številne prosilce, ki bi se želeli učiti igranja instrumen- tov, Poleg pomanjkanja pro štorov jih tare tudi po manjkaaije kvalitetnih gias. be'nih instrumentov. Letos so sicer nabavili neka; pihal kvalitetnih mamk vendar ^o še vedno zadošča. Vsi, ki na šol; in za šolo delajo, so prepriča ni, da se bodo sčasoma stvari obrnile na bolje kajti prav glasbena vzgo j a je del splošne izobra 3be in eden soustvarjal cev kultivirane osebnosti RADO SERNEC VRANSKO KONEC PRAZNOVANJ ODKRILI SPOMENIK SVANU FARČNIKU Na Vranskem so z otvoritvi- jo spomenika in proizvodne hale INDE zaključili prazno- vanje krajevnega praznika V nedeljo so na Vranskem zaključili enotedensko praz- novanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na oitko na Stopniku in v spomin na začetek organizi- ranega odpora na Creti. Ves teden so se na Vranskem vr- stile športne in kulturne pri- reditve, na katerih so poleg domačinov nastopali še gost- je iz Celja in Laktašev pri Banjaluki Nedeljsko osred- nje praznovanje se je priče- lo v dopoldanskih urah, ko so po skupni seji krajevnih organizacij odkrili spomenik revolucionarju in komunistu Ivanu Farčniku-Buču, po ka- terem se imenuje vranska šola. Spomin nanj je obudil prvoborec Anton Kotnik in med drugim dejal, da še po- sebno ob priložnostih, ko se spominjamo neštevilnih žr- tev za svobodo, občutimo in obsojamo ravnanje Avstrije na Koroškem in Gradiščan- skem. Tudi zaradi cene, ki smo jo plačali za svobodo, ne dovolimo, da bi nam tež- ko priborjeno svobodo kdo kratil. Praznovanje krajevnega praznika se je nadaljevalo z otvoritvijo nove proizvodne hale INDE Vransko. V tej hali, ki je veljala 160 starih milijonov, bo INDE izdeloval moško in žensko usnjeno konfekcijo. Praznovanje kra- jevnega praznika so zaključi- li s proslavo 90. obletnice de lovanja domačega gasilskega društva prvim dnevom gasil- cev občine Žalec. r. T, Podpredsednili ZB NOV Žalec Anton Kotnik je odkril spo- menik Ivanu Farčniku — BUCU. §t. 33 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 ZREŠKI PEVSKI ZBOR OBISK V KOSJERICU! NASTOP ZBORA V POBRATENEM KRAJU Ta teden odpotujejo pev- ci moškega zbora Svobode iz Zreč na gostovanje v občino Kosjerici v SR Srbiji. Tja sta jih povabila občinska konferenca SZDL in skupšči- na občine, kajti Kosjerici so pobratena občina Slov. Ko- njic. Tako bo 33 članski zre- ški moški pevski zbor pod dirigentskim vodstvom zboro- vodje Kovača Francija izve- del svečani koncert ob praz- novanju tamkajšnega občin- skega pi'aznika. Razen tega bo zapel še na dveh ali treh koncertih v krajih kosjeriške občine. Tako se načrtno in dogovorjeno poglabljajo kul- turne vezi med dvema obči- nama, ki sta sicer zemljepis- no daleč narazen, a vendar v bratskih odnosih zelo blizu. Prav prebivalci te občine so nudili zatočišče in vso po- moč Slovencem, ki so jih nemški okupatorji leta 1941. pregnali iz rodne grude v Srbijo. Vprašali smo predsednika zbora Leskovarja Lubana, ka- ko je zbor pripravljen za to dolgo pot, da prikaže na.šo pevsko kulturo )u;',nim bra- tom? »V zboru je večina pevcev iz kovaške industrije Unior, ki nudi zboru vso pomoč. Seveda je nekaj pevcev tudi iz drugih kolektivov in kme- tov iz bližnje okolice. Vaje imamo redno dvakrat teden- sko. Udeležba je zelo dobra, Pripravljamo se na tekmova- nje., zborov v Mariboru. Po- sebno skrbno smo izbrali program za nastope na po- brateni občini. Prikazati ho- čemo lepoto melodije sloven- ske narodne in umetne pes- mi. Zapeli bomo tudi nekaj korejskih pesmi, tako, da bo- I mo z njimi prikazali neneh- ni trdni boj Slovencev v so- sednji Avstriji za nacionalni obstoj in ohranitev materi- nega slovenskega jezika. S I tem bomo manifestirali pra- ; vično zahtevo koroških Slo- vencev in gradiščanskih Hr- vatov po doslednem izpol- njevanju državne pogodbe o narodnih manjšinah v Av- striji. SODIN KONRAD OKTET GALLUS POD CELJSKIM STROPOM OKTET GALLUS bo začel letošnjo koncertno sezono z izvenabonniajskim koncertom v muzeju pod Celjskim stropom v sredo 2h. septembra. Program je razdeljen na 4 dele Ga/Z;/,s. od Gallusa do sodobnikov, slovenska romantika in narodna pesem. Med odmorom bo REVIJA ZLATEGA NAKITA, ki jo pripravljajo ZLATARNE CELJE. OBČASNA RAZSTAVA V POKRAJINSKEM MUZEJU v času od 24. septembra do 3. oktobra \x) v lapida- riju Pokrajin-skega muzeja 10. mednarodna jubilejna zla- tarska razstava. Za to priložnost bo muzej pripravil občasno razstavo nakita iz pozne antike To je obdobje od 4. do 6. stoletja našega štetja, čas od Dioklecijanove razdelitve rimskega imperija do na- selitve Slovanov Na razstavi, ki bo deset dni postavljena v arheološki stalni zbirki, ki b samezne člane za razrešitev tega problema. B02ENA PAVCNIK KRIVEC IN PRISIČEK V ROGAŠKI v petek so odprli likovno razsta-vo del Petra Krivca in Marjana Prisička v piv- nici Zdiavilišča v Rogašld SlariHi. To je prva razsta v,i nov? sezone, otvoritev pa Je f kulturnim spore- (lo:v. pcpestril nastop moš- keg.i pevskega zbora Zdra- vilišča Rogaške Slatine. O obeh umetnikih je sprego vorila ^ išji. kustosinja Po- krajinskega muzeja v Ce- ■ iii Mi;ena Moškonova. NANDE LESJAK V ŠENTJURJU v c.\li šentjurskega kul t^urnega doma razs'avlja svoja 1'kovna dela Nande Lesjak, član celjskega dru- .št.v.i likovnih amaterjev. To je ena od prvih razstav društvenega člana, ki raz- stavlja fvoja dela po se- lekci_5.kem izboru posebne komi5'it v okviru društva. TALEC V LIBOJAH IN SEVNICI v ckviru prireditev Ted- na Komunista bodo Zarja- ni igrah Talca 2. oktobra v L'b(\jah in 9^v ž>evnisjj. V okviru l;raje\ns-.«;. praznika .je bil«) na \ ranskem oiM-insk«. titsiKsk«« i-ekviiovanjc za pio- nir.je in n.larov: iz Rogaške Slatane. Podčetrtka in do mači pe^':sk■. zbor. za zaključek pa bodo SA-oja dela brali člano liiterarne .skupdne Beseda št.irih iz Celja. Nasledn.ji dan. torej v soboto, se bode na Pilštajnu zbraili gledališki igralci in krajani ter obiskovalci abon- maje Koiz,>ansiko na svojem da-ugem tradiciimalneni srečanju. Ob tej priložnosti bodo igralci SNG Celje predstavili nekaj (Hlilomkov «?vojega rednega gledali- škega repertoarja. .Srečanje bodo začeli ob 16. uri. Za zaiključeJt kozjaniskega kulturnega tedna bo KI^D 2«o-ja Trnovlje predstavilo Kozjancem irsko dramo TaJei- v kinorivorani v Kozjem. Tugi.iivost pralnice bo KO avtonK)bilov na uro, cena pa bo približno .30 dinarjev, če- prav šo ni določena. AMD b ) omogočilo tudi nakup blo- kov za več pranj. Mislili so tudi na pomanjikanje vode v sušnih mesecih, saj bodo ure- dili lastno viliino. M, S. ODSTRANITE RAZVALINE Večkrat grem ali se pe- ljem po cesti od Rimskih Toplic proti Hrastniku. Toda ko zaviješ mimo tr- govine proti Dolu, se ti odpre »lepa« sLika. Bivša gostilna pod skalo »Pri Dolinšku« je popolna raz- valina. Hiša razipada. Na desni strani je bilo včasih kegljišče. Zdaj je objekt brez strehe. Plevela pa preveč. Menim, da bi občina ali kdo drug moral poskrbeti za rešitev stanja! POPOTNIK VPRAŠANJE, KI TERJA ODGOVOR Kot vam je znano, je v gradnji cesta Šentjur— Planma, na kateri je so- razmerno gost promet. Cesta do klanca je asfal- tirana. Jezerce so izpu- stili, z delom pa nadalju- jejo od gostilne škoberne naprej. Razumemo, da so Jezer- ce izpuščene zaradi upra- vičenih razlogov, ne mo- remo pa razumeti, zakaj niso nadaljevali del od vrha, kjer se odcepi cesta za Kalobje. Vsi, ki imamo domove ob cesti, smo pri- zadeti, ker se nam dviguje prah in onesnažuje okolje. Kar se tiče dajatev, smo enakopravni z drugimi, da pa se je gradnja ozi- roma asfaltiranje na na- šem območju opustilo, te- ga ne moremo razumeti. Modernizacija te ceste je bila že zdavnaj planirana, z delom pa zavlačujejo. Prosim toretj, posreduj- te nam odgovor na vpra- šanjft: zakaj niso nadalje- van z asfaltiranjem ceste že na vrhu klRnca, zakaj so opustili odsek ceste od vrha Jezerc do gostilne škoberne? ANTON RABUZA, Dob^je 22 a PRIPIS: Vprašanje je tu. Ljudje terjajo odgo- vor. Pravzaprav bi ga mo- rali že zdavnaj dobiti. Mo- rda so ga, pa so ga neka- teri preslišali ali se niso udeležili zbora volilcev, na katerem naj bi bilo to po- jasnjeno. Ne glede na ta razmišljanja in ugibanja, prosimo odgovorne za ta dela v Šentjurju, da po- sredujejo odgovor. UREDNIŠTVO NT GORICA PRI SLIVNICI ZA LEPO BODOČNOST o tem, da so v Gorici pri Slivnici v okviru praznika občine Šentjur predali svo- jemu namenu nov otroški vr- tec smo že pisaU. Obiskali pa smo ga pred dnevi, ko je ta vzgojno varstvena usta- nova zaživela. Prijetno in moderno urejena montažna zgradba sprejme vsako jut- ro 17 otrok od treh do še- stih let. Iz varnega zavetja mater se vsako jutro zateče- jo ti otroci v naročje skrbne vzgojiteljice Zdenke Šešerko. »Kako Se počutite v no- vem okolju? In predvsem, kako se počutijo vaši mali varovanci?« Zelo prijetno je v našem vrtcu. Vse je tako novo, da ni čudno, da smo bili prve dni vsi skupaj kar malo zbegani. Prej sem bila za- poslena v šentjurskem vrtcu in ker sem domačinka, sem bila seveda toliko bolj vese- la, ko se mi je ponudila pri- ložnost, da lahko delam v domačem kraju. Dobro se razumemo s temi malimi raz- grajači in kar v imenu njih lahko rečem, da jim je tu- kaj lepo. Čeprav tu in tam le še kaj manjka, imamo ze- lo lep vrtec, v lepem in zdravem okolju v gozdu. Ta- kih vrtcev, mislim, je malo. »So to otroci, ki so prvič v vrtcu?« Večina da. Nekaj je tudi tistih, ki so jih starši vsa ko jutro pripeljali v šentjur- ski vrtec in smo torej znan ci že od prej. Si lahko mi- slite, kakšna razbremenitev je to za starše in tudi otro- ke, ki so se vsako jutro vo- zili v Šentjur! Največ pa je tistih, ki so prvič v vrtcu in z njimi sem se morala pi-ve dni malo več ukvarjati. Po- časi se bo delo prav gotovo popolnoma uteklo in vsi sku- paj bomo še bolj zadovoljni. »So to otroci samo tistih staršev, ki so v službsih, ali tudi onih. ki so doma, ali pa je v službi samo eden?« Večina staršev teh otrok so res v službi, toda med njimi je npkaj tudi takih, ki so poslali v vrtec otroke samo zaradi skupinske vzgo- je in družbe. Prepričana sem, da so storili prav. V družbi s svojimi vrstniki se otrok lahko dobro razvija in si pri dobiva socialne navade. »Imate organizirano tudi prehrano za otroke?« Seveda. Imamo kuharico, ki zjutraj sprejema tudi otro- ke v vrtec, pozneje pa jim pripravi malico in kosilo. Na razpolago imamo sodob- no urejeno kuhinjo, sanitari- je, dve igralnici, skratka vse, kar nam je za čas odsotno- sti staršev za dobro in us- pešno delo potrebno. »Se v kraju kažejo potre- be- po razširitvi skupine otrok, ki bi hodili v vrtec?« Zanimanje staršev je izred- no veliko. Starši se pred- vsem zanimajo tudi za obi- skovanje male šole v vrtcu, kar pa zaenkrat ne bo mo- goče uresničiti predvsem za- radi kadrovske stiske, pro- stora bi sicer imeli dovolj, saj je ena igralnica trenutno prazna in smo jo preuredili v spalnico. Toda če bomo naleteli še naprej na tako ši- roko razumevajoč krog lju- di, kot doslej, upam, da se bo sčasoma pri nas še mar- sikaj naredilo. Naj ob tem omenim samo prizadevnost staršev in mladincev iz tega kraja, ki so s prostovoljnimi delovnimi urami uredili naše igrišče, tako da je transpa- rent, ki še vedno visi pred vhodom v naš vrtec dobil res vsesplošen pomen. Na njem je zapisana misel nas v.seh: Dobra vzgoja — lepša bodočnost! MATEJA PODJED PRED 4. REVIJO V LIBOJAH CELODNEVNO SREČANJE Tudi letos bo DPD Svoboda v Libojah, sekcija »Vese- li Libojčani«, pripravila revijo narodno zabavnih ansam- blov, ki je še posebej namenjena tovrstnim ansamblom v Savinjski dolini in celjski občini. Organizator priča- kuje nastop petnajstih ansamblov, med katerimi bodo tudi mnogi gostje ter seveda takšni, ki so letos in že tudi pred leti osvojili najvišja odličja na republiškem festivalu v Ptuju. Letošnje srečanje bo za razliko od pr-3jšnjih trajalo ves dan. Ansambli se bodo v Libojah zbrali že dopol- dne ter ob 10. uri obiskali Keramično tovarno Liboje, ki je tudi pokrovitelj prireditve (tako kot vsako leto). Tam bodo vsem nastopajočim izročili tudi spominska darila. Po ogledu tovarne bo skupno kosilo v Montani, zatem vaje (letos bodo vsi ansambli ob koncu zaigrali skupaj melodijo »Slovenija od kod lepote tvoje«) in dva nastopa (lani samo eden) — ob 15. in 18. uri. Za dva nastopa so se odločili zato, ker je za to revijo vsako leto večje zanimanje. Organizatorji pripravljajo tudi posebno brošuro z vsebino o vseh nastopajočih an- samblih. Prihodnje leto bo 5. Jubilejna revija, na njej pa bodo tudi pripravili posvetovanje o narodno-zabavni glasbi. Letošnje srečanje bo tako kot vedno zanjo ne- deljo v novembru. .. tv PREBOLD: VISOKO PRIZNANJE Pred dnevi se je v Herceg- novem končal sedmi kongres Zveze speleologov Jugoslavije, katerega so se udeležili tudi preboldski jamarji. Med bivanjem v prijaznem črnogorskem mestu so se obo- gatili z novimi spoznanji in spoznali dobršen del črnogor- skega krasa pa tudi bližnja mesta. Sicer pa je bil ta kongres za preboldske jamarje veli- kega pomena, saj so med šte- vilnimi klub? v Jugoslaviji prejeli prav oni, poleg pota- pljaške zveze Sloveni,ie in ja- marske sekcije planinskega društva Železničar v Zagrebu, visoko priznanje — odllčje najuspešnejšega jamarskega kluba. Preboldskim jamarjem po- meni to odličje ne samo pri- znanje za dosedanje delo, marveč jih obvezuje, da bo- do najmanj tako aktivni v pri- hodn,je. DN KOZJE: NOGOMETNI TURNIR v počastitev krajevnega praznika de- vetega septembra, je nogometni klub Kozje organiziral turnir, na katerem so sodelovale tri pionirske ekipe: Lesi- čno, Bistrica ob Sotli in Kozje. Rezultati: Kozje-Bistrica ob Sotli 7 : O, Bistrica ob Sotli-Lesično 7:2, Kozje-Le- sično 11 : 1. Tako je pokal osvojila ekipa Kozjega, Darko in Damjan pa sta bila progla- šena za najboljša strelca, saj sta doseg- la vsak po pet golov. IVI ZUPANC, Kozje LAŠKO: ZA POSOČJE V Posočju, Purianiji m Julijski kra jini je potres pretekli teden ponovne rušil domove. Jutro so pričakali nov; brezdomci. Dnevi pa so mrzli, de- ževni, čimprej je treba postaviti no- ve strehe, začeti z akcijo za pomoč prizadetim. V laški občini je prva nakazala denar Kora Radeče. 3 mili Jone starih dinarjev, ki so bili name njeni za sindikalni izlet, so poslali na Tolminsko. To je več kot pa je Liijihov celodnevni zaslužek. Izletu se je odpovedala tudi sindikalna organi- zacija občinske uprave in poslala v Posočje 900.000 starih dinarjev, dogo /orili pa se bodo tudi za celodnevni ■zaslužek. Torej v laški občini dva kolektiva :n upajmo, da smo koga nehote iz pustili, saj bi to pomenilo nove pri- kolice, novo opeko prizadetim v po- tresu in nov dokaz humanosti in soli damosti, P. B. UPOKOJENCI: SMO PROTI »Dolžni smo izraziti naša stališča tn našo voljo«, Je dejal predsednik Krajevne skupnosti Otok-Kajuh v Ce lju na včerajšnjem protestnem zboro- vanju upokojencev in članov delov- nega kolektiva Doma upokojencev. Ne malo med njimi jih je takih, ki se še spominjajo bojev za koroško mejo, O tem sta pripovedovala tudi dva koro ška borca in spontano ploskanje ogor- čenih stanovalcev doma upokojencev je spremljalo njune besede. V protest- nem pismu, ki so ga poslali tudi na avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu so odločno poudarili, da so ob strani naših rojakov na Koroškem in Gradi- ščanskem, in nadaljevali, da pomeni manjšinjska politika v sosednji Av ištriji kratenje najosnovnejših človeko vih pravic P. B TOPER: OBSOJAMO Delavci tovarne rnodne konfekcije rOPER, Celje so na svojem zboru, 17. septembra sprejeli protestno pismo v katerem z gnusom obsojajo vsa rav- nanja avstrijskih oblasti do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ravnanja, ki niso v skladu z državno pogodbo in sklepi helsinške i^nferen- ce. V pismu so še zapisali: »Izražamo vso solidarnost s slovensko in hrva- ško manjšino v Avstriji in ju odločno podpiramo v boju za polno uresničenje sedmega člena m drugih členov držav- ne pogodbe Odločno smo proti pre- .števanju in drugim raznarodovalnim nameram in postopkom avstrijskih ob- lasti in neonacističnih organizacij.« LJUBNO: PODPIRAMO JIH V BORBI ZA OBSTOJ V nedeljo, 19. t. m. so ,se zbrali upokojenci na Ljubnem ob Savinji ter s protestnim pismom obsodili me- tode in nasilja, da bi Korošce, sloven- ske narodnosti onstran moja, čimprej utopili v morju nemštva. Naša narod- na in državljanska dolžnost bodi, so med drugim zapisali v pismu, da pod- premo koroške rojake in gradiščanske Hrvate v njihovi pravični borbi za obstoj! ZREČE—ROGLA: POHORSKA OHCET v zadnjem času so se Zrečani nav- dušili nad dvema tradicionalnima pri- reditvama, ki se odvijata na Rogli, turističnem središču južnega Pohorja. Io Sla »lil, [ čev Poho^ I aira kovai | in »pohon I pripravljal, | letos pa Si [ Kovaški I to predsta , postaja za ■. kot samo da čaka da. Pohorsk I starih poh . horske km j življenje, ^ ni dovolil, prvotni olj jim je pri drugo pod spremenil to, kako se ukvarji zanimivo z ja. Toda, i ja »etnogri ohcet«? Da stare poho: javi s prej bena dosed poudarila ( je bilo leti drugo pa ji Navzlic i:e vlila nekaj cegnili gle^ Organizi da obravn Čeprav gr lahko imel zine. LAŠKC VRTC/ Okolje m dolgo kami jeno, v zač majhne otri te ustanove pokrenejo a okolja. Udai dni. Vsak dl stavbe zelo ki jih je mo gotovi. V laškem kah, kjer so skupne zadi cij ni bilo. i leto slavilo' narediti tudi ozirom da ( je bil vrtec vanje« MARIJA HORUH Poročali s in vseh dn rijagradcu družbene do sti. Medtem poprijela pr njem času | ostali občani leg' mladino« stavbi tudi bilo priprav čilno etapo Ob koncu te ju, v soboto dan udeležil občanov, v ! stavbi plošči zidovje zaš« postavitev zi KOZJE Tudi za i tembru kon smo prvi da pili v šolo, čeni. šola j Povečali so njo in telmi še nekatera ŠENTJU ZA ZDC Pri občil Šentjurju so bor, ki se b< sanji zdomO številčnem s* posleni v t' njihovih dru videnem vra praznik kova ica, ki ga organi fjja Unior Zreče ^ ki jo je doslej jiristično društvo [rečah. J skoraj vsako le ilco vsebino, zato hočejo kaj več nezanimiv. Kaže, Dhcet« enaka uso- , kanček življenja jetov. Visoke po- f) za seboj dolgo omiljeni zob časa i ohranile v svoji m val civilizacije jačno življenje in ) je tudi Pohorc 'Ijenje. Toda, vse živeli, s čim so 50 se ženili... je f, ki ni s Pohor- fprašanja odgovar ireditev »pohorska meri že. Prikaz i je bil v primer U slabši. Zal, no- reditev ni posebej 'ohvale vredno pa lanje neveste. Vse v leto skoraj isto letošnja prireditev enutkov, ki so pri- lozomost. morajo zavedati, (T pohorski običaj i isto vsebino, bi Brireditev kaj sve- : VILI RAVNJAK OLJE JUJEJO ca v Laškem je bilo ;e, ker ni bilo ure imalce nevarno za dnevi se je vodstvo starši odločilo, da udarniško ureditev lo poteka že nekaj popoldnevih okoli o da bodo z deli, lačin urediti, kmalu lekaj akcij v soses- svali ceste in druge jih udarniških ak- u pa, ki bo drugo co, bo treba precej itovoljnim delom, z ni na pretek. Zato »brodošel »za ogre- ^DEC: PLOŠČO 0 pobudi mladine ■ organizacij v Ma- teem za zgraditev Bj krajevni skupno 1 počitniških tednih mladina, so v zad- na gradbišče tudi so minuli teden po- Halone vsak dan na 1 občani. Treba je •1 ruševino za odlo tiiranje prve plošče bila ta dela pri kra- leljo pa se je vsak ie rekordno število kar 56. Zdaj je na 1. S tem je spodnje Čaka pa udarnike ostrešja. PET V ŠOLI Se prvi dan v sep- feke počitnice. Ko ?a šolskega leta sto- ^ prijetno presene- čisto spremenjena. ^, preuredili kuhi- 'lavnico ter opra^-zili "tanjša dela. DEJAN KRESNIIL ^KRB ^<>nferenci SZDL v •"ili devetčlanski od- )'^5o ukvarjal z vpra- "^U bodo podatke o ' ^^ihačinov, ki so za- pogojih življenja '^ti otrok, o pred- * domovino itd. E. REČNIK KORENOV LOJZEK v sredo, 15. septembre 1976 se je Dobrna pošlo vila od svojega zvestega si7ia, prvega predsednika krajevnega ljudskega od bora Dobrne, prvega predsednika organizacije ZB Dobrne, gasilskega društva Dobrne, ZRVS Dobrne, saj je umrl kot rezervni poročnik. In še bi lahko naštevali. življenjska pot Koreno- vega Lojzka se je začela v Dobrni 8. junija 1911. Tu je končal tudi osnov- no šolo. V Gornji Radgo- ni je 1930. leta postal tr- govski pomočnik. leta 1935 pa je dobil zaposli- tev v Zdravilišču Dobrna kot skladiščnik Ta zaposlitev mu je da la priložnost, poleg dela v domačem kraju, tudi stike z mnogimi ljudmi, med katerim' ie ?bi^al 'lajnaprednejše. Bil je med redkimi v Dobrni, ki je že pred vojno prišel v stik z marksistično lite- raturo, med NOV pa je že zelo zgodaj navezal sti- ke s Pohorskim bataljo- nom in šaleško-mislinjski- mi aktiinsti Bil je neka] časa aktivist OF na tem območju, pozneje pa v državni varnosti. Zaradi svoje preprosto sti, neposrednosti in po- štenosti so ga ljudje ne- verjetno vzljubili. K nje- mu so se zatekali po po- moč in nasvete ženice iz- pod Paškega Kozjaka, Brdc, Klanca in ostalih obronkov Dobrne. Niko- mur ni odrekel prijazne besede in pomoči. Postal je sinonim, za Dobrno in za novo oblast. Na vseh volitvah je bil Lojze Ko ren na vseh voliščih so- glasno izvoljen. Dobrna je ponosna na tega svojega moža, zato se je od njega tudi do- stojno poslovila. Prišli pa so tudi njegovi soborci iz 3. bataljona VDV s pra- porom. FRAN.70 MAROŠEK POGOVOR iman, A UDARNIŠKA MARLJIVI MLADINCI INGRADA V LAŠKEM Pravzaprav sem vam ga hotela predstaviti že veliko prej. Pa ne zato, ker je Zvo- ne Debelak, predsednik OO ZSMS v Ingradovem tozdu v Laškem. Tudi ne zato, ker je vesel fant in je včasih, ko smo tovorili težke šolske torbe v osnovno šolo. pisal šaljive pesmice. Ne, z njim bi vas rada seznanila, ker je priden zidar. In od 8. do 29. avgusta je zidal po vaseh Svibno in Sužit. Bil je nam- reč v mladinski delovni bri- gadi, ki je prišla v Posočje, da bi pomagala popravljati napol porušene domove, ki jim je potres prizanesel No, in prav sedaj, ko pre. treseni poslušamo poročila o^ vaseh, ki izginjajo, se rušijo v prah, je prav, da napišemo kaj tudi o teh mladih ljudeh Celo poletje so pridno de lali, da bi vsaj malo poma- ,gali prizadetim v potresu. V predzadnji, to je tretji izme- ni je bil med njimi tudi Zvone. S svojo skupino je zidal dimnike, pokriva! strehe in postal udarnik. Sploh je bila njihova sku- pina, ki jO je vodil Alojz Mlakar, prav tako udarnik, najboljša. Zjutraj so torej vstajali malo pred peto, včasih tudi ob štirih in potem delah. tudi v dežju, po 8 ali 9 ur, in tako cel teden. Kosilo jih je sicer čakalo v tabona ▼ Kobaridu, a so skoraj vedno jedli pri prijaznih domači- nih, ki so odprtih rok spre- jemali te delovne fante. Ne, ni jim bito dolgčas in ne prenaporno. Navajeni so delati in življenje v brigadi je bilo razgibano. Imeli so predavanja o zunanji politiki, o osnutku zakona o združe- nem delu, obiskali so Vršič in muzej v Trenti, odšli so v kino v Kobarid. Včasih so imeli športno popoldne, zve- čer ples. čas je kar hitro minil. In če vprašaš Zvonka De. belaka iz Prah, bi še šel na takšno akcijo, ne okleva s pritrdilnim odgovorom. Ver- jetno ne bi oklevali tudi Ja- nez Mesojedec iz Papirnice v Radečah pa Rudi Lubej in Raj ko Radosavljevič iz In- grada, ki so bili prav tako udarniki v Posočju in na drugih delovnih akcijah. Ne bi oklevali tudi drugi mlad! brigadirji in prav je tako. BOžENA PAVČNIK SLOM PRI PONIKVI BOGATO SADNO LETO OBIRANJE V TEKU — CENA OD 3,50 DO 5,50 Ko se iz Šentjurja pelješ po asfaltni cesti proti Ponik- vi, se v Hotunju, ki je roj- stni kraj znamenitega karto- grafa Blaža Kocena srečaš z izredno lepimi sadnimi plantažami Kmet. kombina- ta šentjur-TOZD Slom. Začetki plantažnega sadjar- stva na posestvu segajo v le to 1962, ko so na levem bre- gu potoka Slomščice na rah lo dvignjenem, valovitem sve- tu, kjer so bile njive, trav- niki in gozd z buldožerjem zaorali prve terase. V 14. le- tih so .se nasadi z urejeni- mi dovoznimi cestami in najsodobnejšim sadnim izbo- rom razširile na 82 ha in to na Slomu, Hotunju in Ožbol- tu. Ing. agr. Vinko Mastnak neiunomi upravnik TOZD, ki je od prvih začetkov or- ganizator sadjarske proiz\'od- nje nam je nanizal vrsto težav s katerimi se je delov- ni kolektiv spopadal, pred- no je prišel do sedan,)ih re- zultatov. Menimo, da je prav osebnost ing. Mastnaka v dobršni meri doprinesla k rasti in razcvetu posestva Slom. Zvedeli smo, da bo letošnji pridelek doslej naj- večji, saj bo po grobih oce- nah znašal najmanj 150 va- gonov pn'o vrstnega sadja. Dva agronoma, dva kmet. tehnika in osem kvalificira- nih sadjarjev je lahko ponos- no in zadovoljno z opravlje- nim delom saj so s pravil- nimi agrotehničnimi ukrepi ublažili posledice julijske su- še in dosegli količinsko in kakovostno odličen pridelek. Izreden je letos pridelek jo- natana, saj se veje dreves kar šibijo pod težo prekras- nih rdečih in debelih sade- žev — sličen je tudi pride- lek obeh vrst delišesa in zla- te pramene. Užitek je spre- hoditi se po nasadih in ob- čudovati, kako mati narava bogato nagrajuje umno in pridno delo. Načelo »Daj -- dam«! velja tudi v naravi, saj zdravo drevo, pravilno gno- jeno in negovano razen ob izrednih elementarnih nesre- čah prav vse vrača. Na posestvu so se letos poleg vsakoletnih obnovitve- nih in širitvenih del nasa- dov lotili tudi drugi prepo- trebnih investicij s katerimi so bistveno spremenili dose- danje lice Sloma. Zgradili so skladišče s talno površino 1.000 m-, ki ima v celi dolži- ni rampo, izvedli kanalizaci- jo in celotno dvorišče asfal- tirali. Vsled vseh teh preu- reditev se bodo letos mnogo bolj kot doslej posvetili ma- loprodaji sadja, katerega ce- na bo glede na kakovost in vrsto nihala od 3,.50 do 5,50 din. Obiranje sadja ki je prav sedaj v polnem teku opravlja okoli 100 sezonskih delavcev. Drugo leto imajo namen nabaviti prebiralni stroj in viličarja. ERNEST REČNIK MALA ANKETA 1^^^- ti^'*-' \i,a -\ Brez dvoma je bil eden najpomembnejših dog(xikov ob koncu prejšnjega tedna srečanje samostojnih obrt- nikov petih občin v organizaciji združenja samostojnil) obrtnikov žalske občine in to v Žalcu ter Grižah. Pri tem ni šlo zgolj samo za športno in družabno srečanje, temveč tudi in predvsem za izmenjavo mnenj med sar mostojnimi obrtniki v občinah Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Celje in Žalec. Na delovnem sestanku pred tekmovanjem je bil navzoč tudi predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, ki je v priložnostnem go- voru predvsem poudaril, da na obrtnike ne smemo gle dati tako kot nekoč, kajti danes brez dvoma predstav Ijajo pomembno vejo našega gospodarstva. Večina samostojnih obrtnikov sledi tokovom današnje- ga časa, žal pa je še vedno nekaj takšnih, ki se temu izogibljejo iz takšnih ali drugačnih razlogov. Brez dvoma so tudi združenja samostojnih obrtnikov tista, ki poskušajo te posledice starega gledanja odpraviti in z zadovoljstvom lahko priznamo, da so v mnogem že uspeli. FRANJO VERONIK, predsednik Združenja sa- mostojnih obrtnikov obči- ne Žalec: »Smo mlado združenje, saj smo ga ustanovili šele letos febru- arja. V združenju je tre- nutno okoli 2O0 obrtnikov, okoli 150 pa se jih še ni odločilo za članstvo. Naše najpomembnejše akcije so bile: ureditev klub.skih prostorov, vpis posojila za ceste (160 milijonov) iz- vedba prvih športno-dru žabnih iger in seveda vse tisto, kar »žuli« obrtnike. Smo za tesno sodelovanje z vsemi, kajti le v tem vidimo naš uspeh. ERAN SADNIK, kanu^o sek, sicer pa predsednik Izvršnega odbora Združe nja samostojnih obrtnikov v žalski občini. »Srečanje obrtnikov iz mozirske, slovenjgraške, velenjske in cel,'ske občine z nami je siimo uvod v še tesnejše sodelovanje, še v septem- bru bomo pri nas pripra vili delovni sestanek ter se dogovorili, kaj bo kdo delal in kako bomo so delovali. Program naj bi aajemal mesečna srečanja na /sznih področjih. Tako uaj bi recimo med drugim Mozirčani pripravili zim- ske športne igre. IVI VIAROLT. mizar prerisednik Združenja sa nioslo.jnih obrtnikov v mo- i-irski občini: »IVIi imamc trenu'no 130 članov, pri- bližno toliko pa jih še ni. Biez dvoma je treba po- Dudo žalskih kolegov za srečanje pozdraviti, ven- dar je treba to ideje raz- vijati v korist samostojnih obrtnikov, kot tudi riDše cuiOtne družbe. Minil; so časi, ko so obrtnik' stali- ob strani; treba se je pjv- sod m vedno vključevati v tojiove naše celotne druž- be. Prvi koraki so nareje- ni, na nas samih pa je, da jih razvijamo naprej.« LEOPOLD DRAME, pred ^ednik Združenja .samo- stojnih obrtnikov občhie Celje: »Kljub temu, da smo bili celjski obrtniki med pi-vimi, ki smo usta- novili združenje pa mo ram povedati, da naše združenje v zadnjih letih ni najbolj delavno. Za to so objektivni in subjekoiv ni vzroki. Zdaj pripravlja- mo občni zbor, ki ui ga naj izvedli sredi okt-jbra; tam pa bi tudi zastavili temeljite smernice za naše bodoče delo. Ne moremo stati ob strani, temveč mo- ramo sodelovati. DANILO POCAJT. pred- sednik Združenja samo- stojnih obrtnikov občino Velenje: »Naše združenje smo ustanovili pred tremi leti, zdaj pa imamo 120 članov. Približno sto je še takšnih, ki se še ni so vpi- sali v združenje. Brez dvo ma so pred nami št.^vilne naloge, ki jih moramo v interesu vseh čimprej leš'- ti. Naša prisotnost bo po- magala, da bodo ljudje na nas drugače gledali, kot nekoč. športno-dru'žabna srečanja moramo p^-.iv za- radi tega razširiti. Na pi-vem športno-družabnem srečanju petih združenj samostojnih obrtnikov v Žalcu so tudi enotno podprli prizadevanje Slovencev v Avstriji ter obsodili ravnanje avstrijske vlade do naše manjšine.Tekst: TONE VRABL 15 stran — NOVI TEDNIK 5t. 38 — 23. september 1976 PROMET ŽE DRUGO TESTIRANJE PROSTOVOLJNI PREIZKUS ZNANJA Pred dobrim mesecem je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri celj- ski občinski skupščini prvič pripravil z ostalimi za to po- dročje odgovornimi instituci- jami prostovoljni preizkus znanja iz cestno prometnih predpisov. Prva akcija je opo- zorila na dvoje: — da je bil skrajni čas, da so to izpeljali, — kajti podatki so porazni. Prve akcije se je udeležilo samo 18 prostovoljcev šofer- jev, ki so zbrali toliko pogu- ma., da bi ponovno videli, kaj jim po opravljenem šofer- skem izpitu in nekaj letih vožnje še »manjka« v njiho- vem znanju, od katerega je tudi odvisna varnost drugih na ciestah. Skoraj nihče ni povsem zadovoljivo opravil i-e- ga testa, ki je brezplačen in anonimenl Glavni vzroki so- bili pri teoretičnem delu ne- poznavanje določenega pome- na prometnih znakov, pri praktičnem pa vožnja »na pa- met«! Nespoštovanje omejit- ve hitrosti v mestu, nezna- nje ali neiznajdljivost v kri- žiščih brez semaforjev, vož- nja preko polne črte, nepaz- ljivost do pešcev in kolesar- jev, izsiljevanje, neumestno prehitevanje in še in še. Zaradi teh prekrškov ni- hče od sodelujočih v prvi akci- ji ne bo ob šoferski izpit ali poslan na novega, uradnega. Gre samo za preventivo in odpravljanje napak ter seve- da .spoznanje samih ljudi, ka- ko je treba voziti da bo pro met varno potekal. Nova akcija bo v soboto, 2.5. septembra, trajala pa bo od sedme ure zjutraj pa vse dokler bodo kandidati. Tudi preizkus znanja voznikov mo- torjih vozil bo brezplačen in anonimen ter sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Organizatorji upajo, da se bo tokrat prijavilo več kandidatov, to pa lahko sto- rijo kar v soboto v Ipavče- vi ulici v Celju. Prednost te akcije je tudi v tem, da se lahko vsak prijavljenec po- govori z inštruktorjem, kje so njegove največje hibe pri vožnji. Velikokrat opažamo, da vozniki vozijo na pamet«, to pa seveda ni prav, kajti če bi bilo tako, potem ne bi bi- li potrebni izpiti in cestno — prometni predpisi ter znaki. Ker pa mora še posebej na cestah vladati izjemen red, .so zato še posebej odgovorni vozniki, ne pa samo ceste in prometni znaki, TONE VRABL GIP INGRAD NA 26. LETNIH IGRAH ŠTIRJE NASLOV! ZA CELJANE športniki in športnice GIP INGRAD so na finalu 26. let- nih športnih igrah gradbin- cev Slovenije dosegli najviš- ji naslov. V finalnih sreča- njih v Kranju so zbrai naj- višje število točk in štiri ekipne zmage v posameznih športnih igrah. Vsekakor je to izreden .športni podvig, saj je v teh tekmah v pred- tekmovanjih nastopilo blizu 3.00() športnikov gradbincev iz 73 gradbenih podjetij -'S^J veni je. \' Kranju so se to- krat .srečali najboljši iz pre- hodnih področnih tekmovanj. Skupno je bilo na startu 321) športnikov in športnic. Celjan- ke so zmagale v namiznem tenisu in odbojki, druge pa so bile v kegljanju, moški pa n;ii šn šahu, V vseekipneni tekmovanju je CilP INGRAD zbral 32.5 točk, Konstruktor Maribor 313, Gradiš Ljublja- na 310 itd. Velenjski Vegrad je s 189 točkami dosegel 14. mesto, kar je med 73 delovnimi kolektivi vsekakor !udi lep dosežek. firadbinci Ingrada. združe- ni v svojem sindikalnem športnem društvu, so ' že v bogati z-godovini teh iger, večkiat segli po najvišjem na- slovu. Tudi ob re<.)rganizaciji teh iger so bili najbolj učin- koviti že v predtekmovanjih, kjer so si zagotovili najviš- je število ekip za zaklučni de! tekmovanji)., v katerem so ponovno segali po najviš- :.:i mestih. Ob koncu tega meseca - M,, dcšaaoafi jRaren-^ stvo športnikov — gradbin- cev, kjer bodo v sestavi re- publiške reprezentance na- stopile ženske ekipe Ingrada v namiznem 'enisii in odboj- ki, inoski ekipi Ingrada pa • v kegljanju in šahu. Tako bo- ! do predstavniki iz Celja tu- di na zveznem tekmovanju odločilno vplivali na uvrsti- : lev slovenske reprezentance, i Direktor GIP Ingrad ing. j Marjan Prelec je ob uspehu I svojih športnikov-gradbincev I med drugim dejal: »Vseka- j kor smo vsi v pcKljetju za- i dovoljni ob tem uspehu na- ših športnikov delavcev, Na ta uspeh smo ponosni še po- sebej zaradi tega, ker so ti ' naši športniki obenem tudi najboljši delavci v našem i podjetju na vseh svojih de- lovnih mestih, športna ak- tivnost je v našem združe- nem podjetju izredno razgi- bana, na množični osnovi, zato tudi uspehi v kvaliteti ni so sUičajni Vrsta prireditev ' in tekmovanj, ki jih prire- jamo ob naših velikih praz- I nikih (za 1. maj, za praznik j republike ob 29. notaembru in drugih terminih), združu- - jejo vse naše organizacije združenega podjetja. Na.ši šptirtniki gradbinci pa se ka- lijo tudi ob prijateljskih sre- čanjih z drugimi gradbenimi podjetji v naši republiki. Ta razgibanost, razvejanost in tekmovalnost združuje naše ' delavce v čvrst kolektiv, kjer se krepita tovarištvo in ra- zumevanje do vseh drugih problemov K. JUG ' ŽALSKI SINDIKATI ZDAJ PODROBNO Preci tednom dni je bila v Žalcu oočmska konii- renca Zveze sindikatov iz žalske občine. Na konferenci so ocenili izvedbo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ter se dogovorili o nalogah sindikatov v jesenskem obdobju. V žalski občini so javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu pripravili na 68 mestih, na območju občine pa se je razprav udeležilo 79 odstotkov vseh zaposlenih. Slabšo udeležbo na razpravah so beležili le pri delavcih, zaposlenih v zasebnem sektorju in v kra- jevnih skupnostih, sicer pa je bila udeležba in tudi sama razprava zelo dobra. Na konferenci so kot glav- no pomanjkljivost pri izvedbi razprav v združenem delu omenili to, da ob začetku ra,zprav niso povsod opravili analize samoupravnih razmer, ki je bila osnova za vsako razpravo. Zato so v kasnejših razpravah to pomanjkljivost odpravili. Nekaj težav je bilo tudi pripravo specializiranih razprav. Uspeli so namreč pri- praviti le eno, zato pa bodo še ta in prihodnji mesec za.mujeno nadoknadili V sodelovanju z višjo upravno šolo iz Maribora bodo pripravili specializirane razprave o minulem delu in njegovem vrednotenju, dohodkov aih odnosih, organiziranosti združenega dela ter ure uničevanju samoupravnih pravic delavcev v združenem ielu. Na konferenci .so poudarili kot izredno ugodno dejstvo, da jim je v javni razpravi uspelo doseči vi- soko stopnjo družbenopK>litične aktivnosti vseh delav- cev. Delavci so se tvorno vključevali v razpravo in od- krito .spregovorili o pomanjkljivostih pri organizira nosti lastnih temeljnih organizacij JUTRI SEJA SEKRETARIATA MS ZKS CELJE Na jutrišnji seji sekretaria- ta Medobčinskega sveta ZKjS v C:elju bodo ocenili aktiv- nosti Zve/e komunistov v p(». ijjiedii samoupravne organizi- ranosti slabili/acijskilt |)riza- devanj. planiranja in kadrov- ske politike nekateiili izbrv nih organizacij združeneij-d ' dela Seja sekretariata b.) ob- ravnavala tudi vsebinsko ta- snovo 11. se.je medobčinskes;a .sveta ZKS. na področju druž- bene samozaščite pa bodo j opredelili nekatere konkretne n:d(>,!ve Zaradi pomembnosti te so Je /a delo komimistov in in- štituci,). ki hnajo regional li ponien, bodo seji pris(»stvtt- vali tudi predstavniki med«r>- činskili vodstev dru/.benopoli- ličnih (uganizaelj In prei- sla\niki regionalnih institucij tei )iifds(dnlki komisij lega med obči nšKega organa. KONČAN KRANJSKI FILMSKI FESTIVAL Posebnost letošnjega festivala je bil finski dan, ko so predstavili finsko filmsko proizvodnjo te zvrsti Sicer pa se je letos za nagrade potegovalo štiriintride- set filmov iz tridesetih držav. Značilno za slovensko filmsko proizvodnjo zadnjih let je, da nas je zastopal samo en film, ki je prispe! zadnji trenutek, Radovan | Riedla o lanskem vzponu na Makalu. KALI JE VEN- DARLE ZAHTEVALA. Splošna ugotovitev selekcijske komisije je bila, da se je kvaliteta te filmske zvrsti dvignila in da filmi niso več samo dokumentarni zapisi športnih dgodkoN ali reklama za gostinsko turistične objekte, pač pa s*: dvigajo nekateri že na zavidno umetniško ra^•ell. Nagrade pa .so bile p<.)deljene takole: GRAND PRIX -- zlati Triglav: .svicar.sk: .MUHA- MED ALI: DRUGI BOJ, srebrni Triglav: sovjet-ski DVIC;. bronasti Triglav: jugoslovanski PUSTINJSKA IJ^DJA, za najboljši scenarij: poljski HOKEJ, najboljša kamera: francoski BANDAMA 75. za glasbo: indijski MATI GAN- GES, nagrada METOD BADJURA angleškemu LETEČI ANCrELI za kamero, nagrada C.I.D.A.L,C, - Pierre de CkHibertin«; VRNITEV -- maržarski, kanadski .L\CK RABIT pa je dobil nagrado CIEPS-UN^SCO. M.^VJDA UM NIK KAKO BOMO REŠILI CELJSKE RRaMETNETEZAVE^^ Objavljamo skico primerjave zasedenosti cestno prometnih površin v Celju. V najštevilnejših primerih je v vozilu samo po en človek, ki se pelje na delo ali z dela, medtem pa mu avto stoji na parkirnem prostoru (za to določenem ali tudi nedoločenem)! Skica govori takole: pri- bližno 60 osebnih vozi! pomeni vsaj sto pešcev v kolonah ali en avtobus prilagojen za mestni Ui medmestni promet. Ta primerjava je seveda posebej namenjena tistim, ki se kilometer ali dva daleč vozijo na delo, namesto da bi to opravili peš ali z avtobusom, s tem pa razbre- menili mestno prometno gnečo ob konicah. Mno- gi bi lahko s seboj »vzeli« tudi mnoge, ki se vozijo v isto smer ali celo na isto delovno me- sto, ne pa da se sami vozijo z osebnim avto- mobilom. Rešitev je še veliko, vendar vse kaže, da smo tu še mnogo preozki za današnji čas. Pripravljeni smo samo kritizirati, če pride do prometne gneče, da bi jo pa pomagali odprav- ljati, o tem pa niti duha ne sluha. Celje se je zaradi starega mestnega jedra znašlo v zadnjem času v velikih težavah (kmalu bo bolje), pri re- ševanju le-teh pa je treba biti strpen, kajti vse ostalo bo povzročilo še večje težave, kot so že. Inventuro za rešitve pa moramo napraviti sami vozniki in tudi predvsem pri sebi. Skica sicer nI popolni prikaz stanja, pove pa vseeno veliko, tv 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK - stran 17 y1ETN0 OSEMENJEVANJE SVINJ PRVE IZKUŠNJE V LAŠKEM KAJ JE POVEDAL ŠEF VETERINARSKE POSTAJE J. KOLMAN Od marca v laški občini Veterinarska postaja izvaja akcijo umetnega osemenjevanja svinj šved- pasme »Landrase«. 23 kooperantov že ima v svojih svinjakih okoli 100 plemenic te pasme, od pa je 26 plemenic že povrglo 249 pujskov. Da bi zvedeli kakšne cilje ima ta pionirska akcija. J obiskali šefa Veterinarske postaje dipl. vet. Jakoba Kolmana. Iz njegovega pripovedovanja po- mamo naslednje najvažnejše ugotovitve: jjprej o tem, kakšni so umemega osemenjeva- svanj? Razvrstili bi jih :o na tri grupe, m sicer ekonomske, veterinarsko- tame m zootehnične inosti. Ustavimo se naj- i pri ekonomskih pred- tih. Prvič to, da od kva- jiega plemenjaka lahko )oljše lastnosti hiiro p:-e- fjo na širok krog pleme- in da od enega samega la seme'iia lahko v .abo- >riju pripravijo tudi de- in več doz za osemeni- Umetno osemenjevanje , tudi svoje prednosti gie- preprečevanja kužnih bo- li, kot so motnje prebav- a trakta m bolezni na di- ih. Povsem jasno je, da na vaseh vse manj ljudi da je z vodenjem oziro- vožnjo svinj k plemenja- n zamudno opravilo, po- tega pa tudi drago, je treba včasih piemeni- pustiti pri plemenjaku tu- po več dni. Ti akciji so seveda nasto- tudi zaviralni momenti, pa so predvsem hribovi- t terena in s tem pove- li potni stroški, raztrese- ■,X kmetij, malo število menic, vprašljiva pa je lekod tudi prehrana Ikcija je letos stekla v so- »vanju s Kmetijsko zadru- ki je preko živinorejsko- lovne skupnosti .Slovenije lavila za kooperante osem- et plemenskih svinj, ki so ro rastne in mesnate sor- Te plemenince so prišle [arme v Ihanu. Mimogre- povedano, se za pospeše- ije svinjereje v Sloveniji eka v poseben sklad 20 ' od vsakega prodanega »grama svinjskega me.sa tako so bili določenega eža tokrat deležni rudi letje v laški občini la laško občino je /zreja iskov tudi sicer lobrodo- , kajti tega opravila m »izvodinje se lahko lotijo manjših 'kmetijah, kjer ko z malenkost?nimi adap- ijamt usposobijo prostore plemenice, ki bodo tu ko- | 1 in pn katerih bodo puj- ostali do ostavitve in do )radaje v pitališča. Za la- 3 občino pa je znano, da struktura kmetijskih po- v neugodna, da je največ letij z okoli 2 do 3 ha ielovalnih površin m da zvečine posamezni člani družin zaposleni v tndu- iji. Tako je za takšne jhne kmetije vzreja puj- >v dodaten vir dohodka, vsaka plemenica v pov- ičju koti dvakrat na leto. ieveda so pri vzreji puj- >v od umetno osemenjemh tij določene specifičnosti, se jih bodo rejci lahko iobra šele naučili. Vzreja Isi od dajanja močnih kr- 1 (starterja), kar je ze»o i&io, če se ne odločimo vztrajamo pri izbiri dolo- 'ega koMcentraia. Seveda :o vzrejo ni mogoče oprav- ti brez nenehnega nadzo- zato v oi'ganizaciij nasto- io vselej .trije partnerji: 'etijska zadruga z repro tcijskim materialom, re- ' m pa veterinarska slu- ^ z oplemenjevanjem in ^rinarskim nadzorom pralce bo gotovo zanimalo, ''^šen je uspeh umetnega ^nienjevanja? 'i'ej smo povedali, da je sedaj kotilo 26 plemenic. ^le so 249 živih pujskov, f pomeni, da na eno ple- nico pride pri e'nkrat.nem kotenju 9,6 pujska .Seveda to povprečje ne velja za vsako žival in za vsako pra- sitev. Pri omenjenih kotitvah je imeia ena svinja 17 mla- dičev m ie ena komaj tn. Seveda je odvisno od tega, ali je bila žival pravočasno osemenjena. Težko bi v takem sraikem sestavku navedli vse dejav nike. ki vplivajo na uspe- šnost umetne osemenitve svin,:. i Morda bomo uspeli nagovoriti katerega od stro ko^Ti.ja.kov za podrobnejši opis strokovnih vprašanj!) Treba pa je vendar pouda riti, da je dobra osemenitev odvisna od cenitve rejca ple- menite, ali je žival v pra- vem stanju »bukanja«. Iz iz- kušenj v Laškem vedo, da so bili doseženi najboljši uspehi 15 do 18 ur po tem, ko je rejec opazfj pri zavali tako imen^-an privolitveni refleks Seveda pa je uspeh odvisen tudi od subjektivne presoje veterinarja ki osemenjuje, in sicer na osnovi kliničnih znakov, ki jih svinja pokaže. Z ozirom na to. da je sicer svinjereja izredno pomemb- na panoga za prehrano in za narodno gospodarstvo, je pa tudi res, da je svinjereja ze- lo ot>čutljiva proizvajalna pa- noga. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bi ob ne- pazljivosti lahko s kužnimi boleznimi nastopila katastro- fa. Da bi to preprečili, je potreben toliko bolj pogost nadzor, potrebna pa je tudi opremljenost strokoViijakov v okoliših, kjer se taka /r- sta oplemenjevanja in vzreje odvija. Doslej je v Laškem potekala akcija z veterinar- ske plati izključno iz lastnih sredstev Veterinai'ske posta- je. 150 do 200 novih dinarjev v novejšem času za eno ose- menitev je gotovo prenizek dohodek za službo, ki spričo prej omenjene težavnosti te- rena, razdrobljenosti kmetij in vzrejišč, dela z izgubo. V občini Laško bodo v prihod- nje namenjali več denarja za razvoj kmetijstva in prav bi bilo, če bi del teh sred- stev bil namenjen tudi tej akciji, bilo bi prav, če bi sklad za pospeševanje kme- tijstva prispeval vsaj k ti- stim stroškom, ki bodo za- gotavljali opremljenost Vete- rinarske postaje (laborato- rij) in nabavo dobrih ple- menjakov za razplod. JURE KRAŠOVEC SOLIDARNO SODELOVANJE OB NEKi AKCIJI TUDI ZORKOVI OTROCI VRAČAJO Po treh letih je zopet stek- la akcija za Z«rkove otroke na Kozjanskem, ki so pred tremi leti tako nenadoma ostali brez staršev. Kmalu za tem je sledila obsežna akci- ja za opremljanje njihove kmetije. Ta humana akcija je v celoti uspela in dorašča- joči otroci so dobili vse po- goje za sodobno kmetovanje. Lansko deževje pa je zelo poškodovalo cesto, ki pove- zuje njihovo kmetijo z vas- jo Babna gora, kjer je tu- di nekaj socialno ogroženih kmetij. Na prošnjo prizade- tih vaščanov in :irajevne skupnost) Vinski vrh so se letos v novo akcijo spet vključili Večer, Kmečki glas in naš list — Novi tednik m jim skušali s solidarnostnim sodelovanjem delovnih orga- nizacij pomagati. Ker lani ni bilo mogoče izvesti akcije v Hrastju, Prevorju in Lastni- ču, so se pobudniki odloči- li, da lansko in letošnjo ak- cijo zd"užijo Pobudnikom je k .sodelovanju uspelo pri- tegniti precej delovnih orga- nizacij, ki so pri teni poka- zale izredno solidarnost kar je vredno še posebnega pri- znanja. Sicer pa velja pn tem omeniti, da so Zorkovi otro ci odstopili zemljišče za pre- stavitev ceste. Solidarnost vračajo s solidarnostjo! V tej združeni akciji so solidarno sodelovali: Pinus Rače, GG Maribor, Gradles Maribor, Marles Maribor, 2TP Ljubljana, Zavarovalni- ca Sava — poslovna enota Celje, Hmezad Žalec, Kovino- tehna Celje, Vodna skupnost Nivc Celje, Cestno podjetje Celje Hmezad — Strojna 2alec in KK Šentjur, V akciji v Lastniču pa so- delujejo delovne organizacije iz šmarske občine: Hmezad — TOZD kmetijstvo Šmarje pri Jelšah, Steklarna Roga- ška Slatina m SGP Roga.ška Slatina. MILAN :^TANCER 26. IX. VSI V LAŠKO NEOBSIAI^O ICMEČKO SADJE Kmetje nočejo proaat: svojih jabolk. Ne marajo * lih niti obirati To je velika družbenogospodarska ško- da. In v takem tonu še naprej sem poslušal te dni mo- drovati odkupovalco A zakaj jih nočejo prodati? Pra vijo, da je 70 par za 1 kg, kolikor jim. ponuja ta odkii povalec. že za obiranje in dovoz na odkupno mesto premalo Tisti, la bi radi nakupih kmečka jabolka po taki ceni — nekje so ponudili tudi nekaj več, a še vedno manj kot 1 din — pravijo, da je to cena za industrij- ska jabolka, iz katerih bodo naredili sokove, končen- trate ali marmelado, pa še zrasla so sama, saj kmetje ne negujejo svojih sadovnjakov. Kakšne so norme za industrijska jabolka? V plan lažnih sadovnjakih jih imenujejo tretjevrstna in ne smejo biti tako obtolčena, da bi v skladišču začela kmalu gniti, če jih ni moč sproti predelati. Sicer pa v starejših kmečkih sadovnjakih baje sploh ni namizne- ga sadja — trgovci to potrjujejo tako, da ga ne marajo kupiti — torej je le industrijsko. Kmetje naj bi prodali vsa jabolka za industrijsko sadje po 70 par ali nekaj ver. o tako odkupno ceno jabolk kmetje res ne morejo biti zadovoljni. - Odkupovale} jmi dopovedujejo, češ da so zrasla sa- ma, saj z nego sadovnjaka niso imeli nobenih stro. škov. Kmet blizu Maribora je ponudil okoli 3000 kg jabolk na drevesih v svojem sadovnjaku za 1000 din. Za 1 kg bi torej dobil okoli 33 par. Raje toliko, ko da bi jih moral obirati in prodajati, čeprav bi na mari. borskem živilskem trgu dobil za 1 kg okoli 5 din. Ne utegne. Z izkupičkom za neobrano sadje pa bo komaj plačal davek od zemljišču in prispevke, za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Ne za vse posest, vo, le delež, ki pride na tisto parcelo. V sadovnjaku je sicer pridelal tudi krmo. Pn košnji in spravilu pa se je moral izogibati drevja in pod njim je zraslo manj trave. Pri pridelovanju krme je toliko zgubil, kot bo dobil za sadje. Kdo je torej povzročitelj družbenogospodarske ško- de: kmetje,, ki zaradi neplačanih stroškov puščajo ja- bolka neobrana ali odkupovalci^ ki jim ponujajo za njih beraško ceno? Ali razlaga, češ da je sadje zraslo samo — če ga bodo prodali, bodo zanj nekaj dobili, si. cer pa nič, ne diši po izsiljevanju? Preprosto bi se reklo: izbire nimaš, ker ga trgovina ne bo kupila, denar pa potrebuješ. Resen kmet pa je menil, naj slabše sadje raje požre živina, ki si ga bo sama pobirala pod drevjem, boljše pa si lahko obero delavci, če bodo sami prišli ponj. če mu bodo plačali zanj le tretjino tiste cene, ki bi jo mo- rali plačati v mestni trgovini za ozimnico, bo dobil toliko, kot če bi vsa jabolka prodal industriji. J. P. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 38 — 23. september 1978 5 Polde je poiskal sredi reke široko skalo. Z nogami se je upiral vanjo in se poganjal s hrbLom proti vodi, da mu je pljuskalo in šumelo čez glavo. Svoj glas je zmago- vito meril z divjim šumom pršeče vode: »Moj jaz koplje v oceanu vodene lave, mojega telesa poslednji zli bacili so zdaj kristali . . .« Potem so polegli na produ v pesek, ki je bil hudo pekoč pod brezoblačnim nebom. Gladni in žejni so se v poznem popoldnevu zatekli pod gostoljubno Praznikovo lipo. Večerjali so pri Milanovih. O mraku so stopali po trgu. Mimogrede jim je stisnil roke visoki, ozki Stane Pavlic, nadučileljev sin, ki je v Pragi končaval pravne študije. Mnogo se je vabil z novi- narstvom, bil je že v Rusiji in Srbiji. Njegova sestra, učiteljiščnica Vera, se je z dvema pri- jateljicama sprehajala po trgu. Ne visoka, polna, z bujnimi kostanjevimi lasmi, spletenimi v težki kiti. Mir in milina sta ji sijala z belega obraza in x velikih rjavih oči. Bilo ji je petnajst let. »To je Vera.« je dejal Milan. »Najlepša je v Šentjanžu,« je dosiapil Tine. »Sijajno se je razvila, res: Samo ne zaljubita se nikar!« se je šalil Polde. »Koliko bi spet uničila papirja z novimi verzi!« Smehljaje se so stopili na razsvetljeni gostilniški vrt. Dve okrogli mizi sta bili zasedeni in so ob tretji poslušali glasni pogovor tržanov. Stane Pavlic se jim je pridružil s smehljajem na suhljatem licu. »Pošta ima neprekinjeno službo, ce je vojna sklenjena, dobimo vsak čas obvestilo.« je dejal župan, debeli trgovec Dragar, z mogočno cigaro med velikimi zobmi. »Toda vojna bo. ker mora biti,« je trdil brkati občin- ski tajnik, upokojeni orožnik. »Treba je zločince kaznovati.« s skrbjo vprašal sivolasi župnik. »Naj se! Zmagali bomo. Nemčija je z nami.« »In na vse zadnje bc velika vojna božja kazen pokvar- jenemu človeštim, bo očiščujoča in osvežujoča kopel za- nje.« je menil mladi kaplan. »No,« je rahlo ugotavljal župnik, »menim, da je vsaka vojna delo ljudi, ki imajo prosto voljo. In predvsem bi zadela nedolžna ljudstva.« »Ne bo sile,« se je upiral tajnik. »V dveh mesecih opravimo. Žrtve bodo, toda z njimi bo oprana čast Av- strije.« »Imamo piavico do zadoščenja. Toda mir je boljši od vsake vojne. Ali čast države zahteva seveda svoje,« je go- voril nadučitelj Pavlic in si pogladil sivečo bradico. »Jaz sam bi se, če bi bil mlajši, z veseljem udeležil pohoda v Srbijo, pravim vam« je tajnik svečano izjavil. »Kar javite se! Vsakogar sprejmejo v armado, navdu- šeni ljudje imajo pa celo prednost«, je s pikro ironijo re- kel zdravnik. Župnik in kaplan sta se poslovila. Tik pred deseto uro je prišel na vrt pismonoša z list- kom, ki ga je občinski tajnik čital počasi in svečano: »Telegram. Srbija na naš rdtimat ni zadovoljivo odgo- vorila. Avstroogrska je s Srbijo v vojnem stanju. Mobili- zacija je odrejena.« in je dodal: »Tako je! Gospodje! Trenutek je izredno velik in zgo- dovinski. Naj živi monarhija! Na njenp zmago! Tudi Šent- janž stori svojo dolžnost.« Družba je trčila z vrčki, študenti so vstali in se spo- gledali. Stane Pavlic je šepetal, nervozno pušeč cigareto: »Zdaj pojde zares. Glejmo mirno vse.i-« Molče so korakali skozi trg, ki je teman bil pogreznjen v spanje. Mrke hmeljevke so stale v polju v dolgih vrstah do vrhov ovite z rastlino, kmečki domovi so samevali med sadnim drevjem, ki je v njem pošumeval topel vetrič. ; Gozdnato hribovje v ozadju je bilo črno in visoko. Duh, zemlje je bil opojno težak. »Vojna!« je kljuvalo v lobanjah. »Nasilje, kri, smrt. Usodo južnih Slovanov bo kovala vojna. Kako?« Odgovora ni bilo. Skozi gluho tišino so odmevali samo koraki, ki je pred njimi zastor zakrival bodočnost. Zadnja pokojna noč. Kadar bo prva spet mirna noč, čigava bo ta zemlja tedaj? če bo samosvoja, koliko solz in krvi. molitev in kletev bo treba? A ljudje spe in ne ve-, do, koliko gorja jih zajaše v jutru. »Mi pa ostanemo!« je dejal Tine. »Mlada in širolca so ram.ena. Za novo bodočnost naj bo! Roke >si dajmo > na večno zvestobo idealom in' tovariši ji!« Desnice so se krepko zgrabile. Olajšani so se vračali v trg. Zlezli so na Praznikov ko- { zolec in se zakopli v dišečo seno. Polni čustev, ki jim niso i vedeli imen. Polni omamno čudovitega nemira ob preve- likem bremenu vsega, kar je njih mlado življenje najglob-\ Ijega doživljalo. Gosto nakopičeni oblaki, jadrajoči z zahoda, so zakrih mesec, iz daljave je posvetil blisk in je zagrmelo prek) gore. Kakor v črne zastave je bilo kmalu vse nebo odeto Rahlo je pričelo deževati. Dan svete Ane. Nedeljski zvonovi so ubito zaveli f,J,ozi dež in hlad. Na hiše ie občinski policaj obc.i/i bele lepake: Mobilizacija! Vojna! Policajev sin, prismojenec Pcpi. je trobil v trobento skozi trg. In vmes zvonovi in dež. Študenti so stopili s kozolca in med ljudi, ki so bili dospeli v trg k prvi nedeljski maši. v gručah so stali pred lepaki. »že jutri zjutraj ji7n bo treba iti. Morebiti udari tudi Rus. tudi Nemec. Doma bo težko, dela je zdaj.« »Ne pomaga nič. Da bi se le vsi celi vrnili! Marsikoga bo zadelo. Hudič!« Ljudje so stopali v cerkev. Stari župnik je govoril z malce drgetajočim glasom: 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 Kakor vsako leto, tudi letos Teh- no-mercator sodeluje na sejmu obrti, ki bo od 24. septembra do 3. oktobra v novi hali Golovec. Letos bo na sejmu prvič sodelova- la tudi prodajna enota TEHNIKA v okviru TOZD Maloprodaja. Tovarl- šica Majda Krajšek pa bo vodja prodajnega paviljona, ki bo pri- merno označen. Povedala nam je, da bodo kupci lahko dobili ob na- kupu potrebne tehnične podatke, skratka nasvete glede tehničnega blaga. Pozanimali se boste lahko tudi o primernosti ali vrsti anten za posamezna območja. Že ves te- den se v prodajni enoti TEHNIKA stranke zanimajo za izbiro, založe- nost iri popust na sejmu, tako da je pričakovati velik odziv in uspeš- no prodajo ter obojestransko za- dovoljstvo, tako prodajne enote kot tudi potrošnikov ob lepi izbiri blaga, ki ga je pripravil TEHNO— MERCATOR; tako da bo oprema stanovanja s tehničnim blagom lahko popolna. Kaj vse bo v prodaji na sejmu in kakšne bodo ugodnosti? POTROŠ- NIŠKO POSOJILO DO 30.000. Vse formalnosti boste lahko uredili na samem prodajnem prostoru. 10% polog. Kreditne pole lahko dobite v katerikoli poslovni enoti (proda- jalni) TEHNO-MERCATORJA. Novi pralni stroji GORENJE: 620 BIO S, PS 201 in PS 301 imajo po- večano število obratov na minuto, kar pomeni, da boste v bodoče je- mali iz pralnih strojev GORENJE perilo, ki bo v glavnem že priprav- ljeno za likanje. Vsi novejši tipi imajo 14 programov, torej dodatni BIO program za zelo umazano pe- rilo in dvojni nivo vode, ki je po- memben za stvari, ki niso primer- ne za ožemanje. Doziranje praška je avtomatsko. Novejši tipi pralnih strojev GO- RENJE, zamrzovalne skrinje, oma- re, hladilniki, pomivalni stroji Go- renje in štedilniki: plinski in kom- binirani. Barvni TV Gorenje, črno-beli televizorji Gorenje in Iskra: MINI RAMA, POLUX, ALFA in BETA In ves antenski pribor ELRAD. Trajno žareče peči EMO, infra peči in kaloriferji TRENTA. 6 % peči 7 % mali gospodinjski aparati Drobni gospodinjski aparati: mešalci, sesalci, havbe, kuhinjske tehtnice Gorenje ter kompletna izbira likalnikov ELMA, toasterji in električni roštilji. Vse televizijske aparate bodo na prodajnem mestu lahko preiz- kusili. Obetajo pa tudi demonstra- cije televizorjev in pomivalnih strojev (seveda, če bo na razsta- višču možen priključek na vodo- vod — v nasprotnem primeru, pa bomo vsaj videli kolikšno količino posode lahko takšen pomivalni stroj pomije pri enkratnem pra- nju). PRI DEVIZNI PRODAJI BO ŠE 3% DODATNI POPUST. Majda Krajšek TV sprejemnik Gorenje SELECTOMATIK Cena 21.190 din SEJEMSKI POPUSTI 6 % bela tehnika 7 % televizorji in akustični aparati PS 620 BtO 5, Gorenje Cena 5101,15 din 20. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 23. september 15J1 ZA LEPŠO OKOLICO HIŠE, LASTNO USTVARJALNOST IZDELKI v Vegradu Velenje Tir/A) CiRAlJBKNA INDUSTKIJA izdeiujtmo vrsto izdelkov, ki so zanimivi za lastnike in graditelje stanovan.jskih Inš. žielJm'* nuditi individualnemu graditelju čim več izdelkov, ki si .jih lahko 7. M-užinskimi člani sam vgradi v svoj novi dom. BETONSKI TLAKOVCI so zelo priiuerni za tlakovanje dvorišč, poli. parkirnih prostorov, ploč- nikov iid. So trajni, m potreb- no vzdrževanje, polaganje je enostavno. S kombinacijo tla- kofvcev v raznih barvah je mož- no zelo estetsko urediti okoli- co hiše Pn raznih prekopava- njih lahko tiakovce odstranimo brez velikega truda in jih kas- neje .'opet položimo na prvotno ne.sto. TRAVNE PLOSCE so namenjene za oiiranitev zelenih površin, ker vožnja m hoja po njih ne avira rasti trave. Zato jih upo- rabljamo za urejanje parkirnih orostorov, poti. dvorišč. Povr- šine lahko tlakujemo samo s travnimi ploščami, ali pa v kombinaci|i s tlakovci. Travne plošče so primerne tudi za iz- delavo vrtnih ograj, balkonskih ograj, predelanih sten, prezra- čevalnih podstrešnih oken in za druge arhitektonske rešitve. Ve- likost plošče je 48 x 32 x 8 cm. MONTAŽNE TERACO STOPNICE izdelujemo v dveh oblikah, kot »L« "stopnice In kot ravne stop- nice. Obe obliki izdelujemo v dveh standardnih dimenzijah, lahko pa se dimenzije prilago- dijo tudi želji kupcev. Montaža stopnic je enostavna in hitra brez nadležnega prahu. Izdelke lahko kupite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in direktno v Vegradu, TOZD Gradbena imlustrija.Selopn V Aleksandru Velikemu so sporočili, da si je eden njegovih vojakov nadel njegovo ime. Kralj je poklical vo- jaka predse in dejal: »Moje ime želiš nosi- ti? Nihče ti ne brani, vendar se med bitko spomni, da ti je ime Aleksander.« Mlado dekle je obi- skalo italijanskega skla. datelja Franca Alfana (1876—1954) s proŠ7ijo, da bi preizkusil njen glas. Ko je odpela, ali — bolje — odvreščala neko romanco, je vpra- šala: »Torej, maesiro, ali lahko pričakujem, da bom uspela s svojim glasom?« »O, da, gospodična!« jo je potolažil Franco Alfano, »ob požaru ali brodolojnu vam bo vaš glas zelo prav prišel« Španski kralj Alfonz XIII. (1886^^1941) je bil v otroških letih zelo živ in je 'marsikatero uga- nil. Ko kraljica-mati Marija Kristina že ni več vedela, kako bi ga krotila, ga je nekega dne zaprla v temno so- bico. Morala pa ga je takoj izpustiti, kajti pri- hodnji kralj Španije je začel na vse grlo kriča- ti: »živela republika!« ALPINISTIČNI KOTIČEK šE DOLOMITI Južne .'ilfne vzhodnega dela skupine Cin v italijan.skih D^, lomitili: i — rvlaia t;ina, |[ — Puiila Fritla, lil — Pieolissima. Sme- ri, ki so jih letos jireplezali tel,iski aipinisti v teh stenah: 1 — Kgger-Saustht^k iz 1. 19.'>.i, ocena VI t. .Smer ,je malo- kdaj ponovljena in ,je .skrajno 2;*htc%na pretiv.scm v spodnjem in zR(irn,jem delu, ker se pleza pretežno prosto. Prva slovenska ponovitev. Plezala Franc Canžek in Janez trepinšek (12 ur). 2 — ISunicni Ti>7. Male fine. Comici. Varale, Zaniitti i/. 1. 19;J3. /Mojstrska smer legendarnega Comiclja je za zgornji kva- litetni razred najbolj piezana smer v tej skupini, teprav it 17. leta 1933, .še vedno nosi oceno \-i- in VI—. Elegantno in izpostavl,jeno plezanje. Plezali so Vinko Deželak in Ciril Dehe- Ijak, Ivan Lesjak in Tone Planinšek ier .\ndrej Palir in Srečko Mesarec. 3 — Molin-Lancilotti iz leta ISS.'). ocena IV in V. Smer je kratka. Idealna za vajo v dolomit.ski vertikali in prostem ple- zanju. Ponovila Andrej Palir in Gusti Krašovec. 4 _ »Celjska smer«. Odlični Franček Knez .je takoj ob pri- hodu pod Cine že iskal prosta mesta v stenah, k.jer še nj smeri. V Punta Fridi je našel deviški osrednji del in ob koncu tabora z Deželakom izpeljal novo smer. Oeena IV do V z mestom .\\ čas plezanja 5 ur. 5 — Comicijeva direktna spada med modne pctiee v tej skupini in je zaradi zanimivosti in klasičnih težav rezervirana za »boljšo skupino plezalcev«. Ocena V - . Plezala Vinko Deželak in Mar,jana Sah. 6 — C^assin, Vitali, Pozzi Iz I. 1934. Takrat^ največji plezalski mož Evrope Cassin, Je tudi v Cinah pustil svoj pečat s preple- zanjem zahodne Cine in previsne Plcolissime in tudi njegove takratne ocene skoraj nI treba spremin.)atl. Od prvotne VI + Je ostala smer še vedno dostojna šestica. Ponovili Franc Can- žek, Srečko Mesarec, Franček Knea In Vinko Deželak. Smeri v severnih stenah bomo oh.iavili v naslednjem pri- spevku. PROIZVODNO PODJETJE ŽALEC — PETROVČE 230 delavcev žalske ZARJE bo v prihodnjih dneh slavilo. Namenu bo- do namreč predali ncnm proizvodno halo, v kateri je svoje pravo mesto in prostore našla njihova TOZD MODNA KON- FEKCIJA. To je primer- na priložnost, da se ozre- mo na prizadevanja majh- nega, enotnega in v svoje uspehe prepričanega ko- lektiva. Pred leti so v ZARJI spoznali, da razdrobljeni in utečeni ne morejo tako hitro naprej, kot sa sami želijo. To spoznanje je pogojilo visoke nalož- be v objekte, s katerimi so želeli zagototviti pred- vsem dvoje — zaokrožiti in popestriti svoj proiz- vodni program, hkrati pa s ceiotno proizvodirjo pre- iti na novo, skupno loka- cijo, kar v dobršni meri znižuje stroške in omo- goča lažje in sodCfbnejše načine proidukcije. Pred dvema letoma sio načrti pričeli postajati resnič- nost. Takrat so odprli svoj nov lesni obrat in si v kratkem času obstoja pri- dobili sloves zanesljivih in- dobrih prodzvajalcev, ki gredo vedno v koirak s časom. Novi pogoji so omogočili tudi serijsko proizvodnjo. Kdo ne po- zna čudovitih Zarjinih Klubskih in drugih mizic, obešalnih sten, raznovrst- nih garnitur in izredno uspešne sebe Zarja. Ven- dar niso ostali le pri tem. še vedno so obdržali na- čin proizvodnje, s kate- rim so si ustvarili na do- mačem trgu ime — izde- lovalec hotelsko-gostinske in trgovske opreme. Zato dejstvo, da tudi v Ber- nardinskih hotelih obču- dujemo Zarjine izdelke, ni presenetljivo. Danes je na vrsti konfekcija. Zar- ja je ena redkih predelo- valk teksitila, ki se tudi danes ponaša z izjerrmimi uspehi. Serijska proizvod- nja njihovih modnih in nadvse kakovostnih hlač v majhnih, ekskluzivnih serijah je doživela najšir- šo potrditev potrošnikov na tržišču. V posebno čast pa si štejejo, da po- trošniki vse raje segajo po njihovih izdelkih iz jeansa. Zarjine kavbojke po kakovosti in domiselno oblikovanih krojih prav nič ne zaostajajo za tu- jimi. Nasprotno. V Zarji niso le sledih tujim vzo- rom pri modnih kavboj- kah, ampak so te vzore tudi prehitevali. Z novo halo, ki jo bodo odprli čez nekaj dni, bo TOZD MODNA KONFEKCIJA Zarja pridobila mnogo. Ne le jia boljših delovnih pogojih in zadovoljstvu delavcev, fci Je s tem naij- močneje povezano. Noivl prostori omogočajo tudi sodobnejšo proizvodnjo, posodobitev m razširitev zsmogljivosti in predvsem višjo kakovost. 790 kv. metrov novih površin pa za Zarjo ne pomeni veli- ko. Delavke v Modni kon- fekciji so nam hitele za- trjevati, da novi, čudovi- to urejeni delovni prosto- ri zasenčijo vse slabosti. Med te štejejo pravzaprav le to, da se je treba se- daj na delo voziti, vendar to vožnjo sodobni delov- ni prostori, »kjer se lahko vsaj obrnevš in je tudi vzdušje mnc^o bolj delov- no«, t.ako so pripovedova- le delavke za stroji, od- tehta tudi kaj drugega, ne le dopoldansko vožnjo na delo. Naslednja st/opnica, ki čaka Zarjo, bo ureditev novih, sodobnejših delov- nih prostorov še za pre- ostali enoti zdruežnega de- la — kleparstvo in klju- čavničarstvo ter pleskar- stvo. Dela.vci v obeh se- daj delajo v težjih pogo- jih, razvoj njihove dejav- nosti, ki sta za Zarjo izrednega pomena, pa bo kmalu zahteval nove pro- store in posodobljeno teh- nologijo. Vse to bo mo- goče čez nekaj let, ko bodo postavili novo halo tudi za preostala obrata. Naj vsaj omenimo načr- te obeh obratov, ki ute- meljujejo takšno investi- cijo. Obrat kleparstva in ključavničarstva se je v zadnjem času močno uve- ljavil, saj so v svoji bran- ži proizvodnje glede aku- mulacije na zaposlenega v samem občinskem vrhu. Posebej so se uveljavili s proizvodnjo odličniih in sodobno oblikovanih alu- mmijasuh stropov z ra- strskimi razprševalcd sve- tlobe. Takšne strope so montirali med drugim v nekaj bankah in tudi v novem studiu RTV Ljub- ljana. Delavci Zarje sedaj pospešeno raziskujejo in obdelujejo tržišče in kjer koli se pojavijo z infor- macijami o svojih stro- po^vih, je uspeh že skoraj zajamčen. Zato bo prav povečana proizvodnja te- ga izdelka ob stalni skr- bi za vse obrtniške posle iz svoje branže glavna na- loga tega obrata. Tudi plesikarji beležijo lepe uspehe, še pO'Sebej s svojimi kakovostniani pla- stičnimi fasadami za no- vogradnje in kakovostnim opravljanjem vseh ple- skarskih storitev. V pri- hodnje načrtujejo le po- sodobitev svoje tehnolo- gije in nabavo komore . za ..lakiTanae, s pcgiioičio, sušilne komore, kar bo še izboljšalo kakovost nji- hovih storitev. Ob stalni skrbi za rast družbenega standarda svo- jih delavcev in pospe- šenih pripravah na samo- upravno organiziranost v temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo zaživele prihodnje leto, je to zadosten porok za za- dovoljstvo in uspe.šno po- slovanje majhnega, a enot- nega in prizadevnega ko- lektiva. Vsi .so solidar- nostno zbirali denar za oba nova objekta. Sedaj bodo E>oskrbeli še za pre- ostala dva obrata in s tem pomembno prispeva- li k uresničitvi svojega srednjeročnega programa razvoja, katerega osnova je posodobitev prodzvod- nje ter dvig storilnosti in proizvodnje z istim števi- lom ljudi. ......____________ jt, 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 21 Slaša Gorenšek Klasična eleganca dobiva v novi jesensko zimski modi vedno večjo veljavo, še najbolj opazna je pri ženskih kostumih. Najbolj aktualen in nvoden je strog, moško krojen, klasičiii kostum, narejen po vseh kroja- ših pravilih. To pomeni, da je jopica kostuma kar najbolj podobna moškemu sakoju. Lepo oprijeta mora biti, »speljaiia« ob telesu, nekoliko daljša in ravno ali zaokroženo zaključena. Ramena so poudarjena, pod- ložena, prav zaradi tega nekoliko širša, vendar ne preširoka. Priljubljeno je tako dvoredno kot enoredno zapenjanje in dovoljeni tako našiti kot I« poklopcem nakazani žepi. Takšen strog »moški« jopič najlejše dopolnjuje ravno ozko krilo, ki vsaj malo nakaže žensko linijo. Lahko pa je popolnoma zabrisana, če se raje odločite za ravne dofge hlače, ki skupaj z jopičem tvorijo pravo moško obleko. Za takšno kombinacijo se Pariz namreč najbolj navdu- šuje. ^ zaupno BREZ NJEGA NE BI MOGLA ŽIVETI Sem redna bralka vašega časopisa, predvsem pa rada prebiram kotiček ZAUPNO, kjer najdem marsikaj korist- nega. Mojega pisma prosim ne zavraite, kei sem v stiski. Stara sem šestnajst let in imam fan- ta, ki je malo starejši od mene. Imava se rada, a on rad osvaja druge, pri tem pa zatrjuje, da ima samo mene rad. Jaz sem ga že večkrat posvarila, pa nič ne pomaga ter pravi, da z nobe- no ne misli zares. Jaz brez njega ne bi mogla živeti, zato vas prosim, kako naj mu preprečim to »dejanje«. Rada bi tudi, da bi se predstavil staršem, da bi potem lahko hodila skupaj, a kot pravi on, tega ne bo na- redil, čeprav sva soseda in se dobro razujnemo. Imela sva tudi spolne odnose, v ka- terih sva bila zelo srečna. In glejte, zdaj se mi je naredilo nekaj, kar še nikoli poprej, čez tri dni sem dobila perilo in ker sem ga imela že pred nekaj dnevi se mi zdi to sumljivo in me skrbi, če sem noseča. Zato vas prosim, če bi mi kmalu odgovorili, ker sem zelo v skrbeh. VERA DRAGA VERA, Zdaj mislim, se ti je ponudila pri- lika, da spoznaš ljubezen tvojega sose- da, ki je hkrati tudi tvoj skrivni ljubi- mec. Vsaj on bi rad bil. ker ga pač mikajo še druge. Tega »dejanja« mu jaz s svojim pisanjem že ne morem preprečiti, verjetno pa tudi ti ne. Morala boš pač počakati za katero se bo tvoj fant odločil. Ce se bo iz vajinega razmerja izcimil otrok, kar upam, da ne, ker znaki niso taki, po- tem bo pač moral reči bobu bob. Ta- ko pa se igra, ker mu ti igro dovoli.š. Koliko časa .še, draga Vera? NATAŠA RADA BI, PA SI NE UPAM Draga Nataša, oglašam se bi s pa-oš- njo, najprej pa oprosti, ker te tikam. Stara sem sedemnajst let in imam fanta, s katerim hodim že štiri leta. Zgodaj si začela, boš rekla. Ja, pa so bili vsemu temu krivi prepiri v dru- žini in človek, ki to doži\'i, se kmalu naveže na drugega. Tako tudi jaz in ni mi žal. Vse do zdaj fant ni zahteval dinigega kot poljub, zdaj pa pritiska z drugimi zahtevami. Jaz pa se pravih spolnih odnosov bojim, čeprav fant pravi, da se bo zavaroval. Zanima pa me, če je to varno. Jaz pa se bi zava- rovala s kontracepcijskimi tabletami, pa se tudi nanje ne zanesem. Fant mi je tudi predlagal, če se pre\'eč bojim zanositve, da bi občevala tako, da fant ne bi predrl deviške kožice. Jaz bi na tako kar pristala, če je to mogoče, za- to tebe vprašujem za nasvet. Je? MOJCA DRAGA iVlOJCA, je, če bo s tem zadovoljen tvoj palček, kajti Sneguljčica jih je ob taki meto- di potrebovala več, avša! V veleblagovnici T na oddelku steklo-por- cefan lahko kupite ognjcvarne posode, uvožene iz Nemčije po 148,77 din. -\ Tudi to je ognjevarna posoda na istem oddelku. Večja stane 188,15 din in manjša 99,62 din. Pomembno je namreč to, da so to sicer polovične cene — tolikšno je namreč znižanje. ■ Prav tako na tem oddelku lahko kupite lično garnituro fondi na špirit. Nič več kot 252,55 din boste odšteli zanjo. Res ni veliko! Primerno tudi za taborjenje. V Tehnomercatorjevi prodajni enoti Tehnika na Ljubljanski cesti lahko kupite odlične parne likalnike Rovventa za 414,18 din. Tudi mešalec special M Gorenje lahko kupite v isti prodajni enoti za 486,05 dim ^ 22. stran — NOVI TEDNIK §t. 38 — 23. september ig^. NAS PROIZVODNI PROGRAM SCHtEDEI — YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porubi do 40 odstotkov manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vlo- žek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplot- no obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIKUEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali po sebcj skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL — YIJ — JAŠKI za smeti — enostaven odmet odpad- kov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gj.vl je. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, odgovarjajo sanita-.-iiim predpisom in .ILS normam glede števila os^'b v gospo- dinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blo- kom. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanj- ša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje »GRADNJA«, Žalec, Aškerčeva 4, tel. šl. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latkovu vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega ma- teriala. ^t. 38 — 23. september 1976 NOVI TEDNIK — stran 23 pO BOJU ZA POHOD REDNE PRIPRAVE ZA PRVENSTVO SFRJ Pred tekmo je bila tudi manjša, vendar prijetna slovesnost, kajti igralci in vodstvo kluba so se poslovili »»d nekdaj odličnega celjskega rokometaša; ki je oblekel tudi dres z državnim grbom, Jureta Korena. .\a posnetku: .Jure i\oren prejema čestitke predsednika kluba Staneta fJizjaka, vodje ekipe Franca i?amsUugierja, kapelana Levstika ter vratarja Marguča J oto: TONE TAVCAK Celjski rokom.eta-ši s<> ob svojem jubiieju — 30-leinici obstoja kluba — nastop'la v finalu za jugoslovanski ro- )Eonietni pokal, Boljšega na- sprotnika, kot je ekipa Par- tizana IZ Bjelovarja, si za takšen praznik skoraj niso mogli žeieti. Ekipa gostov je vet'ki'atni državni in pokalni prvak ter celo pn'a.k £)\i'ope, v njej pa nastopa cela vrsta dr.ananj in to je tudi nekaj. Nobena sramota ni izgiibit: s takšno ekipo, kot je bjelovarski Partizan, prvak Evrope! Naslednji dan je bil slav- nostni občni zbor, kjer je ŽBK Celje prejel zlato pla- keto Rokometne zveze Jugo- slavije za 30-letno delovanje, poleg raznih priložnostnih daril pa .so dobili tudi darilo TKS Celje ter nekaj telegra- mov. Sami pa so se spom- nili številnih nekdanjih in sedanjih rokometašev ter ro- kometnih delavcev ter se jim za irud oddolžili z zlatimi značkami in plaketami. Pla- keto je dobila tudi redakcija Novega tednika m. Radia Ce. Ije za vestno spremljanje do- gajanja v tej športni panogi. Kaj pa zdajj? Slavje je kon- čano in pred vrati je zače- tek državnega prvenstva 3. oktobra bodo Celjani gosto- vali v Sarajevu proti željez-, ničarju (največje p')zit:\Tio presenečenje lanske sezone!), 10. oktobra pa igral; doma z letošnjim državnim prva- kom Borcem iz Banja Luke. Torej dokaj neugoden žreb za start, ki pa upamo, t>o vseeno u?pešen. Trenei- Tone Goršič je v zadnjem času večkrat- poudaril, da mu je tekmovanje v pokalu samo motilo redne priprave za dr- žavno );;^'venstvo. Znano je, da so Celjani v pokalu igrali brez okrepitev, s tem pa je bila tudi poioišena želja po čimboijši uigranosti ekipe. Prav na tem bodo v teh dneh do začetka prvenstva na.jveč delali, tako da bi se novinci Zorko, Vukoje m Pe- trovič čimbolje vklopili v celjsko posadko. Zaupamo rokom.etnemu »mačku« Tone- tu Goršdču, da bo kljub krat- kemu času uspel ekipo Uspo- sobiti za težka srečanja z najboljšim; jugoslovansk-mi ekipami ter da bodo častno in uspešno zastopali mesto, kjer je brez dvoma trenutno rokomet rned igrami z žogo na prvem, mestu. Ob koncu zapisa pa izre- cimo še naše čestitke za 30- letnico obstoja, uvrstitev v sinale jugoslovanskega roko- metnega pokala in zaželimo uspešen start! TONE VRABL HOKEJ NA LEDU: START Oljski hokejisti na ledu, ki so pridno viidili na ledeni 5>loskvi zatfnjih deset dni, so odigrali v Ljubljani prvo pri- jateljsko tekmo proti ekipi Tivolija. Vo pop.-ečni igri so /.mahali z rezultatom 2:1. Za- detka /a Celje sta dosegla Zorko in Vertovšek. V petek ob 1T.30 bo povratno sreča- nje v Celju. Kot se .spodobi za finale jugoslovanskega rokometni-sia pokala so prtnl srečaiijem oi^iciall tudi državno iumno. Celjska ekipa od leve proti desni: Mrovlje, Zupane, Kaučič. Lii-skar, Miha Bojevič, Božič. .Anderluh, Ivezič, Peunik, Vlado Bojevič, Marguč in Levstik, sodaiKa Valčič in Sianojevit ter kapetan gostov državni reprezentant (124 krat) Vliroslav Pribanič. '■-mo- TO\^F TAVČAR^ Ob 30. ietmoi rokoint-La . oeijU so puaelili ludi vet: priznanj najbolj zaslužnim športnim delavcem, športni- kom in' organiziicijam ter tudi navijačem ter se jim na takšen način zahvalili za dolgoletno delo ter seveda izrazili željo po nadaljnjem medsebojnem sodelovanju Zlate značke so prejeli; Karel Polutnik. .\leksander Jezernik, Oominko Uršič, Franc Ramskugler, Pavel Bukovec, .lože Kuzma, Drago Lesjak. .lanez Skrlec, Tone Goršič, Nace Krumpak, Jure Koren, Žarko Presinger, Bojan Levstik, Vlado Bojevič in posmrtno nekdanji igralec iVIarjan Lubej. Klubske zastavice z diplomo so dobili: Silvo Krelj, .Vndeej Telič, Janez Goršič, Drago Seško. Karel Jug, Viki Dom, Marko Jezernik, Erik salekar, .Viko .\1arko\ič, Bogdan Povalej. Ernest iVIarguč, Peter Hribernik, Drago Zadravec, Ivan Stavbe in Henrik Smid, med posamezniki tei' delovne organizacije ŽTP Ljubljana, Tehnomercator, Gradnja Žalec in uredništvo Novi tednik — Radio Celje. Priznanje so prejeli tudi najbolj zvesti navijači (iz- redno lepa poteza kluba!) Mi.jo Andjelovič, Peter Cetina in Janez Robida Priznanje za razvoj rokometnega športa so i.zročdli iudi predstavniku RZJ, RZS, TKS Celje, zveznemu ka- petanu Ivanu Snoju In državnemu reprezentantu Hrvo ju Horvatu. tv KOŠARKA: VODI ŠENTJUR Tekinovanje na pouroeju med- občinske košarkarske zveze Žalec je v polnem teku. Rezultati 11. kola v članski ligi Zalec-Zasavje: \ei('nje : Žalec 55:61. Prebold : (iradis 48:53, Šentjur : Vitanje 76:,Kj iii Glin : Zlatorog 7^:93. Vodi Šentjur 16 točk, sledijo pa Velenje in Zlatorog 14, Zalee 12 iočk itd. Ke.-:ultali 7. kola v med- občinski članski iigi: išiempeter : Polule 57:48 In Mislinja : Zlato- rog OB 60:86. Vodi .Šempeter 12 točk, sledijo Zlatoroi; 8 iočk. Garant 6 točk itd. KezuUati 10. kola v mladinski ii;:i. Ve- lenje : \itanje 57:62, hoviiiHr : Celje .■58:77, Zlatorog : i-reoold 85:51 in Klektra : (iradis 'J!);57. Vtidi Celje 20 točk, sledijo Elck- tra 16, Kovinar 10, Gradiš in Vi- tanje po 8 točk itd. Rezultata 9. kola v kadetski ligi: Veltnje : Gradiš 5}(:.53 in Zlatorog : Ha- rant -11:42. Vodi Velenje 18 to."k, sledijo Celje 12, Garant 8, Klek- tra 7 točk itd. T. l.^Nf^^R PET EKIP v KK Celje so izredno aiiiivni. Čeprav se še ni pričelo tekmova- nje za člansko ekipo, ki še ved- no čaka na odločitev iz Zagreba, če se bo ob povečanji) članov uvrstila v II. ZKL (sicer pa bo nastopila ponovno v republiški ligi), pa izbrani košarkar.H Celja marljivo trenirajo in nastopajo na prijateljskih tekmah IreiKT /.niagu .Sagadiii je o pri- pra\ali dejal: »Kar 16 igralcev je kandidatov za izbrano člansko- ekipo. Vadimo štirikrat tedensko, \mes igramo prijateljske tekme, Ixpe zmage smo izlriiJi na tur- nirju na Jesenicah, v Mariboru pa smo podlegli Mariboru ze Iz ČS.SR, Ma- džarske, zagrebška ekipa Cibon (prej Lokomotiva) In tVlja. Sre- čanja s težjimi nasprotniki nana bodo dobrodošla pred prvenstve- no sezono. Sicer nastopamo kar s petimi ekipami, ženske so v regi.jsKi ligi zmagale brez borbe z 20:0 proti Elektri iz :^oštanja, dočim naše mladmsko in pionir- sko moštvo nizajo visoke zmage, fako so mladinci v regijski ligi premagali Zlatorog iz laškega s 134:25, kadeti pa GLIN Nazarje s 103:46. rionirji so imeli tokrat prost ternun. .^Ikidinci Celja in kadeti zmagu,jejo v medobčinski ligi z visokimi rezultati. Ivoidiu- renca za ndade košarkarje Celja je v tej ligi preslaba in tako re- gijska liga ne prispeva k rasti kvalitete za celjske košarkarje. V tem imajo ekipe v Ljubljani vsekakor prednost, ker je pri njih kvaliteta na znatno višji rav- ni. .Skratka v klubu solidno de- lamo, vzgajamo nov rod mladih igralcev, ob tem pa ne pozablja- mo tudi na razvoj ženske ko- šarke. In še obvestilo ljubiteljem košarke. Naša članska ekipa bo v novi tekmovalni sezoni okrep- ljena z Oberčkalom, visokim 201 cm. doslej članom Rudarja (Tr) ter Brezcem iz Sežane, visokim 204 cm. žal pa Ima Brezoc pred seboj služenje vojaškega roka. Tako pripravljeni čakamo tudi na bližnji start za točke z našo član- sko ekipo. Upam, da bomo svojo vrednosr pok.-izall v prvenstvenih tekmah, kjer ne bomo razočarali ljubitelje športa v našem mes(u.« Toliko o prizadevnih košarkar- jih KK Celje, kjer z nestrpnostjo pričakujejo odločitev — članstvo v II. ZKL ali ponoven n.islop v republiški ligi. Vsekakor bi tek- movanje v višjem tekmovalnem sistemu služilo kvaJitefnemu na- premiku in propagandi košarke » Celju In šii-šem zaledju. SLAVICA PRESENETILA PRVAKINJI Vocija ieJcraovanja na območ- nem prven.stvu Celja za ženske, Ludxig I.amprct iz Žalca nam je posredoval rezultate zaključenih borb najboljših celjskih kegijavk, ki so nastopile v Velenju na' no- »em keglji.šču. Poroča: »V zani- mivem tekmovanju so največ usp«'iia imele tekmovalke f^elja in Hmezada iz Žalca V dvojicah sta Magda Lrh in .lanja .Vlarinc po- trdili dobro formo in kvaliteto ter zmagali z 808 keglji. .SIedi,jo: štampar-Miloševič iz Žalca 774, .lavoršek-Koštomaj 757, Ludvig- Počivalšek (oba para iz Celja) 7.52 ter Lampret-l Ičnik Iz Slov, Konjic 73h' kegljev. Med posamez- nicami je presenetljivo zmagala pred.stavnica Hmeziida Slavica Mi- lo.ševič 818. sledijo pa Drli 815, Marine 778, Ludvig 776 (v.^e Iz Celja). Bizjak (Hmezad) 746 ter ponovno Oljanke JavorSek 731, Počivalšek 723 in Koštomaj 716 kegljev. Najboljši trije pari in sedem posameznic bo zastopalo celjsko območje n« republiškem prvenstvu.« J. KUZMA NOGOMET: REKORDEN OBISK Prijatelji nogometa v .<>a leski in Savinjski dolini so v nedeljo pgeI zadetek (domači vra- tar mu je to preprečil z odlično intervencijo), bi Cieljani zaradi dobre obrambe lahko dosegli več. Sicer pa je že remi lep uspeh. Po tretjem kolu so na lestvici igralci fimartnega na odličnem tretjem mestu s štirimi točkami, Celjani In Velenjčani pa si de- lijo s tremi točkam! četrt« do osmo mesto. V prihodnjem kolu pa se bodo pomerili igralci Kbulivar.ja doma z Izoio, Rudar iz Velenja s Po- horjem na lepem igrišču v Vele- nju, dočim gre ekipa Smartnega v goste mariborskemu Železni- C:irjn L KUZMA STRELJANJE: NENEHNA AKTIVNOST Cieljski strelci ne poznajo po- čitka, saj so v zadnjih dneh so- delovali kar na treh tekmovanjih, V Ljubljani so se udeležili re- publiškega finala za Titov pokal. Tekmovali so z malokalibrsko pu- ško serijske Izdeiavc. To pot .je bila celjska ekipa zelci oslablje- na, ker nista tekmdvala dva od- lična tekmovalca Ervin .Ser.šcn in Jože Jeram. .Na njihovi mesti sta vskočila Marjar Dobovičnik in Vili Dečman, ki pa leto> sploh !usta vežbala in tekmovala s to- vrstnim orožjem. Zaradi tega je ekipa Celja dosegla med desetimi ekipami .šele 4. mesto. Med celj- skimi posamezniki je bil najbolj- ši 'ft>ne Jager, ki je dosegel odli- čen rezultat 363 krogov, Kar mu je zadostovalo za osvojitev ilru- gega mesta. Zadovoljil je tudi Tone Piiiiar ,s 343 krogi. V PORKCU je bilo prvenstvo Jugoslavije za poštne delavce. Streljali so z zračno puško serij- ske izdelave. V slovenski repre- zentanci poštarjev je tekmoval tudi Celjan Jože Jeram. Uspel Je premagf.ti vse . nastopajoče in to z zelo dobrim re/u!tatom 182 kro- gov. Tako .je postal že drugič za- pored prvak Jugoslavije. V RF^ICI NAD LAŠKIM pa je poznana strelska družina »Du.šan Poženel« organizirala tradicional- no, že deseto leto zapored, tek- movanje z vojaško puško. Teknio- vanja se je udeležilo 8 ekip iz raznih mest ob Savi in Savinji. 1-0 pričakovanju ,je zmagala eki- pa {ielja, za katero .so nastopili Tone Pihlar, Franc .Apat, Vili l>ečman in Marjan Dobovičnik. Na drugo mesto se .je uvrstila SD Okrogar .*kvarča iz Zagorja, sledijo ekipe SD »Kisovec« — Za- gorje. SD »Jože Tovornik<' (Rim- ske Toplice), SD »Dušan Poženel« (Rečica), SD »Stane Rozman« (Laško) itd. Pri posameznikih .je zmaga! Celjan Tone Pihlar z re- zultatom 180 od 200 možnih ter lako dokazal, da se vrača v od- lično iormo. .Na odlično 2. me- sto se .je uvrstil domačin Vinko Lavrinc s 172 krogi, kar je pri- jetno presenečenje. Namreč' ve- deti moramo, da .je drugače spe- cialist za pištolske discipline. Po- novno je dobro streljal Franc Apat, ki se je uvrstil na irct.je nii'Slo, Tudi Dečinan in Dobovič- nik sta .se uvrstila med prvo de- .seterico. Prvič pa so s tem orož- jem tekmovale tudi ženske. Zma- gala je Milica Jordan iz Rimskih Toplic z dokaj dobrim re/.ultatom 133 krogov. Na naslednja mesta so se uvrstile Dora Lavrinc .SD »Dušan l*oženel«, Ana Jeseničnik in Julijatia Tajhmajstei, obe iz Rimskih Toplic. Dekleta so do- kazala, da znajo dobro »ciljati« in da bodo lahko kljul: modri- cam, ki so jih dobile v desno ramo. uspešno pomagale braniti našo domovino, če bo to po- trebno. TONF fAfJER AVTO RALLY SLABŠE NA RAVNAH .Na predzadnji leto.%nji preizkuš- nji za prvenstvo Štajerske v tu- risfičncm avto rallyju so celjski tekmovalci in prelst-avTiiki Laške- ga imeli manj usi^eha kot na I prejSnjih tekmovanjih. Na Ravnat so biii med Doljšimi le Bider- man (Laško), ki je bil drugi v kategoriji do 90:') ccm, .smerc tretji v kategoriji do i 150 ccm tsir Fi-idi:'ih (gla:Tder Celje) peti v razredu do »75 ccm. Boljša mesta so osvojili še Svatina »La- ško), Viltiar in Cacin 1 Ceije) ter ekipa AMD Laško ZLATI NOČNI RALLY Tudi letos bo /druženje šofer- jev in avtomchanikov Olje pri- redilo tradicionalni nočni rally — zadnjo preizkušnjo v prvenstvu. Na 108 km dolgi progi se bodo pomerili tekmovalci 1. oktobra v večernih urah. Vozili bodo na progi Celje — .•sinartiio — Celje — Šentjur — Dramlje — C4'lje —- Dobrna — Šentilj — Ponikva — Celje. Vmes bodo tri spretiiostne vožnje in dva slaloma. Prijavlje- nih .je še osemdeset posadk. K. J. KEGLJANJE: PRIČETEK Na področju temeljne no- gometne podzveze C^lje se je pričelo prvenstveno tekinova- nje v vseh štirih ll^ah. Re- zultati 1. kola v kvalitetni ligi: Dravinja : Opekar 3:1, Straža : Šoštanj 1:0, Ljubno : Elkroj 6:0, (3sankarica : Olimp 2:2 in Kovinar : Stek- lar 0:3. Rezultati, 1. kolo v Savinjski ligi: Pol7.ela : Ža- lec 7:0, Vojn:k : Ponikva 4:2 in Gotovlje ; Vransko 7:3. Rezultati 1. kola v Zasavski ligi; Šmarje : Senovo 2:."^, Ce- lulozar : Papirničar 2:4 in Dolenja vas : Kozje 2:2. Re- zultati, 1. kolo v mladinski ligi: Straža : .Šoštanj .5:1, Ljui>no ; Elkroj 2:2 in Kovi- nar : Steklar 1:3. KARTING V CELJU v nedeljo bo v Celju zanimivo tekmovanje v kartingu Ponovno se bo- do najboljši jugoslovanski tekmovalci pomeriU za nagrade Celja Tekmova- nje bo v organizaciji AMD Slavke Slander in bo na znan, karting stezi pri Prevozništvu v Trnovljah pn Celju Dopoldne bo trening, popoldne ob 14. uri pa saino tekmovanje. Ker bodo nastopili vsi najboljši tekmovala Ju- goslavije, bo to dejansko repriza državnega prven- stva. Med številnimi tek- movalci, ki bodo vozili v dveh kategorijah do 100 in nad 125 ccm bodo tudi štirje Celjani Te bo vo- dil nekoč znani celjski tekmovalec Franc Gajšek. 'jk 24. stran — NOVI TEDNIK St. 38 — 23. september 197^ Na IX. sejmu obrti od 24. septembra do 3. okto- bra 1976, kot na vseh do- sedanjih sejmih, prikazu- je svojo dejavnost Trgov- sko podjetje »AVTO CE- LJE« Celje, toda tiokrat bolj svečano, ker je se- jem i^irvLč v novozgraje- ni hali pod Golovcem, za ksitero je sredstva prispe- valo tudii podjetje »AVTO CELJE« Celje. Sejem obrti je prilož- nost, da se bralci Novega tednika obširneje sezna- nijo z dejavnostjo trgov- skega podjetja »AVTO CELJE« Celje. Začetek delovanja sega v letK) 1948, najintenzivnejši rajz- voj je podjetje doseglo v obdobju v letih 1968 do 1973, 1-0 je bil zgrajen kompleks na Ipavčevi 21. Te kapacitete so omogo- čiile tesnejšo povezavo s proizvajalci motornih vo- zil, predvsem z Zavodi Crvena zastava Kraguje- vac in Tovarno avtomobi- lov in motorjev TAM Ma- ribor, uvedbo m.odeme tehnologije ter na tej pod- lagi kvalitetne storitve pri p>opravailiih osebnih In tK>- vornih avtomobilov. Tr- govsko podjetoe »AVTO CELJE« Celje je taiko po- stalo kompletna prodaj- no-servisna orgaaiiziacija, ki nudi občanom in de- lavnim organizacijam av- to in vse za. avto. Dejav- nost izvršuje na nas/led- njih lokacij aih: — v Celju, na Ljubljan- ski 11, so skupne stro- kovne službe, v pritličju pa ,ie prodajalna osebnih avtomobilov Z.\STAVA ter prodajalna nadomest- nih delov, avtopnevmatik, akumulatorjev, dodatne opreme ter vseh osta- lili potreijščin za avtomo- bile, — prodajalne nadomest- nih deU>i. ose- dajo v njih. Morda »pose- dajo« ni pravi izraz. Ne gre za nedelavne, zabu- šante, čeprav so kot pov- vsod med njimi tudi tak šni, ne, sme prihajajo več krat tudi trdni kmetje Tu je izmenjava informa cij, tu velja moška bese da, tu je dom zbadanja nogometnih fanatikov, tu je glasba. V takšni kafani sredi Radojeva sem bil priča, ko so po nedeljskih tek- mah praznovali »hajdu- kovci«, žalovali pa »parti- zanovci«. Res je, da tudi pri nas vidiš veselje in ža lost ob zmagi ali porazu ljubljencev, toda tu, v Ba natu je to veselica. V enem kotu so sedeli navijači Hajduka, razigra- ni, prepevajoči m polni glasnih zbadljivk na ra- čun resnično mrkih, ža- lostnih navijačev Partiza- na. »Kafandžija« Mile, mo žakar resnih let. je zgra bil v kotu kontrabas in pred nosom plesal z njim žalostnim v brk. Vendar brez žalitev, brez jeze prihodnjo nedeljo se bodo pač veselili morda ti, ki so danes žalostni in ob ratno. Ob tem navdušenju za nogomet moram zapisati tudi naslednji dogodek, k} se mi je globoko zasadil v srce ob raizmišljanju ali bi bilo tudi v Celju tako in znova očrtal razume- vanje »banatlija« za sočlo veka. V vasi živi tudi men talno prizadeti, vendar iz- redno priden, delaven in priljubljen fant. Le kdoi ga dobro pozna in večkrat čuje, lahko razume njego ve stavke. Družno so mu postavili malo hišico, je pa od hiše do hiše. Pov- sod ga radi sprejmejo m on ima rad nekatere lju- di, drugi se mu ne smejo približati. Tudi on stalno posluša pogovore o nogX). metu in tako je nekoč omenil, da bi dal vse, če bi lahko videl tekmo v Beogradu. »Kafandžija« Mile in poštar sta ga sko- pala, oblekla v pražnje pe- rilo, obrila ter posadila v avto in odpeljala v Beog- rad! Na tekmo! Z malo pretiravanja bi lahko zapisal, da se je ta- ko hitro, kot je vozil avto- mobil mimo hiš v Rado- jevu, širila tudi novica, da je v vasi avto iz Celja, iz mesta, od koder so pred dvanajstimi leti pri- šli brigadirji in jim nare- liili cesto, (nadalj. prih.) Cesta, kot bi jo potegnil z ravnilom in ovčar s čredo. Nelzmeruost in prijetna eno- ličnost baraiske ravnine. PRESADITEV ORGANOV O Problem prilagajanja tujega organa v telesu bolnika 9 Drama, ki vedno spremlja presaditev srca Le presaditve ledvic so dale optimistične rezult,a,te, veiv dar tudi tu z velikim znakom pomišljaja. Operiranih je bilo 14.964 bolnikov, od teh je bilo življenje podaljšano 5.5O0 pa- cientom, najdaljši »staž« pa je bil sedemnajst let in pol. TI podatki so za obdobje velikega posvetovanja 1, 1973 v Chi- cagu Ob vseh teh podatkih pa je bistvena pr^po-mba, da grj za bolnike, ki so bili na robu življenja in sanrti, brezupne .primere in je tako odložitev smrti vsaj za najkrajši čas s pomočjo kirurške intervencije, zmaga medicine, žal pa n« tudi vedno za posameznega bolnika. Bodočnost bo potrdila ali ovrgla optimizem v presaditveni kirurgiji oziroma po kazala na kvaliteto ali brezupnost posameznih poizkusov Med najbolj kompliciranimi posegi, glede na rezultaJ presaditve, ko nikdar ni znano, če bo telo sprejelo tuj organ ali ne, so še vedno: srce, jetra, ledvice, paiikreas in .še ne kateri drugi organi Problem prilagoditve telesa na tuj organ ali tkivo je še vedno izreden, Tudi pri nekaterih že povsem ustaljenih presaditvah, se le-te lahko končajo neuspešno, ker telo ne- pričakovano reagira in zavrže presajeni organ ali pa se zgode nepredvidene posledice različnih karakterjev. Primere presaditve ene ledvice od zdravega očeta ali matere bolnemu otroku poznamo. Redkeje je tudi obratno Takšni primeri pa pomenijo nevarnost za darovalca, saj lahko tudi sam težko zboli Izhod je potem le v težkem životarjenju z umetno ledvico. Jasno pa je, da se sorodniki, bolniki in zdravnik v trenutku, ko je pacientovo življenje v resni nevarnosti, opredeljujejo za rešitev bolnika ne glede na negativne posledice, ki laihko nastopajo za darovalca. i Toda etični problem še vedno ostaja nad nami kot Da- moklejev meč. Vedno je prisotno vprašanje pravilnosti presaditve ne- kega organa pri bolniku čigar življenje visi na nitki: ali na težkem bolniku opraviti izredno rizično presaditev, ko ni mogoče predvideti gotovega uspeha, niti spremeniti ira- gičen rezultat, ki bo sledil kljub uspeli op>eraciji čez nekaj mesecev ali let — smrti. Presaditev srca vedno spremlja drama (ne samo zaradi izrednosti kirurškega posega), ker je darovalec glede na okoliščine že tako ali tako obsojen na smrt. Da bi presaditev uspela, darovalec je v komi in tako » vsakem primeru zapisan smrti, je kirurg ta, ki ob sorod- nikih darovalca in svojih strokovnih sodelavcih odloča o trenutku, ko bo smrt -- neizbežna za enega — prinesla živ- ljenje drugemu človeku. Človeku, ki bo lahko s tujim srcem' nadaljeval svoje bivanje, življenje Odločitev je t.ako vezana na skorajda drakonski po- stopek. Kdo je tisti, ki ima pravico sprejeti takšno odlo- čitev: zdravnik ali sorodniki potencialnega darovalca, oboji ali nihče pod soncem? To je prepuščeno praksi in posameznemu primeru. 5e nikjer ni zakonodajalec izrekel svoje za.dnje besede, pravo pa bo moralo še poiskati odgovore za te skrajno odgovor- ne in najdelikatnejše probleme. Da so razne starine izredno dragocene in da tudi najdejo kupce, ki jih znajo vrednotiti, se lahko prepri- čamo po zadnji vesti iz Hong Konga. Cesarski bokal iz časa dinastije Ming so v Hong Kongn prodali po prav neverjetni ceni — kvadratni centimeter po 160.000 dinarjev. Bokalček je bil visok 6 in širok 10 centimet- rov. Dan pred tem pa je na isti razprodaji, ki jo je organizirala znana hongkonška galerija, isti — seveda anonimni kupec iz Londona, dal za vrček iz istega ob- dobja kar milijon 20 tisoč dinarjev. Vrček je izobliko- van kot rdeče-rumen zmaj. Sicer pa so skupno prodali 382 predmetov za 28 milijonov 800 tisoč dinarjev V NEDELJO JAVNA RADIJSKA ODDAJA Redakcija Novega tednika in Radia Celje bo skupaj s pivovarno Laško, ki se je od- ločila za sodelovanje z nami, pripravila prvo javno radij- sko oddajo v jesensko — zim- skem obdobju v letošnjem le- tu. Za kraj smo izbrali sre- dišče Laške občine — Laško, kjer se bomo dobili v nede- ljo, 26. septembra ob 10. uri dopoldne. V prvem delu, ki ga bomo direktno prenašali preko na- še radijske postaje, in dru- gem samo za poslušalce v dvorani, bodo nastopili: moški pevski zbor TIM La- ško pod vodstom Milana Ka- sesnika, narodno-zabavni an- sambel Jožeta Rusa iz Ra deč ter kot gost Edvin Fli- sar iz Maribora. S krajšima razgovoroma se bosta pred- stavila tudi predstavniiia po- krovitelja iz laške krajevne skupnosti, s katerima bo be- sedoval novinar Jure Krašo- vec. Oddajo bosta tokrat vo dila in posamezne pestre toč- ke povezovala Ija Burnik in Fonzi Kumer. Seveda ne bo šlo tudi brez nagradne igre in vsega ostalega, kar sodi k javni radijski oddaji Torej v nedeljo nasvide- nje v dvorani »Dušana Pože- nela« v Laškem ob 10. uri! Ker gre za prvo takšno od dajo v Laškem in za prijet- ne izvajalce smo prepričani, da jo b6do Laščani z vese- ljem sprejeU in ji seveda tu- di prisluhnili v dvorani. Na- ša želja je, da se tudi na takšen način spoznamo z La- ščani, kot smo se in" se še bomo z občani v drugih ob- činah. Tale snnbol luhko vidile, ce se peljete po »stan« cesti proti Slovenskim Konjicam. PostavU ga je pred svojo hišo Kon- rad Sodin v Stranicah (njegova hiša .je prva hiša v konji- ški občini ob tej cesti). Predstavlja obešanje frankolovskih žrtev. Obešeno kolo zelo nazorno simbolizira žrtve za svo- bodo, obenem pa govori o neuničljivosti človekvega duha govori o nenehnem giban,iu in revoluciji. loto: D. "VtEDVP:D NOVI Tri[>N'TK - Gkisno občinskih oigani^.aoj socialistične ive/e delovnega ljudstva Celje Laško Siov KoniJce. Sentjui, Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161, Naročmna m oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Senlčar. Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek. Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, LJubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posa mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo Je cena dvojna rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefon: 22-;«5«. 23-105 oglasi in naročnina 22-HOO