PISMA BRALCEV
• Zakaj je prodajalna to-vame Teol na Zalošld cesti odprta samo do 16. ure?
Bralka Naše skupnosti, ki se ni podpisala s polnim naslovom, nam je napisala kratko pisemce, v kalerem piše, da bi bila proda-jalna lahko odprta vsaj do 17. ure. Še posebej pa je huda, ker ji je prodajalka rekla, da naj pač po prašek pride med delovnim časom, kot mnogo drugih. Sicer pa se je pohvalila, da imajo kup-cev dovolj in da je popoldne tudi ona rada prosta.
Pismo smo kratko povzeli za-radi sila stare problematike. Ve-liko in mnogo preveč trgovin, raznih prodajaln in delavnic, pa tudi gostinskih ter drugih lokalov je v poznih popoldanskih urah
zaprtih, še posebej to velja za so-bote in nedelje.
Tako omenjeni prodajni čas tovarniške prodajalne ni osam-ljen primer, zaradi posebnosti »tovarniške prodajalne« pa ga morda lahko tudi prej razumemo in sprejmemo.
• Pomiz    in    nepokošena trava
Bralec iz Štepanjskega naselja nam je prav tako napisal pisemce, vendar nam ni zaupal svojega na-slova. Pisemce je dobronamerno, saj zavzeto opozarja na odnos do okolja. Konkretno pa pokritizira mizarsko delovno organizacijo POMIZ ob Litijski cesti, ki da ne kosi trave pred svojim obratom in se zato v njej nabirajo številni odpadki, kar kazi podobo Litij-ske ceste.
Kdo nam lahko pomaga!?
Pišera kot krajan, ki ne ve več, kam mij se obrne za pomoč! Torej — za kaj gre?
Problem, ki nas tare v Štepanj-skem naselju, pa verjetno tudi v občini in vsej Ljubljani, so razni motorji. Očitno nam gre zelo dobro, da lahko svojim sinovom in hčeram kupimo vozilo, vredno več deset milijonov starih din in jih pošljemo na vožnjo. Naši na-dobudneži to priložnost dobro iz-koristijo. Vozijo se s polnim pli-nom povsod, kjer jih je volja. Da s svojim divjanjem ogrožajo naše najmlajše, da ogrožajo sebe, da s svojimi vozili, ki so jim odvili iz-pušne cevi, parajo živce drugim krajanom, niti ne pomislijo. Ve-čini staršev niti na misel ne pride, da bi jih poučili, kako naj se ob-našajo, kje naj vozijo, kako naj
• Nevaren podhod
Ker se bliža četrti samoprispe-vek ljubljanskih občin za varova-nje in izboljšanje okolja, mislim, da lahko tudi spodaj navedeno obravnavamo v okviru varovanja okolja, čeprav ne eiološkega.
Kljub raznim obvestilom KS ostaja podhod od Bilečanske do Vlahovičeve ufice še naprej neu-rejen oz. nevaren. Lesene stropne obloge podhoda so, kot kaže, premalo pritrjene in tako ob obremenjenosti Litijske ceste zadnje čase popuščajo in padajo na tb.
Za stanovalce Bilečanske ulice in okolice ter naše otroke je ta podhod edini primeren prehod čez Litijsko, kajti semaforja na tem koncu nimamo.
Med šolskimi počitnicami so podhod sicer nekaj popravljali, toda niso dokončali. Skozi ta po-dhod pa morajo otroci vsak dan v šolo, starši pa s strahom čakamo, kdaj se bo zgodila nesreča oz. bodo stropne obloge popustile prav v času, ko je podhod poln otrok. Tudi mi sami se najraje izognemo podhodu, seveda pa otrok ne moremo učiti. naj preč-kajo Litijsko cesto nad podho-dom. Križišče s prehodom sicer
vozijo! Menim, da bi vsaj regi-stracija, tako kot v sosednjih re-publikah. prinesla nekaj reda, prav tako tudi preverjanje znanja in cestnoprometnih pravil. Ko smo pred dnevi imeli v svoji sre-dini uslužbenca postaje milice Moste in mu zastavili vprašanje, kaj storiti glede voženj z mopedi v naselju, nam ni mogel kaj dosti svetovati. Žal so tudi oni skoraj nemočni, torej, kaj storiti? Čaka-ti, da pride do smrtne žrtve, do invalidnosti? Poslušati očitke pri-zadetih, da organi KS niso nič sto-rili za vamost, očitke milici o nji-hovi nemoči, očitke staršem last-nikov mopedov?!
Kaj naj naredi šola, tudi oni so nemočni! Torej kam naj se še obrnejo krajani za pomoč?
VIUEM KLEMENC
je, toda tudi majhni otroci hodijo v šolo, od malega pa so navajeni, da lahko sami, brez strahu in vamo prečkajo Litijsko, seveda skozi podhod. Ta pa je sedaj pre-nevaren. Obloge dobesedno vi-sijo s stropa in lahko vsak trenu-tek popustijo.
Zaradi nezainteresiranosti pri-stojnih oz. prepočasnega ukrepa-nja mislim, da bi lahko eden od vaših novinarjev podhod poslikal ters primemim člankom objavil v Naši skupnosti.
DANICA FICKO (Foto: DUŠAN G.)