GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUBAN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 10. februar 1966 — LETO II. — ŠT. 3 (21) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETOS PRISTOPAMO K RAZPRAVI O OSNOVNIH LETNIH DOKUMENTIH V NOVIH POGOJIH, KI NAM JIII POSTAVLJAJO ZAHTEVE REFORME IZ LANSKEGA LETA, PRILAGAJAMO PA SE TUDI Z RASZPRAVAMI IN NAČINOM SPREJEMANJA TEH DOKUMENTOV DOSEŽENEMU DRUŽB ENO-POLITICNEMU RAZVOJU V KATEREM VSE VEČJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREHAJAJO NEPOSREDNO NA DELOVNE ORGANIZACIJE, FUNKCIJA DRŽAVE PA VSE BOLJ ODMIRA. OBČANOM OBČINE VELENJE Doslej smo izdelovali letne družbene plane gospodasrkega razvoja in proračune. Na razvoju, predvsem gospodarstva politično teritorialne skupnosti — od občine do zveze — vse bdlj izgubljajo vplivne možnosti. Predvsem je to doseženo v celoti v občinah. Po ukinitvi prispev-iiHiiiiiuiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V soboto, 12. II. posebna izdaja Šaleškega rudarja o problemih komunalnega urejanja mestnih 1 •• vv zemljišč Ulllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Prijavite se za oddajo »Pokaži kaj, znaš« kov v družbeno investicijske sklade, je usahnil vir, preko katerega je sicer v manjši meri, a vendarle lahko vodila določeno politiko tudi občina na svojem področju. Sredstva ostajajo sedaj delovnim organizacijam. Po podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1964, je ostalo delovnim organizacijam 51,2 odstotkov proizvoda, v novih pogojih po reformi se ta udeležba poveča na 63 odstotkov. Računa se, da bo v letu 1966 v Sloveniji ostalo delovnim organizacijam že 66% družbenega proizvoda. Skupščina občine (tako pa tudi v republiki in zvezi) ne bo sprejemala letnih družbenih planov na dosedanji način. Delovne organizacije sprejemajo svoje delovne načrte in v svojem okviru vrše vsestranske in temeljite razprave. V občinskem merilu pa bomo imeli analize razvoja in obdelane predvidene možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj. V kolikor ima skupščina občine možnost svojega voliva, bo to napravila s sprejetimi ukrepi v oblilki odlokov ali sklepov. (Nadaljevanje na 8. strani) Mladinska organizacija rudarskega šolskega centra Velenje je med številčno najmočnejšimi aktivi v velenjski občini. Saj šteje nad osemsto mladincev in mladink. Mladinski komite centra skrbi z upravama mladinskih domov za vedno nove oblike dela. Ni še dolgo, ko so uvedli mladinsko tribuno. 2e trikrat so napolnili mladinci dvorano mladinskega doma. Vsako sredo že redno gledajo filme. AL I Ž E VE STE? Ie< Naša občina je ob koncu leta 1965 imela po podatkih matične službe 25.331 stalnih prebivalcev. Število stalnih prebivalcev občine je v tem letu naraslo za 681 ljudi. Od skupnega števila prebivalcev je 12.478 moških in 12.852 žensk. Območje občine je razdeljeno na'tri matične okoliše. V matičnem okolišu Šmartno ol> Paki je bilo ob koncu leta 2.262 prebivalcev, v matičnem okolišu šoštanj 8.61? prebivalcev in okolišu Velenje 14.452 prebivalcev. Mesto šoštanj1 ima 3.321 prebivalcev, mesto Velenje pa 8.867, kar je za 644 več, kot jih je bilo ob začetku lanskega leta. SMUK... SMUK... SMUK. Naši otroci so pridno izkoristili snežno odejo in zimske počitnice. Ni bilo griča na katerem ne bi bilo otroškega živ žava. Nekateri pa so se šli tudi zares. Hodili so na smuške tečaje in celo v smuško šolo v naravi. Slednja je bila na Paškem Kozjaku. (O tem poročamo na 8. strani). — Mladež na sliki pa smo ujeli v naš objektiv, ko so vadili pod skrbnim vodstvom učitelja smučanja Rudija Ževarta. Šlo jim je že dobro izpod nog. Odločili so se, da bodo v februarju izvedli oddajo »Pokaži, kaj znaš« in sicer v Šoštanju in Velenju. Prepričani smo, da ne bo slaba, saj tudi med mladimi rudarji ne manjka talentov. Mladinska organizacija se zaveda, da je med mnogimi njenimi dolžnostmi tudi skrb za čimbolj ši uspeh. Zato je organizirala več predmetnih krožkov. V njih si učenci medsebojno pomagajo. Sigurno bo uspeh boljši. M DRŽAVNO PRVENSTVO Naše znance velenjske kotalkarje smo našli že zgodaj zjutraj na ledeni plošči na jezeru. Kotalke so zamenjali z drsalkami in se pridno pripravljajo kar na dva državna prvenstva v drsanju. Zastopali nas bodo na mladinskem in članskem državnem prvenstvu. Želimo jim obilo uspehov. Na sliki: ekipa drsalcev iz Velenja, ki bo odšla na državno mladinsko in člansko prvenstvo SKRB ZA POŽARNO VARNOST Delavski svet elektrarne šoštanj je že lani sprejel sklep, da je potrebno povečati skrb za požarno varnost v šoštaniju in okolici, zato je naročil šasijo pri tovarni avtomobilov TAM v Mariboru za avto-cisterno na katero je zavod za požarno varnost v Celju izdelal cisterno v kateri je 4.000 litrov požarne vode. Avto-cisterna je sodobna s črpailko, ki !bi jo v slučaju potrebe lahko hitro uporabili in z razpoložljivo požarno vodo gasili in preprečili širjenje požara. Avto- cisterno lahko koristijo tudi za gašenje s kemičnimi sredstvi, ker ima napravljene naprave za mešanje voide s kemičnimi sredstvi kot so: tutogen, tetraclor in druge kemične snovi, ki povzročajo peno s katero se pokriva in duši ogenj. Z nabavljeno avto-cisterno, ki je garažirana v elektrarni šoštanj, se je povečala požarna varnost v občini Velenje, kjer je sedaj s .takimi cisternami opremljeno gasilsko društvo Velenje in industrijsko gasilsko društvo rudnika lignita Velenje. Poleg tega, da bodo lahko gasili tam kjer ni pri roki vode, bodo lahko s temi avto-cistemami pomagali tudi v slučaju elementarnih nezgod in oskrbovali prebivalstvo s pitno vodo. Za občino Velenje je to velika pridobitev, ker vemo, da imamo precejšnje število objektov, ki so požarno nevarni, pa jiih bo tako mnogo lažje obvarovati. M. V. >uiHiii(iiiiiiinutMimiHniMiiiiiiiumiiiiiMuiiiiii»MUHHiiiiMmiiiiHiitiiHHiuHinumnHMMiiim»miiiiniitiiiiiiiii PREDPUSTNE lifcf PUSTNE ZABAVE V HOTELU VELENJE -PAKA« 12., 15., 19., 20. in 22. februarja vsakokrat ob 20. uri = # Nov bogat mednarodni večerni zabavni program = A Dekoracija po vašem okusu I = # Možnost nabave pustnih rekvizitov PUSTNI POZDRAV! luuiKiuiiHHnuiiHiiiuuiniiiiiniiiiiuiiiiniiHiiHiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiniiuiuiiiiiiuiiiiuiniiMiiiniHiiiiiiiiuHiiiiiin Po ukinitvi K-15 Zvezna skupščina je na enem od zadnjih zasedanj sprejela tudi zakon o prenehanju pravic na pooblaščeno vožnjo osebam, ki so koristile letni dopust in zakon o dopolnitvi zakona o sredstvih delovnih organizacij. S temi zakonskimi predpisi se ukinejo karte za pooblaščeno vožnjo K-15, ta sredstva se prenesejo na delovne organizacije. Osnovna karakteristika novih predpisov bi se lahko definirala zelo na kratko. Ukinjajo se dosedanje karte K-15, s tem pa se ne misli zmanjšati skrb za letovanje delavce Y;, ampak je to želja, da se to obliko družbenega standarda dovede v sklad z gospodarsko reformo in orientacijo, da neposredni proizvajalci odločajo o vseh sredstvih katere ustvarjajo. Kot je že znano so delovne organizacije že po prejšnjih predpisih odvajale 1,5% bruto osebnih dohodkov v skupni fond, ki je lansko leto presegal že 65 milijard dinarjev. Iz tega fonda so plačani regresi transportnim podjetjem za izvršene usluge za vse vrste predpisanih po-oblastnic. S tem novim zakonom pa se delovnim organizacijam dovoljuje, da dajo ta sredstva v sklad skupne porabe in da z njim razpolagajo v skladu s svojo politiko tovrstne rekreacije. Poleg tega zakona je Zvezna skupščina sprejela še dopolnitev zakona o sredstvih gospodarskih organiza-cij. To je bilo potrebno zato, da bi podjetja vedela kako lahko s temi sredstvi razpolagajo. V tem zakonu se predvideva, da lahko delovne organizacije svoja sredstva skupne porabe koristijo za organiziranje letnih dopustov delavcev. Ta sredstva se lahko uporabljajo v višini 1,5 % od skupno izplačanih dohodkov v tem letu, ne da bi se pri tem moralo čakati na zaključni račun za letO' 1966. S tem ko sta oba zakona stopila v veljavo, lahko delovne organizacije samostojno delijo sredstva svojim članom. Pri tem je tudi možno, da delovne organizacije izplačujejo svojim -članom, ki gredo na letni dopust, v gotovini. Karta K-15 je prenehala veljati z 31. 12. 1965. S tem pa ne bi bilo prav, da bi 'tako nastal zastoj pri planiranju dopustov, ampak morajo delovne organizacije takoj odrediti namenska sredstva za letne dopuste. Odredi.ti morajo način in višino delitve teh sredstev, to se pravi, ali se bo izplačevala gotovina, ali prevoz, morda bivanje in hrana v počitniških domovih ter koliko sredstev se bo odvojilo za organiziranje športnih in kulturnih aktivnosti v prostem času. S temi predpisi in v skladu z načeli samoupravljanja, postajajo nosilci politike rekreacije in oddiha delavcev delovne organizacije. V interesu vsake delovne organizacije mora biti, da organizira oddih tako, kot odgovarja njej in delavcem, da pri tem upošteva pogoje in specifičnosti dela ter prilike in želje vsakega člana. Za delovne organizacije, katere pri tem ne bodo imele dovolj sredstev, se s temi predpisi omogoča, da sredstva združijo v občini ali še na širšem področju. Delovne organizacije oziroma njihovi organi upravljanja morajo v ta namen v čim krajšem času pripraviti splošne akte s katerimi bi določili merila in kriterije o delitvi namensikih sredstev za oddih delavcev. To delo je nujno, ker karta K-15 ne velja več in bi odlaganje sprejema teh samoupravnih aktov bilo v škodo delovnih ljudi. Tudi od aktivnosti sindikalnih organizacij bo v mnogočem odvisen način, kako bodo v delovnih organizacijah uresničili zakonska določila. V kronikah naše osvobodilne vojne so zapisani tudi tile odstavki: Januarja 1944, pot mnogo-stranskega umetnika in tvorca prvega Prešernovega spo menika, kiparja Ivana Zajca. V. K. GLASBENIK FRAN KORUN MiiiiiiiiMiiiitMiilimiiimmniilN . | Dr. A.M. I &OZELJSKI S™™......—m,mM NJEGOVO ŽIVLJENJE IN DELOVANJE (Konec) kapljici rajnega vinca, vsi trije pa 11 ' - so v takem razpoloženju poslali po- Kul tur« o'življenje ria Slovenskem . zdrave Ivanu zmavcu v Graz, pri Se je v preteklem stoletju razvijalo čemer je Aškerc napisal ljubko pri- V senči mogočnih ustvarjalcev ši- ložjiostno pesmico z zaključkom: rom Sveta. Njim so skušali slediti »••• prek Save in Drave Te pozdrav- nosifci napredka vj domovini in po- ijajo tri pijane krave!« sebe j športi Sinovi našega naroda, Ni podatkov o'tem, da je Korun ki So živeli izfen domovine na Du- Fran dr. Ivana Žmavca, ki je bil v najti, Grazu, P¥agi- ali drugod po času Aškerčevega kaplanovanja v svetu, kjer soimefi vsekakor tesnej- Skalah v Grazu, kasneje pa se je. ši kontakt s sVetOvriiiifi dogajanjem. preselil v Prago, kjer je živel v V Ktdnjih Tetih tega stoletja je tesnih stikih z Masarykom in bil tudi Korilrt Ftan1 v 'časd svojega bi- eden izmed soustanoviteljev znane vari ju v Trstu lin ha Dunaju nepo- Masarykove akademije dela v Pragi s redno 'Zajemal h tega bogastva in tam izdajal list Novo Doba, v ka-kUfturnSh dosežkov svetovnega me- teri je razvijal ideje češkega poli-rila. V ilortibvini pa je bil zopet v tičnega realizma, tudi osebno po-stikih vsaj z nekaterimi od naših znal. Več verjetnosti je, da je po-tedanjih velikih kulturnih ustvar- Znal le njegovo delo in ideje bodisi jalcev in javnih delavcev. Med nji- iz pripovedovanja Aškerca ali pa mi naj bodo navedeni le pesnik kot redni bralec Slovenskega Na-Anton Aškerc, že omenjeni prof. roda. Bezenšek in dr. Ivan Žmavc. Gotovo je le to, da je Korun Ti stiki so kot kultumozgodovin- Fran osebno poznal sicer celo 14 ški fenomen vsekakor vredni spo- let starejšega prof. Bezenška, čigar mina in nekaj vrstic v okviru tega narodno pmsvetljen.sko delovanje v biografskega članka, saj je večji Bolgariji in nenehno zavzemanje za del prihajalo do njih prav'na tleh slovensko bratstvo pri njem ni mo- šaleške doline, kronika pa po vsej gel ostati brez čustvenega odjeka. verjetnosti vsega tega le ni zapi- Morda je Korun Fran iz tega raz- sala. loga ali pa v posledku prijateljske- V zadnjih letih tega bučnega s.to- ga kontakta z njim v družbi z letja je služboval v škalah kot ka- Aškercem ob že omenjeni priliki plan naš največji epski pesnik An- poklonil prof. Bezenšeku dne 20. 8. ton Aškerc. Sem je bil premeščen 1898 na Aškerčevo besedilo uglasil. oktobra 1894 iz Mozirja in ostal benii moški zbor z baritonskim so-tu do upokojitve leta 1898. Potem lom »šumi Marica«. je odšel za krajši čas V Celje in od V predvojnih letih je moral Ko-tod v Ljubljano, kjer je prevzel run Fran posvetiti prof. Bezenške-mesto arhivarja. ku še eno skladbo, kakor je mogo-Zanima nas seveda le čas Ašker- £e sklepati iz ohranjenega pisma čevega bivanja v škalah. Iz morio- prof. Bezenška Korun Franu iz grafije M. Boršnikove o njem po- Sofije 22. maja 1913. snemamo, da ga je prav to bivanje V tem pismu se prof. Bezenšek približalo delavcu in da je iz ne- zahvaljuje za poklonjeno koračnico, posrednega zaznavanja pobliže spo- pe da bi jo pobliže označil, in znal njegovo življenje in tegobe, sporoča, da jo že izvajajo na I. združene s težkim delom radarja V tamkajšnji gimhaz?ji ter optdmiiistič-jami in povzročene zaradi prejete no zatrjuje, da se bo očividno kma-pičle odmene. " lu razširila po vsej Bolgariji in Ma-Tu so nastale prve Aškerčeve pes- kedoniji, ker da je pri mladini iz-mi s socialno poanto in v tem času redno ugodno odjeknila. Nadalje se je Aškerc tudi čedalje bolj se- sporoča, da so se tamkajšnji glas-znanjal z novimi idejami, ki so nav- beniki o njej izredno ugodno iz-duševale krog slovenskih študentov razili in pošilja dve skladbi dvorna Dunaju okoli Govekarja in v nih kapelniikov Jermažove in Macat-Grazu okoli Ivana Žmavca. Zlasti kova »za spomin balkanske harmo-mu je bil blizu slednji, ko je leta nije, ki je vladala do sedaj med 1897 izpovedal svoj svetovni nazor zavezniki.« in stališče do kulture v podlistkih, To pismo je bilo napisano sredi objavljenih v Slovenskem Narodu. balkanske vojne, v kateri so bal-Aškerc se je oprijel Žmavceve ideje, kanski narodi v slogi, za katero se da mora socialni moment priti do je zavzemal vse življenje prof. Be-izraza tudi v pesrtii. Zato je v teh zenšek, dosegli take uspehe, da se krajevnih okoliščinah iti pod vpli- je čudila vsa Evropa, vendar pa vorrt ta^Ib idej prišlo db Aškerčeve je po komaj pičlem letu že prišlo Delavčeve pesmi o premogu, do do nesoglasij in razdora, katerega pesmi Delavčeva hči itd. posledice je očividno predvideval Tako nagrajenega in razgledane- tudi prof. Bezenšek, ki je še pri-fea pežrfika Aškerca je spoznal Ko- pisal: »... da se ne bi obrnila v riihTran, ki je bil od njega 12 let disharmonijo, kar bi bilo v ogrom-jmajši. Nedvofnno je že starostna no škodo vsega-Slovanstva!«. rdillka pripomogla do tega, da je Do te disharmonije v obliM ne-imel nanj velik vpliv. nadnega napada Bolgarov na Srbe Korun Fran še je v.atp lotil kom- je žal .prišlo že komaj 2 meseca ka-nonirapja Aškerčevih1 pešpii in sicer sneje, toda vse to je rodoljuba prof. Vše do znane bčijne .in udarne bud- Bezenška tako prizadelo, da je že niče. »Mi vstajamp«, s katero je leta dve leti kasneje umrl. 1885 obračunal s Stritarjevim sen- Ce se ob zaključku še povrnemo tirnentalnim svetovljanjstvom, pa h Koranu Franu, je reči, da je v brekči »Delavčeve hčere«, »Koše«, teh letih groze tudi on utihnil, ko pesrrtl »V Avet«, pa do vrste balad, pa je bila morija balkanske vojne ki sriio jih vse ze orttenili. Lahko končana in se je proti koncu I. svetlimo, da je Aškerc našel v Koru- tovne vojne čedalje bolj rušila stopil »lavnega skladatelja svojih pes- letna zgradba avstroogrske vladami, čeprav sicer niso po svoji zgrad- vine in se kazalo obzorje svobodne ti najhvaležnejše gradivo za skla- združitve Južnih Slovanov, je vse dateija. 'svoje navdihnjenje in čustvovanje Aškerčevo bojevito in nepopust- zlil v veliko sinlonično suito »Ju-Ijivo nacionalno stališče in njegova goslavija«. bor-benost ter odkrit spopad s kle- " Ta združitev Južnih Slovanov v rikalizmom in tei-cialstvom, vse to lastni državi je predstavljala za Ko-je Koranu nedvomnp inponirallo in m,na Frana vsaj delno realizacijo pfa pritegnilo za seboj, k vsemu pa vsch tistih teženj in stremljenj te-je pripomogel tudi osebni stik, saj kom dolgih let upornega in požrt-je bil Aškbrc večkrat gost v Koru- vovalnega delovanja tako na po-ndvi hiši fn se je udeležil tu in tam prišču prebujanja narodne zavesti po uštnčm izročilu tudi prireditev kot na fronti uveljavljanja naiše na-Brajnega društva Zg. šaleške doli- rodne samobitnosti v boju s tujine. m| elementi in zato ji je poklonil Škoda je, da o teh stikih pesnika tudi eno izmed največjih in glais-in skladatelja ni ohranjenih listin- beno najbolj dozorelih stvaritev, skih dokazil in da se je pri vsem Koranu Franu je bilo torej dano tem opreti le na ustno izročilo skla- doživeti uresničitev mladostnega dateija samega. sna, neustrašnima borcema An- V teh letih Aškerčevega kaplano- ' tonu Aškercu in prof _ Bezenšku vanja v Škalah je prišel k njemu po usoda ni bila naklonila te sre-na obisk iz Plovdiva v Bolgariji tu- če, spomin nanju pa predstavljajo di prof. Anton Bezenšek, znani'ste- številne skladbe, o katerih je bilo nograf in propagator nacionalnih v tem članku govora. idej, dve leti starejši Aškerčev pri- Toliko torej o Koranu Franu-Ko-jatelj še iz dijaških let. željskem kot glasbeniku in siklada-Oba skupaj sta obisikala Korana telju ter borcu za samobitnost in Frana na njegovem domu in se za- svobodo slovenskega naroda ob obdržala z njim v prijateljskem razgo- letnici njegove še vse prezgodnje vora ter veselem razpoloženju ob smrti. ffj\ 1 r/f! | \ K/7! IV ', //.n; četrtkov Kdo ga ne pozna — saj ga kličemo vsi le Aco. Je sicer doma iz Beograda, vendar živi že toliko časa v Sloveniji, da ga lahko imamo za svojega. Leta 1948 je prišel v Maribor, kjer se je zaposlil kot šofer. Tri leta kasneje je bil premeščen h »Gradisu« v Ljubljano, od tu pa leta 1952 v šoštanj na gradbišče termoelektrarne. Ko je bila elektrarna zgrajena Aco ni želel več iz Šoštanja in tako je še danes član tega kolektiva. Naporne so bile/ dolge vožnje s tovornjakom, saj je s svojim vozilom obredel malone vso Jugosavijo. Bil je vesten šofer in dober varuh svojega vozila za kar je od tovarne avtomobilov Maribor dobil tudi lepo priznanje in diplomo. Aco sedaj ni več šofer. Vsled dolgih in napornih voženj je lepega dne zbolel in za nekaj časa prekinil delo. Sedaj je v službi kot tehnični risar. — Zaradi bolezni se je moral prekvalificirati. Toda Aco ne živi samo za službo in zabavo. Aco je tudi z vsem srcem in dnšo šahist. Da, šahist, eden najboljših v naši dolini, za kar je dobil že lepa priznanja. • Leta 1963 je bil na okrajnem šahovskem prvenstvu v Rogaški Slatini drugi in se zato plasiral tudi v republiški polfinale. Isto leto je na velenjskem prvomajskem turr nirju igral tudi v skupim Gornik igralcev z madžarskim velemojstrom Laslom Parti-šem, katerega je premagal edino Aco. Pred - dnevi pa je šahovska sekciji TVD »Partizan« šoš- Bilo bi napačno, in tovarišu Aoi bi naredili krivico, če bi ne omenili tudi njegovega nesebičnega dela pri vzgoji mladega šahovskega naraščaja. Trenutno vodi kar tri šahovske krožke na II. osnovni, šoli * šoštanj, v pionirskem klubu v Šoštanju in pa v Velenju. Za svoje delo tovariš Aco ne išče plačila. Sam pravi, da mu je veliko zadovoljstvo že to, da se za to lepo im korisit- Aoo Radosavljevič med velenjskimi šahisti — pionirji tanj organizirala v vili »Široko« v Šoštanju brzopotezni šahovski turnir na katerem so sodelovali najboljši igralci šaleške doline. Med 18 udeleženci je tudi tokrat zmagal Aco s 15,5 točkami od 17 možnih. no igro zanima tako veliko število pionirjev. Naj vam zaupam še to, da je tovariš Aco zadnje čase tudi strasten fotoamater. Ko mi je pokozal nekatere lepe posnetke sem bil kar prijetno presenečen. V. K. sestanek mi i i i i i i m i i i i i # IM pt i i II ii ii p i n i i m m ŠŠ ■-nS■ LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZKS V VELENJSKEM RUDNIKU ŠE NAPREJ KREPITI samoupravljanje KOMUNISTI VELENJSKEGA RUDNIKA SO SE PRED KRATKIM SESTALI IN PO OSNOVNIH ORGANIZACIJAH PREGLEDALI ENOLETNO DELO. KER SO BILA POROČILA DOBRO PRIPRAVLJENA SO BILE VSEBINSKO BOGATE TUDI RAZPRAVE NA LETNIH KONFERENCAH. LAHKO Z UPRAVIČENOSTJO TRDIMO, DA JE BILO DELO KOMUNISTOV V TEJ DELOVNI ORGANIZACIJI V PRETEKLEM OBDOBJU ZELO RAZGIBANO IN PLODNO. Ali je dovolj stimulativno? Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine namerava predlagati občinski skupščini dopolnitev odloka o stopnjah občinskih prispevkov in d£vka& 'PdHftiit ^rfc'dtbgto''br'S&'V8i zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti oprostili plačevanja tega prispevka za investicije v svojo delavnico več kot en milijon starih dinarjev. Dopolnitev omenjenega predpisa za enoletno oprostitev prispevka iz ima namen, da bi čimveč delovnih osebnega dohodka, ljudi začelo opravljati obrtno de-avnost in tla bi vlagali za opremo obrtnih lokalov večja sredstva. Vprašanje pa je ali bo ta namen v celoti dosežen s predlagano dopol-vijo občinskega predpisa o pridevkih in davkih. V občini predvsem primanjkuje iralužnostnih obrti. Za začetek ohravljanja te obrtne dejavnosti običajno niso potrebne tako velike investicije in bi zaradi tega dopolnjeni predpisi prav malo stimulirali r&zširjevanje te obrtne dejavnosti, ker bi le malokdo izpolnil pogoje Olajšave pri plačevanju prispevka bi imeli samo tisti zavezanci, ki bi investirali v obrtno dejavnost pred pričetkom dela, ne pa tudi tisti, ki bi svojo obrtno dejavnost razširjali pozneje, kar vsekakor ni pravilno. Poleg tega pa bo le malo-kateri obrtnik pred pričetkom poslovanja lahko .zbral 1,000.000 starih dinarjev za nabavo opreme in ureditev lokalov in bi kazalo ta znesek, ki je predpogoj za olajšavo, znižati. Vse to naj občinska skupščina upošteva, če hoče zares s primernimi olajšavami pri plačevanju družbenih obveznosti pospeševati razvoj obrti v občini, ki zelo zaostaja za dejanskimi potrebami. Največ pozornosti je bilo na konferencah posveono proizvodnim problemom in nalogam, ki- jih imajo komunisti za doseganje čimboljših proizvodnih rezultatov. Te naloge so, kot je bilo poudarjeno na konferencah, prav v sedanjem času izredno velike in pomembne ker zahtevajo od komunistov, da se poleg vseh ostalih subjektivnih sil ter samoupravnih organov v delovnih skpunostih nenehno in odločno zavzemajo za čimboljše dosežke v proizvodnji in gospodarjenju, kajti saimo na tak način bo mogoče uspešno realizirati sklepe 8. kongresa ZKJ in s tem v zvezi tudi zagotoviti uspešnost reforme. Na konferencah so se komunisti zavzeli tudi za nadaljno rast in krepitev samoupravljanja. Kritično so ocenili delo nekaterih komunistov v samoupravnih organih in ugotovili, da njihovo delo ni vedno naj-boljše^Jcer so preveč pasivni, vise premalo posegajo v razprave in s tem komunisti ne odigrajo svoje družbenopolitične naloge. Vso skrb bo treba v prihodnjeposvetititnadailal-nji decentralizaciji samoupravljanja in zagotoviti, da obračunske enote samostojno zažive. Izkušnje iz prve polovice preteklega leta namreč kažejo, da je bilo to obdobje zelo razgibano prav zaradi tega, ker so obračunske enote dokaj dobro delale in po delovnih enotah zainteresirale ljudi za proizvodnjo, ustvarjanje sredstev in njihovo delitev. Tudi glede obveščanja je bilo na konferencah izrečeno precej kritičnih misli. Olani delovne skupnosti niso vedno in pravočasno seznanjeni z dogodki v kolektivu. Komunisti so se zaradi tega zavzeli za boljše koriščenje imiprmativnih sredstev in za večjo elastičnost političnih organizacij, ko gre za vpra- Manjkajo vozni redi i mmm 't m. 9 ■ s* ' 'U '-i u ?? ■mm ' f, k „x * {*,i Za te zbore volivcev se predlaga naslednji DNEVNI RED 1. Obravnava predloga proračuna občine Velenje za leto 1966. 2. Uvedba prispevka za urejevanje mestnih zemljišč (samo v Šoštanju, Velenju, Pesju, Šmartnem ob Paki in Šaleku). 3. Odgovori na stališča in sklepe zadnjih zborov volivcev. 4. Obravnava programov dela krajevnih skupnosti. 6. Razno. Volivce prosim, da se sklicanih zborov volivcev udeleže v čim-večjem številu. Številka: 06-6/1966-1 Velenje, dne 5/2-1966 Predsednik Skupščine občine Velenje Tone Močilnik 1. r. V NAŠ 10-letnica pevskega društva v Velenju, leta 1930. V sredini: pevovodja Fran Korun — Koželj ski. t SMUČARSKI TEČAJ NA PAŠKEM KOZJAKU Od 22. do 29. januarja je bil na Paškeni Kozjaku smučarski/ tečaj za otroke osnovne šole Gilstava Šili lin: Na tečaju bilo skupno 29 otrok. Snežne razmere so bile letos zelo ugodne. 'Škoda le, da ni bilo več otrok, kajti koča lahko sprejme do 50 otrok. Smučišča na Kozjaku so zelo primerna tako za smučarje začetnike, kakor za zahtevnejše smučarje. Po zaslugi planinskega društva Velenje je bila cena oskrbnega dne za velenjske otroke med najnižjimi v Sloveniji. Upravnik koče je skrbel za .dobro, okusno iri obilno hrano ter za primerno ogrevane prostore in tako v veliki meri prispeval k odličnemu počutju naših otrok. Zaradi dobre oskrbe so z lahkoto vzdrj žali dnevno 5 do 6 ur naporne, toda prijetne vadbe na snegu. Vsak večer so pionirji in pionirke po večerji pripravili družabni večer pod vodstvom prijaznih tovarišev vaditeljev, ki so z vedrno novimi zabavnimi domislicami poskrbeli, da " smeha, iger in petja ni hotelo biti konca. Zadnji dan zimovanja so izvedli tudi smučarsko tekmovanje. Za starejše pionirje je bila proga dolga 400 m z višinsko razliko 100 m. V tej skupini so zasedli najboljša mesta naslednji pionirji: 1. Cici Kugonič, 47,7, 2. Martin Prodnik, 48,6, 3. Oto Kugonič, 50,4, 4. Milan Žvan, 50,6, V sikupini mlajših pionirjev na 250 m dolgi progi z višinsko razliko 50 m pa so prva mesta zasedli: 1. Nevenka Kugonič, 20,9, 2. Anda Ambrožič, 23.6, 3. Matko Ocepek, 26,1, 4. Eta Gaberšek, 26,5. Želeli bi, da bi se prihodnja leta tečaja v planinah, ki je istočasno tudi oddih za otroka med zimskimi počitnicami, udeležilo vedno več šolarjev. Otroci se na takem zimo-vanju navadijo življenja v kolektivu, ki zahteva v prvi vrsti tovarištvo, navadi pa se tudi preživljanja svojega prostega časa v naravi. Starši, prosvetni delavci in celotna družbena skupnost bi morali težiti za tem, da bi tudi v naši občini uspeli poslati v zimskem času v »šolo v naravi«, ki je vedno združena z učenjem smučanja, kompletne razrede iz naših šol. S pravočasno organizacijo, to se pravi, z rezer- CENIK MALJH OGLASOV: vsak mali oglas do 10 besed je 6 novih dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribitek 1 novi dinar. vacijo mest v planinskih domovih ali šolah, z nabavo večjih količin smuči in zbiranjem sredstev, ki naj bi predvsem starše ne bremenih enkratno, bi morda že letos pričeli z načrtnejšo vzgojo mladine za ta zdrav in koristen zimski šport. , Želja nas vseh je, da bi na Paš- kem Kozjaku in morda še kje v naši občini imeli smučarji na razpolago itudi -vlečnico, ki bi prispevala k večjim uspehom tečajnikov, poleg tega pa privabljala na smuk v planine našo mladino in delovne ljudi in tako pripomogla k razmahu zimskega športa v Velenju in okolici ter k polni zasedbi naših planinskih domov. MALI OGLASI; Prodam tri dobro ohranjene gume za FIAT 750. Naslov v uredništvu časopisa. PREKLIC Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV št. 185. Anton Gor-šek, Ravne 111. ^Ja prometni ulici je motorist podrl debelejšo žensko. Ona zavpije: — Ali me niste mogli zaobiti? — Morda bi res lahko, toda bojim se, da bi zmanjkalo bencina. i .,,to . Koliko letnih dob imamo? — vpraša učitelj mladega Dalmatinca. — Peti — Kako pet?! — Pa, pomlad, poletje, jesen, zima in — mrtva sezona! Mlad uslužbenec prosi direktorja za povišanje osebnega dohodka: — S tem kar sedaj zaslužim, se niti poročiti ne bom mogel! — Potem pa sploh ne dobite po-višice. Vse življenje mi boste hvaležni. Oglas i z nekega lista:' Mlad moški, ki se je odločil, da se poroči, išče dekle prijetne zunanjosti, ki bi ga prepričala, da mora odstopiti od svoje odločitve. Škot je odšel k matičarju, da ^>ri-j^vi novorojenčka. Po prijaVi vpraša matičarja, če je potrebno kaj plačati. — Ne, prijava je brezplačna — odgovori matičar. — Potem pa prosim, da vpišete še drugega otroka! Dobil sem dvojčke. Razpisna komisija CHROM METALA VELENJE razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: 1. Višja pravna ali upravna šola z diplomo 2. 5 let prakse na podobnem delovnem mestu Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Razpisna komisija Chrom metal Velenje siHtiiiiummuiiiii Dimnimi PREDLAGAJTE J NOVIH CEST V VELENJU! Cestam na območju novega naselja Šmartno II je treba določiti imena. Obračamo se na občane, posebno na Velenj-čane, ki stanujejo na tem predelu, da nam s svojimi predlogi pomagajo izbrati primerna imena. Na skici so te ceste oštevilčene s številkami od 1 do 4. Dosedanji predlogi so za prirodna imena kot: Gozdna cesta (št. 1), Prisojna cesta (št. 2), Rožna cesta, itd. Predloge pošljite do 15. februarja Skupščini občine Velenje. SITUACIJA NASELJA 5M AR 7HO #. IIMIIIinirilllllllllllllilllllllMilllHIllllllllllllllllIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ............................................MIH..........................................................................................................................m....................................... NA GORJANCIH Kapitulacija Italije je mimo. Novincev v partizanih je na tisoča in tisoče. Vse obstoječe brigade so nabrekle v velike enote in ustanavljajo se nove samostojne enote. Osvo-bojenu je skoraj vsa Dolenjska. Italijanov ni nikjer več. Nek^j jih je še ostalo toda to so naši, tisti, ki so se priključili naši vojski in so specialisti za minometulee. Naša enota je sodelovala pri likvidaciji belogardi-stičnega gnezda v gradu Turjaku. Obstreljevali smo grad Ozalj na Hrvaškem s težkimi havbicami, ki smo jih zaplenili italijanski vojski. Toda Nemci niso ]>očivali. Postopoma so začeli osvajati večja mesta na Dolenjskem. Potem so začeli z veliko ofenzivo proti naši vojski. Umaknili smo se proti, Gorjancem. Krožili smo nekaj dni okoli Gospodične (tako se imenuje eden od vrhov na Gorjancih). Topove smo že davno zakon-spirirali v gozdovih. Ta močna nemška jesenska ofenziva je bila dobra preizkušnja za nove partizane, ki so prišli v borbo po kapitulaciji Italije. Mnoge je pobral strah ... Spominjam se našega vojnega kuharja, ki je bil doma VLADO VALENČAK nekje iz Kostanjevice. Ze prvi dan po prihodu v partizane nam je zagotavljal, da je hudo revmatičen in zaradi tega **"" J ' 'I —v... icTluautcu 1J1 ittraui icgu ni hotel ofuge dolžnosti od kuharske. Ko je prišla ofenziva pa je z lahkoto kot srna zbežal domov. Prav tako je strah pobral nekega cigana, ki nas je vse do ofenzive prisrčno zabaval z violino — ko pa je čutil preveč smodnika v zraku, je stalno uhajal iz kolone z izgovorom, da ni nekaj v redu z njegovim črevesjem. Po poslednjem izstopu iz kolone se ni več vrnil v enoto... Noč in dan smio bili na nogah. Vso noč smo hodili in zjutraj smo se običajno znašli zopet na izhodiščni točE Hrana je bila pičla. Stradanje nam je bilo težje še zaradi tega, ker smo se zadnje tedne razvadili z obilno hrano. Makaronov in riža je bilo iz zaplenjenih italijanskih magazinov na pretek. Ob ofenzivi nam je vsega zmanjkalo in smo se morali zadovoljiti z drobnim krompirjem, ki smo ga napol skuhanega in neslanega le neredko dobivali. II Taborniki (Nadaljevanje s 5. strani) Organizacija, ki se je temu cilju najbolj približala, je sigurno taborniška. To je osnovna naloga kateri sledi, poleg tega pa še vzgaja mladega človeka v duhu tradicij NOB in obrambnem smislu ter socializacija in afirmacija mladega človeka. Te cilje dosežemo z izleti, pohodi po poteh NOB, sodelovanjem pri kulturnih prireditvah, predvsem pa na taborih. Mnoge kolonije so pod šotori, vendar o njih ne moremo govoriti kot o taborniških. Spanje pod šotorom še ni taborniško življenje, če je ves ostali čas prepuščen posamezniku. Vodstva s takimi kolonijami niso opravičila sredstev, ki so bila vanje vložena. Taborenje je treba organizirati v primernem okolju. In ravno tabori v Bohinju so lahko najboljši. Tu so preživeli svoje počitnice tudi taborniki občine Velenje, čudovito okolje v kaiterem vlada, carstvo tišine in miru, neposredni kontakti tabornika s pri r odo, ki jo čuti na vsakem koraku, skupno delo in jzabave, tekmovanja med tabori, osvajanje zvezd, taborni ognji, nočna straža, to je tisto kar mladega človeka poplemeniti. V tem okolju mladi ljudje spoznavajo samega sebe, postajajo samozavestni in cenijo vrednote, ki jih posredujemo. Tega je danes mlad človek najbolj potreben. Mnogi starši so mnenja, da so opravili svoje vzgojno poslanstvo, če so svojim otrokom kupili in mladina najrazličnejše igrače. Toda oni so jim dali samo dobrine, ne pa vrednote. Starši, v želji za lastnim dvigom standarda, s preobremenjeno službo, zapostavljajo vzgojo svojih otrok, ki so najčešče prepuščeni cesti. Taborniška organizacija lahko na neprisiljen način vzgaja mladega človeka, seveda le ob podpori staršev in drugih. S tem ne zapostavljamo pomena ostalih organizacij, družbenih, športnih itd., saj vsi težimo k istemu cilju; vzgojiti dobrega, koristnega, delavnega in aktivnega člana naše socialistične družbe. Pota do teh ciljev so različna, rezultati pa večkrat preskromni. To pa je v glavnem odvisno od osveščenosti in sposobnosti vodstev organizacij. Taborniška organizacija v naši občini deluje že 6 let. Vendar je vodstvu občinske zveze šele letos uspelo pridobiti v njihove vrste mlade ljudi iz Velenja. Iz RSC je sedaj vključenih 110 tabornikov, ostali pa so iz osemletk. Vprašamo, zakaj se je taborniška organizacija v Velenju šele letos ustanovila? Že nekajkrat je vodstvo občinske zveze naprosilo posameznike za pomoč pri ustanovitvi taborniške organizacije v Velenju. Obljubili so, vendar kot je že v navadi pri nas, obljube so ostale obljube in nič več. To pa je tudi nazadnje razumljivo,, saj je potrebno za delo v taborniški organizaciji precej idealizma. ŠALEŠKI RUDAR Stran 7 NEGUJMO NOGE DECEMBRA 1965 SO SE V OBČINI VELENJE deklice. KltOtlLI: -PR1STOVSEK Alojz, rudar iz Gaberk C» ni KADEŽABEK Zdenka, šivilja iz Ga-tek 56. ^ZLATAREK Mirko, tesar iz Prelog 21 in UMENICKI Vera, gospodinja iz Prelog 21. ti MARIN Jože, uslužbenec iz Vejienja, Meška 8 in GREGORC Marija, delavka iz Vienja, šaleška 16. c CENTRIH Oto, strojni ključavničar iz Vdenja, Koroška 31 a in PONGRACIC Jožica, Inijski tehnik iz Prelog 26. ,MURKOVIC Stjepan, rudar iz Skal 99 aTANSEK Irena, delavka iz Skal 99. oKRAJNC Valter, rudar iz Velenja, Ki-driieva 14 in SKOFLEK Ana, frizerka iz Ve-lojs, Stritarjeva 2. -SLADIC Stanislav, rudar iz Velenja, Kersnikova 3 in TRAVNSEK Ljudmila, deteta iz Bevč št. 4. - TIC Fr&nc, strojni kovač iz Velenja, Jenkova 1 in KOROŠEC Dragica, delavka iz Velenja, Celjska 35. -BOŽIČ Janez, upokojenec iz Plešivca 9 in FUŽINAR Angela, upokojenka iz Pavč št. fl. - JiEVART Anton, električar iz Velenja, Kidričeva 6 in JEROMEL Bernardina, trg. pomočnica iz Velenja, Tomšičeva 13. - 20LGER Lovrenc, vrtalec iz Velenja, Jenkova 11 in URBANC Ivana, delavka iz Šoštanja, Nova ulica 1. - CRNODOVSKI Albert, rudar iz Velenja, Siandrova 39 in VONCINA Olga Danica, go-ipodinjska pomočnica iz Velenja, Vojkova 11. -STUBLJAR Anton, vodovodni inštalater it Ljubljane, Bohoričeva 32 in 20HAR Avguština, delavka iz Velenja, Celjska 89. - PRISTOVSEK Edvard, rudar iz Velenja Kersnikova 5 in HERGOLD Pavlina, delavka !z Sel 30. - KRICAJ Ivan, šofer iz Velenja, Koroška "6 in VELER Jožefa, delavka iz Podkraja pri Velenju 62. r- JANECEK Ludvik, elektromonter iz Celja, Trubarjeva 46 in DOMINKO Marija, uiluibenka iz Celja, Stanetova 17. -DEBELAK Ciril, rudar iz Podkraja pri Velenju št. 19 in MARGUC Irena, delavka iz Podkraja pri Velenju 19. -MOKOTAR Franc, ključavničar iz Velenja, Kersnikova 3 in OSTIR Anamarija, uslužbenka iz Velenja, Stanetova 41. - TURNŠEK Jože, frizer iz Velenja, Pre-fenova 6 in SEVCNIKAR Jožica, frizerka i Spdkraja pri Velenju št. 34. - CHROMY Feliks Ciril, strojni ključav-nitar iz Velenja, Kidričeva 11 in KOREN lirija, delavka iz Pesja 61. UMRLI: -SPEH Marija, delavka iz Skal št. 82, stara 80 let. - F1DEJ Adolf, upokojenec iz Velenja, Ki-driževa 3, star 63 let. - MAJCEN Rudolf, mizarski mojster iz Velenja, Celjska 79, star 68 let. - TOPLIC Lucija, soc. podpiranka iz ša-leka 32, stara 84 let. - KRAJNC Anton, posestnik iz Hrastovca 21, star 78 let. - DERMOL Anton, pleskar iz Šoštanja, Metleče 24, star 41 let. - VRCKOVNIK Alojz, upokojenec iz To-polšice 55, star 63 let. - MEJAK Vladimira, gospodinja iz Celja, Tomšičev trg 9, stara 57 let. -KAKER Robert, otrok iz Šoštanja, Cankarjeva 23. -STROPNIK Ana, prevžitkarica iz Druž-mirja 87, stara 83 let. - BACOVNIK Cecilija, soc. podpiranka iz Smihela nad Mozirjem 34, stara 63 let. -NAPOTNIK Frančiška, kmetovalka iz Tojplšice 160, stara 65 let. - ROŠKAR Franc, delavec iz Trbovelj, Oj-slo 21, star 51 let. - VRCKOVNIK Jožefa, upokojenka iz To-polšice 130, stara 72 let. - KRCMAR Štefan, delavec iz Topolšice 22, star 31 let. - FECE Martin, upokojenec iz Šoštanja, Glavni trg 5, star 76 let. - HLEB Alojz, pismonoša iz Družmirja 90, star 50 let. i - ZAJC Matilda, upokojenka iz Celja, Košnica 19, stara 44 let. S pravilno nego nog poskrbimo, da je njih koža zmeraj zdrava, gladka in ne pretrda, da ne poka, da ne rastejo nohti v kožo in da ob njih ne nastanejo vnetja. Tudi noge si umivamo vsak večer v topli vodi. Dobro de, ako v vodo vsujemo žlico jodove soli. Kadar ni te pri roki, bo koristila tudi navadna kuhinjska sol. Po desetminut rji kopeli si noge dobro izbrišemo ln posebno pazimo, da ne ostane vjažna koža med prsti. Trdo kožo na podplatih ali oib prstih bomo odpravili, ako bomo zvečer po kopeli namazali podplate z 10° o salioilnim vazelinom, potem P3- obuli za če? noč bomibažaste, pralne nogavičke. Tudi kadar koža na petah poka, nam bo koristil salicilni vazelin. Noge si lahko z ri|jim namažemo vsak večer. Pri vsakokratni večerni kopeli skušamo ostrgati s trdo krtačo vso trdo kožo, ki jo je zmehčal salicilni vazelin. Še bolj uspemo s plovcem v kamnu ali prahu. S plovcem v kamnu krožno drgnemo po trdi koži, ki se je v kopeli zmehčala in jo tako ostrugamo. Plovec v prahu moramo zmeraj zmešati z vodo v gosto pasto, jo namazati na trdo kožo in z leseno deščico ali s krtačko zdrgniti po kopeli tiste dele kože, -ki jim hočemo ostrugatl povrhnje rožene plasti. Kurje oči in otiščance odpravimo s čisto salicilno kislino. V kvadraten košček obliža izrežemo tolikšno luknjico, kolikšno je kurje oko. Obliž nalepimo na kožo prsta tako, da gleda kurje oko skoza luknjico. Nato nasujemo nanj kupček salicil-ne kisline — belih, svilenih kristal-čkov, ki jih kupimo v lekarni in vse skupaj prelepimo z obližem brez luknjice. Salicilna kislina naj ostane na kurjem očesu teden dni. Medtem ne smemo kopati noge, umijemo jo samo z mokro krpo. Po tednu dni nogo okopamo in obliž odtrgamo. Navadno se z njim odlušči tudi kurje Oko. Ako se v sredini še drži, ga odluščimo s prsti, nato >a postopek s salicilno kislino in z obližem ponovimo in ponavljamo toliko časa, da se omehča in odlušči vsa trda koža. (KOZMETIKA) KAKO VOZIMO POZIMI Pri vožnji v zimskem času ali na mokrih cestah moramo biti zelo previdni. Upoštevajte tale navodila: Q Izogibajte se hitremu zaviranju, ker kolesa blokirajo in vozilo zanese. # Vozilo zavirajte s pomočjo stroja, tako da preklopite v nižjo prestavo, tki je primerna cestišču. 9 Na spolzki — ledeni cesti morate voziti počasi in skrajno previdno. 0 Zavirajte mirno in previdno. Zavore lahko uporabljate le v izjemnih primerih z veliko previdnostjo. Vzvod na menjalniku hitrosti iz višje v nižjo Hitrost ali obratno prestavite mehko in previdno. C Nikoli ne vozite z izklopljeno sklopko ali ugaslim motorjem. Q Proti zanašanju na snegu ali ledu uporabljajte verige, ki jih namestite na pogonska kolesa. 0 Če je začelo vaše vozilo zanašati morate volan vozila obrniti v smeri drsenja, brez dodajanja plina, brez uporabe zavor in obdržati vso prisebnost. • Pri vožnji na spolzki cesti (sneg, led ah blato) priporočamo, da vozite z drugo, tretjo ali celo če- trto prestavo, če to dopušča cestišče. Ne uporabljajte prvo prestavo. ® Normalno je, da stopalko siklopke popuščate enakomerno in istočasno dodajate plin toda z največjo previdnostjo. Vedno morate upoštevati, da je v zimskem času zavorna razdalja daljša od normalne. t Iz tabele je razvidno kakšno razdaljo prevozite v 1 sekundi z različno hitrostjo in dolžino poti ustavljanja Hitrost vožnje/lkm Prevožena dolžina mfeck. Pot ustavljanja v m 30 8,3 11,4 40 11,5 20,5 50 13,9 32,0 60 16,7 48,0 70 19,4 63,0 80 22,2 82,5 90 25,0 \ 104,5 100 27,8 129,0 110 30,5 156,6 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice BRIGITE BRGLEZ roj. Lahovnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragi pokojnici lajšali bolečine v bolezni in ji izkazali zadnjo čast, nam pa ustno izrekli sožalje in z nami iskreno sočustvovali. Prav posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Antonu Crepinšku za nesebično zdraviliško pomoč v času njene hude bolezni. Toplo se zahvaljujemo družbenim organizacijam, prijateljem in znancem za poklonjene vence in vsem, ki so drago pokoj-nico v tako velikem številu spremili na njeni .zadnji poti. Žalujoči sin Baltazar, hčerke Pepca, Angela, Anka in sin Slavko z družinami ter ostalo sorodstvo. Velenje, dne 7. 2. 1966 KROMPIR NA VEČ NAČINOV Krompir je v naši prehrani važno živilo, saj skoraj ni dneva, da ga ne bi bilo na mizi. V prehrano prinaša prijetno spremembo, ker ga lahko pripravimo na razne načine. Krompir vsebuje beljakovine, maščobe, oglikove hidrate, kalcij, železo, vitamine A, Bi, B2 in C. S taranjem se manjša vrednost vitamina C v krompirju. Vitamin C je zelo občutljiv, zato pazimo, kako kuhamo krompir. Njegova hranilna vrednost je največja, če ga pečemo ali kuhamo neolupljene-ga in celega. Tanlka -kožica varuje vitamin C pred vplivom zraka in vode, v kateri se kuha. V vodi se namreč vitamin C topi. Podobno je z rudninskimi snovmi. Priporočljivo je tudi kuhanje v sopari. Za to so primerni ekonom lonci. Pomagamo si lahko tudi z navadnim loncem. Vrh lonca z vrelo vodo položimo lukničasto posodo aM cedilo s krompirjem in lonec dobro pokrijemo. Za pripravljanje nekaterih krompirjevih jedi (juh, omak) olupimo surov krompir. Pri tem pazimo, da lupimo čimbolj tanko. Posebno primerni za to so posebni noži za lupljenje (krompirja, ki morajo biti nerjaveči. Rjaveče kovine uničujejo vitamin C, ki ga je največ tik pod lupino. Olupljenega krompirja ne puščajmo v vodi in narezanega ne peremo. Krompir damo kuhati v vrelo slano vodo in kuhamo pokritega. Vodo, v kateri se je kuhal porabimo za zalivanje juh in omak. Kuhan krompir takoj porabimo, ker je tak najokusnejši in za zdravje najprimernejši. KROMPIR V JUHI X kg kroinpjrja, slan krop, ščep knmine, limonina lupinica, i dkg prekajene slanine. ■ Krompir olupimo, zrežemo na večje koščke ter damo kuhati v slan krop. Voda naj sega do polovice krompirja. Pridamo še kumino in limonino lupinico. Ko je krompir kuhan in je skoro vsa voda povrela, stresemo krompir z vodo vred v skledo. V kožici razgrejemo na kocke razrezano slanino in ga zabelimo. KROMPIRJEVI CMOCKI ZA NA JUHO 2 dkg surovega masla, 1 jajce, muškatov orešek, sol, 2 srednje debela krompirja, 2 dkg moke, 1 žlica drobtiir. V skledi umešamo surovo maslo z rumenjakom, dodamo nastrgan muškatov orešček, sol, primešamo pretlačen kuhan krompir, drobtine in moko ter sneg beljaka. Vse narahlo premešamo. Napravimo majhne emeke in jih kuhamo v juhi 10 minut. KROMPIRJEV GOLAŽ 8 dkg masti 30 dkg čebule, 1 kg krompirja, sladka paprika, sol, paradižnikova mezga. V kožici razgrejemo mast in zaru-menirno 'sesekljano čebulo, nato pridamo surov na "koščke narezan krompir, papriko, sol, nekoliko premešamo in prilijemo nekoliko vode; pazimo, da se ne prismodi. Ko je jed kuhana dodamo še paradižnikovo mezgo. Pravni nasveti V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačno odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo kupon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«. Odgovarjamo samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena, odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorih objavljenih v časopisu pa imen vpraševalcev ne navajamo. Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno. PRAVNI NASVETI KUPON 3 IlUiij glasi lo socialistične zveze delovnega l)udstva občine velenje Lastnik in Izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Kudi Zevart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par aii 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Celjski tisk Celje. nilllllllllllllllllllllllllllllltllllMIlIlIlIlItllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiifii!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!)!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!)!!!!!!!!!!!!!!!)!!; i:i||| || 11 ||||||I|||| 1111| 11|||||||| || || llirilllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIII llllllllllll 111IIIU lillllllll IIIII lllllllll 1111II lllllllttl 11 llllllll 11 i II lllllllllllini 11II lllll 11111 lllllllll I ■ III IIIIiM Ko smo se po ofenzivi na Gorjancih prešteli, nas je bilo sicer precej manj, vendar smo se čutili močnejšega kot prej. V enotah je začelo zopet normalno delo. Novincev med nami pravzaprav ni bilo več, ker so sedaj že vsi preživeli ognjeni krst, tudi tisti v komori, ko so jim nemški mitraljezi preluknjali polovico loncdv in pobili nekaj mul, (katere smo pa med ofenzivo pojedli). Iz gozdov smo se spustili v obrobna naselja. Administratorji so privlekli na dan svoje aktovke in zopet so pisali poročila in številčna stanja. Iz štabov so prihajale nove odredbe in ena med njimi me je poklicala na kurz za politkomisarje pri Glavnem štabu Slovenije, ki je bil od 30. novembra do 6. decembra v Uršnih selih. i PARTIZANSKA GLEDALIŠKA ŠOLA Bilo je spomladi 1944. leta. Bil sem kulturnik artilerijske divizije. Pravkar smo se vrnili v bližino Novega mesta z akcije na Zdensko vas, kjer smo pregnali Nemce iz postojanke in zaplenili mnogo gavrilovičevih salam in margarine. Ravno zaradi teh dobrot sem si akcijo tako dobro zapomnil. Jedli smo namreč margarino in slanino namesto kruha, kar je imelo hude posledice za prebavo. Kako se nam je godilo po tej akciji, raje ne pišem ... Poklicali so me v štab brigade in mi sporočili, da moram v Belo Krajino. Javim naj se v Semiču, kjer bom že zvedel več o šoli, v katero me pošiljajo. Za tiste čase je bil to> velik dogodek. Odhod na osvobojeno ozemlje je pomenil pravzaprav jiočitnice sredi vojne vihre. V Semiču sem bil dokaj presenečen, ko sem zvedel, da sem prišel v šolo za gledališke igralce, katero so nekateri krstili tudi »šolo za ljudske talente«. Ta šola naj bi dala vrsto gledaliških igTalcev, ki jih bo Slovenija vedno več potrebovala, posebno še za osvobojeni Trst. Tu je bilo prav prijetno. Po pouku smo se vsi razkropili po kmetih in jim pomagali okopavati vinograde. To delo je bilo še posebej prikupno, ker je bilo povezano z domačo vinsko kapljico, s katero so Belokrajinci bili vedno radodarni. Po večerih pa nas je nekaj fantov pelo podokuice se-miškim mladenkam, Šola je trajala že več kot štirinajst dni, vendar se še nisem popolnoma privadil učenju. Vedno me je mučil slab spomin in prav to^ je bilo usodno za moj gledališki poklic. Vstajal sem že pred drugimi in se učil razne vloge vendar ni šlo. Vse, kar sem zjutraj vlival v glavo, je potem splahnelo. Odlomke iz jRomea in Julije« sem sproti pozabljal. Nekaj časa sem bil Romeo, nekaj časa zopet Lorenzo — na srečo kot moški nisem dobil še Julijine vloge. Reprizo, ki naj bi jO uprizorili na koncu šole. sem pričakoval z večjim rešpektom kot veliko nemško ofenzivo. Naši inštruktorji so bili ljubljanski gledališki igralci: Gale, Presetnik in drugi. Med učenci pa ste lahko videli Vido Brest, mlado slovensko pesnico, Grudna, Irnio Flis in druge. Nisem dočakal konca te šole. Ko smo bili v največjem tempu priprav za naš zaključni nastop, ko bi morali prikazati kaj znamo, je prišla na mene odrešilna odredba: prestavili so me v Glavni štab. Takrat so krožile trditve, da so kulturniki vedno najbolj bogati z ušmi. Izgleda, da je bil pocl vplivom teh govoric tudi intendant Glavnega štaba Tiln, ki me je prav tako hitro obdaril s popolnoma novitn angleškim beatle dressom«. Hlače iz italijanske deke, ki sem jih spustil v paro, so paro resnično zaslužile in vesel sem bil, da sem se jih znebil. Angleška uniforma pa je že bila prava uniforma, ki je imela predolge fokave in predolge hlačnice. Vse sem si zavihal in se spomnil one anekdote, »da v redni vojski velja pravilo, da imajo samo dve številke oblek: prevelike in premale«. Tako se je končala moja gledališka kariera. uopm nhnannm predlog proračunskih ■ W I I R W 1 I III Po predloženem osnutku letošnje- 3. Prispevek iz osebnega dohodka niene in se pribiieio k prodajni (Nadaljevanje s 1. strani) Tako bomo letos razpravljali na vseh zborih volivcev le o proračunu občine kot dokumentu, na katerem obstoji popoln vpliv v sami občini. Proračunsko potrošnjo se je z ukrepi reforme v lanskem letu znatno omejilo. Omejitev je šla v korist sredstev za delavne organizacije. V naši občini je pomenila proračunska omejitev zmanjšanje dohodkov za 93,450.000 din. Talko je bilo potrebno sprejeti najostrejše ukrepe v štednji s proračunskimi sredstvi. Občanom so ukrepi znani, vendar pa jih na kratko ponavljamo. Odstopilo se je od sofinanciranja vseh medobčinskih sllužb in organizacij, za katere ni z zakoni predpisano, da jih morajo občine izvajati. Državna uprava se je zmanjšala za 23 odstotkov, seveda se je vzporedno odpravilo vsako delo, ki ni z zakoni predpisano ali ni neposredno v korist občanom oziroma ni nujno potrebno za delovanje skupščine in njenih organov. Skupščina in njeni organi so se odpovedali sejninam itd. V letu 1966 bodo ukrepi reforme v proračunski potrošnji prišli najbolj do i.zraza. Čeprav so potrebe zaradi novih cen, (ki so okrog 30 odstotkov višje kot leto popreje in zaradi potrebne valorizacije osebnih dohodkov za povišane življenjske stroške) mnogo večje, bomo morali v občinskem merilu vskla-diti izdatke z dohodki, ki bodo na ravni proračuna po rebalansu za leto 1965. Še več. Skupščina občine je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da se naj štednjo zaostri še naprej, tako da bi bilo mogoče iz proračuna izdvojiti določena sredstva (100—150 milijonov) za investicije v šolstvu in varstvo otrok; Redno dejavnost šolstva se naj drži rešeno na nivoju leta 1965, po razpoložljivih podatkih pa imamo v slovenskem merilu rešitev na zavidljivo visokem nivoju. Predlog proračuna je pred nami. Osnovne intenoije, ki so vodile občinsko skupščino ob lanskem rebalansu in na seji koncem leta, so v največji možni meri upoštevane, čeprav vsaj za investicije v šolstvu in varstvo otrok ni bilo mogoče izdvojiti več kot 285.802 novih dinarjev. Med posebnosti, ki se v letošnjem letu predlagajo, bi želeli omeniti predvsem tele: 1. Doslej je bilo v proračunu določeno, kalkšna sredstva pripadajo krajevnim skupnostim. Za leto 1966 se predlaga skupna vsota, ki je za preko 32.000 novih dinarjev večja od lanskega leta. S celotnimi sredstvi bi gospodaril odbor, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov vseh krajevnih skupnosti. 2. Za delo društev in organizacij je bilo doslej v proračunu določeno prav tako poimensko komu in koliko se daje. Za naprej se predlaga določiti namenska sredstva le družbeno-pOlitičnim forumom v občini, ostala sredstva pa se namenja, jo skupino za društveno dejavnost. Pri občinskem odboru SZDL je uspenšo delovala že lani komisija za društveno dejavnost in bi naj - ta tudi odločala o tem, kaitero društveno dejavnost v občini podpirati in koliko iz sredstev proračuna. Med namenskimi sredstvi se navaja le občinska gasilska zveza. Tu so potrebna sredstva za anuitete in redne stroške, ki jih občina mora izplačevati, proračun pa dobi v ta namen tudi določene dohodke iz zavarovanja. 3. Za komunalno dejavnost se sredstev iz proračuna ne daje več. Potrebna sredstva za vzdrževanje komunalnih objektov in za nadaljnjo gradnjo se bodo zbirala s posebnimi prispevki v namenskem skladu. V kolikor bodo ti prispevki šli v breme družinskih proračunov in koliko v breme delovnih organizacij, se bomo odločaM z delovnimi organizacijami, o instrumenti ra-niju pa bomo razpravljali tudi na zborih volilcev. 4. Za delo turističnih društev se izdvaja 20 odstotkov prometnega davka v občini. Po proračunu bo to znašalo okrog 165.000 novih dinarjev. S temi sredstvi bodo turistična društva ob smotrnem koriščenju lahko mnogo doprinesla k nadaljnjemu razvoju turistične potrošnje in prometa. Razumljivo je, da moramo obstoječe želje, ki so vedno mnogo večje kot možnosti omejevati, še posebno v letošnjem letu, ko je osnovna dolžnost vseh uporabnikov družbenega premoženja prispevati svoj delež za stabilizacijo našega gospodarstva. Z DANAŠNJIM DNEM PRIČAKUJEMO JAVNO RAZPRAVO O PRORAČUNU OBČINE VELENJE ZA LETO 1966. OBČANE PROSIMO, DA SE POLNOŠTEVILNO UDELEŽE RAZPRAV NA ZBORIH VOLIVCEV IN NA NJIH AKTIVNO SODELUJEJO S KONSTRUKTIVNO KRITIČNO PRESOJO. ŽELIMO TUDI, DA DOBIMO ČIMVEČ PREDLOGOV, PISMENIH LI USTNIH NA ZBORIH VOLIV-"KV ALI PA NEPOSREDNO NA SKUPŠČINO OBČINE, IN TO NAJ- \SNEJE DO 21. FEBRUARJA 1966. Po predloženem osnutku letošnjega proračuna znašajo dohodki, ki ostanejo na razpolago za financiranje družbenih dejavnosti v občini 1,088.697 dinarjev, kar predstavlja 100% lanskoletne dosežene realizacije (pri vseh številkah je navedeno v starih 'dinarjih v 000 din). 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja je planiran kot dohodek občine v višini 688.929 dinarjev in se nanaša na osebne dohodke iz gospodarstva in negospodarstva. Ta dohodek predstavlja na realizacijo dohodkov v lanskem letu, da se bo masa bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih v občini povečala za 21 %. Predvideva se, da se bo masa osebnih neto dohodikov povečala od lanskoletnih 7,576 milijarde na 9,205 milijarde dinarjev. Lani je Ml a skupna stopnja tega prispevka 17,5 % in je od tega odpadlo na zvezno stopnjo 3 %, na republiško 7,7 in na občinsko 6,8 %. Z uveljavitvijo novih predpisov o gospodarski reformi, pa se je skupna stopnja znižala na 12,5 % pri čemer odpade za zvezv 2,5 %, na republiko 5 % (3 na potrošnjo in 2 % na republiške skupne rezerve) in na občino 5 %. 2. Prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti. Ta prispevek se v letu 1966 ne povečuje, temveč se celo zmanjšuje, ker se predvideva nižja stopnja za prispevek iz dohodka od gozdov, za katero je predlog, da se zniža od sedanjih 25 % na 12,5 %. Kot proračunski dohodek pa se ta prispevek zvišuje v indeksu 112 na lanskoletno realizacijo zaradi doslednejše izterjave davčnih zaostankov iz preteklih let. 3. Prispevek iz osebnega dohodka samostojnih poklicev (obrtne dejavnosti) se v skladu s splošnimi mernicami, ki so uveljavljene na področju obrti ne bo povečal. Povečanje, ki je predvideno v proračunskih dohodkih v indeksu 112 napram lanskoletni realizaciji je predvideno na povečano število obrtnih zavezancev. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic je planiran v višini 300.000 dinarjev. Ta dohodek je niže planiran iz razloga, ker je republika predpisala svojo stopnjo v višini 9 % in taiko ostane za občinsko stopnjo le še 3,5 %, kar pa je v lanskem letu bil celoten dohodek občine. 5. Prispevek 'iz skupnega dohodka občanov je planiran le v višini 1,5 milijonov dinarjev, kar predstavlja komaj 23 % lanskoletne realizacije. Ta dohodek odstopa zveza občini in bo v letošnjem letu znatno manjši, ker do osnove 2 milijona dinarjev ni obdavčljiv od osnove od 2 do 3 milijone pa le s 3 % stopnjo. 6. Občinski prometni davek od maloprodaje je planiran v višini 174,628.000 dinarjev, kar predstavlja porast v indeksu 115. Povečanje ti-ga davka se predvideva na porast kupne moči in večjega prometa v trgovini. Prometni davek od maloprodaje se je plačeval v višini 8 % in sicer po republiški stopnji 2, po občinska stopnji 4% in dopolnilni republiški stopnji ■ v višini 2 % v sklad za odpravo škode po poplavah. Te stopnje ostanejo nespreme- njene in se pribijejo k prodajni ceni. Maloprodajni davek se plačuje tudi po zvezni stopnji, ki znar ša 12 % in je dohodek zveze, delno pa se odstopa republiki. 7. Prometni davek od prometa alkoholnih pijač, v gostinstvu in tr-govimi, je planiran v višini 82,500.000 dinarjev, kar predstavlja v indeksu 152 napram lanskoletni realizaciji. Ta prometni davek se povečuje na povprečno stopnjo občinskega prometnega davka, ki znaša na pivo 10 % na naravno vino 'in žganje 15 %, na umetni vina in umetna žganja pa 25 % na prodajno ceno. V letu 1965 pa je bil predpisan na enoto t. j. od litra in sicer: na pivo 20 din od litra, na vino 40 din od litra in na žgane pijače in umetno vino 200 din od litra. 8. Davek od plačil za storitve je planiran v višini 11 milijonov dinarjev. Ta davek je na novo uveden v letu 1966. » 9. Udeležba na zveznem davku od nrometa blaga na drobno. V letu 1966 ni planiran kot dohodek, ker je republika ta dohodek pridržala za sebe in ga ne odstopa občinam. 10. Prometni davek od nepremičnin in pravic je planiran v višini 5 milijonov dinarjev to pa predvsem iz razloga, ker se predvideva manjši promet z nepremičninami. 1. Odpravljeni prometni davek od proizvodov in storitev, je planiran v višini 500.000 dinarjev, kar predstavlja komaj 3 % lanskoletne realizacije to pa iz razloga, da je bil ta davek) z zveznimi predpisi iz leta 965 odpravljen in s p tu zajeti le zaostanki. ŠOŠTANJSKI RIBIČI SO ZBOROVALI Na občnem zboru članov ribiške družine »Paka« iz Šoštanja so obravnavali upravljanje in gospodarjenje z vodami v preteklem letu. Sprejeli so tudi delovni načrt za letos. Predvidevajo, da bodo vložili 30.000 kosov zaroda potočne postrvi v gojitveni potok Toplice in 10.000 kosov zaroda v gojitveni potok Sopote. Poleg tega bodo še vložili 3.000 •zaroda postrvi šarenke v Toplico in 4.000 mladic potočne postrvi v ostale potoke. V Pako pa bodo vložili 500 mladih krapov. Organizirali bodo več seminarjev, treningov in tekmovanj, tako v lovu rib s plovcem kakor tudi v šestero-boju. šoštanjski ribiči so lansko leto na tekmovanjih dosegli več vidnejših uspehov. Predsednik zveze ribiških društev Celje je podelil diplomo ekipi, v kateri tso bili Rudi Mešič, Marjan Ramšak in Ferdo Tamše, ki je dosegla lani prvo mesto v rajonskem tekmovanju v Što-rah s 1179,89 točkami. Pri posameznikih pa iso dosegli naslednje rezultate: I. mesto — Rudi Mešič in II. mesto — Franci Gjuran. Na trikrat- ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV Skupščina SR Slovenije je na zadnji seji v lanskem letu sprejela novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, ki se je začel uporabljati i. januarja letos. S tem pa je tudi prenehal veljati dosedanji zakon o zdravstvenem .zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, sprejet v sredini leta 1961. Po novem zakonu se zdravstveno zavarovanje kmetov izvaja po načelih samofinanciranja in samoupravljanja v Okviru komunalnih Skupnosti socialnega zavarovanja kmetov, ki se organizirajo v okviru posameznih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje. Kot kmetje, so zdravstveno zavarovani vsi tisti, katerih redni poklic je opravljanje kmetijske dejavnosti ter člani njihovih gospodinjstev, ki jih le-ti preživljajo. Zdravstveno zavarovanje kmetov je osnovno, lahko pa tudi razširjeno. Osnovno zdravstveno zavarovanje je splošno, obvezno in enotno za vso republiko, razširjeno zdravstveno zavarovanje pa se lahko vpelje za območje posameznih skupnosti socialnega zavarovanja kmetov oziroma posameznih občin na območju takih skupnosti. Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo za določene zdravstvene storitve, za druge zdravstvene storitve pa le delno plačilo stroškov, dočim bodo morali ostanek stroškov za tako zdravstveno varstvo plačevati kmetijski zavarovanci sami. V celoti se v breme sklada osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetov krijejo naslednji stroški: 1. Zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu in na bolnikovem domu, če zbolijo za temile boleznimi: akutna otroška ohromelost, Bangova bolezen, bolezen kala- azar, četrta veneriona bolezen, da-vica, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, lues, malteška vročica, mdhki čankar, mikoza, mrtvič-ni krč, nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganskih mren) meningitis), oslovski kašelj, ošpice, para-tifus, pegavica, porodna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škrlatinka, trahom, trebušni tifus, tularemija, Vailova bolezen, vranični prisad; 2. zdravjenje v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu, če zavarovanec zboli za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike; 3. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevaren za življenje drugih; 4. ambulantno zdravljenje raka, leukemije in podobnih malignih obolenj v vseh zdravstvenih zavodih in na bolnikovem domu; 5. pregledi, svetovanja in zdravljenje nosečih v zdravstvenih zavodih in na domu ter zdravniški obiski na domu, če so zdravstveno potrebni; 6. zdravstveno varstvo predšolskih in šoloobveznih otroki — vendar najdalj do dokončanega 15. leta starosti — v enakem obsegu, kot je to zagotovljeno otrokom zaposlenih delavcev po predpisih o zdravstvenem zavarovanju delavcev; 7. ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev šol II. stopnje; 8. sanacija klicenoscev; 9. cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih; 10. dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija stanovanja, če je to zaradi nalezljive bolezni zdravniško indicirano; 11. zdravila v primerih, ko so zavarovanci pod zaporedno št. 1 in 2 zdravijo na svojem domu. Za bolniško zdravljenje raka, leukemije in podobnih maligalnih obolenj ter za bolniško zdravljenje študentov višjih in visokih šol, bodo plačali kmetijski proizvajalci 10% stroškov zdravljenja. Prispevek kmetijskih proizvajalcev za porodniško pomoč doma in v bolnici in zdravljenje v bolnici, v zvezi s porodom, za oskrbo doječih mater, ki so pri otroku v bolnici, za bolniško zdravljenje življenjsko nevarnih poškodb in obolenj, za zdravljenje od petnajstega dne dalje v splošnih in specialnih bolnicah za zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za mumpsom ali gripo, kadar se katera od teh bolezni pojavi v obliki epidemije ter za zdravila, kadar se zdravijo za sladkorno boleznijo, srčnimi Obolenji in epilepsijo, če ti stroški niso vračunani v ceni za posamezne zdravstvene storitve, bo znašala 25 % stroškov. 50% stroškov pa bodo kmetijski zavarovaci morali plačati: za zdravljenje v splošnih in specialnih ambulantah in za zdravljenje prvih 14 dni v splošnih in specialnih bolnicah, razen v prejšnjih primerih, ko je potrehno plačati manjši prispevek, za izdiranje zob ter za zdravila, če niso vračunana v ceni posamezne zdravstvene storitve. Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z rešilnim vo- zom, če gre za osebo, ki je obolela za nalezljivo boleznijo in je zdravljenje v bolnišnici obvezno, za osebo, ki je zbolela za duševno_ boleznijo in je nevarna za življenje drugih in za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnici. Prevoz z rešilnim vozilom je brezplačen, če je brezplačno tudi zdravljenje bolnikove bolezni, sicer pa bodo morali kmetijski proizvajalci plačati del stroškov za prevoz sami, in sicer v enakem odstotku kot zdravljenje v bolnici. Kmetje borci bodo še nadalje imeli takšen obseg zdravstvenega varstva kot delavci in zaradi tega tudi tega dela stroškov zdravstvenega varstva ne bodo plačevali^. Do sedaj so se Sredstva za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ustvarjala iz osnovnega prispevka, ki so ga plačevali vsi lastniki zemljišč (tudi delavci) v višini 6% od njihovega hektarskega dohodka, od premije, ki so jo plačevali le kmetijski zavezanci ter iz prispevka, ki se je v sklade zdravstvenega zavarovanja kmetov plačeval iz občinskega proračuna. V bodoče pa se bodo sredstva za osnovno in eventualno za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetov zagotavljal le iz prispevkov samih kmetov — zavarovancev. Prispevek se bo določal v odstotku od katastrskega dohodka posameznega kmetovalca. Stopnjo tega prispevka bo določala skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v soglasju s Skupščino SR Slovenije. Ta prispevek bo odmerjal, evidentiral in izterjeval za dohodke pristojni občinski upravni organ na enak način in hkrati z drugimi prispevki in davki občanov. Zaradi tega, ker se bodo praviloma morali kriti vsi stroški tega zdravstvenega zavarovanja s pri- nem družinskem tekmovanju so dosegli I. mesto — Rudi Mešič, II. mesto — Ivan Bizjak in III. mesto — Štefan Dolejši. Pri mladincih pa I. mesto — Marjan Ramšak, II. mesto — Marjan Kristan in III. mesto — Milojko Kumer. Na občnem zboru so šoštanjski ribiči med drugim tudi sklenili, da bodo letos lahko lovili v salomid-nih potokih, ki imajo salomidni revir, samo enkrat tedensko z odlo-vom treh po9trvi. Z letno ribolovni co bodo lahko lovili samo v 18. lovnih dneh, dočim bodo v Paiki v revirju 14 in 15, dovoljeno loviti samo dvakrat tedensko v enem letu 40-lovnih dni z dovoljenim odlovom štirih belih rib pri enkratnem lovu. Tako zaostren ribolovni režim so uvedli, ker je precej ribičev in morajo čuvati ribe. M. V. spevki samih koristnikov se računa, da bodo ti prispevki nekoliko večji kot so bili lani. Še večji pa bi bih, če bi se ne omejil obseg pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja v primerjavi s pravicami, ki so jih imeli po določbah prejšnjega zakona. Prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje bcfclo morali plačevati tudi kmetje — borci. Za tiste kmete, ki živijo v slabših premoženjskih razmerah, lahko občinska skupščina sklene, da se bo del stroškov za posamezne oblike zdravstvene pomoči, ki bi jo morali plačevati sami zavarovanci, plačevalo v celoti aili deloma iz občinskega proračuna. Plačevanje teh stroškov bo občinska skupščina Velenje uredila s posebnim odlokom. KINO »SVOBODA« 10. februarja »FLANDRIJSKI PES«, ameriški barvni CS film. 11. februarja »ELEKTRA« grški CS film. 12. in 13. februarja »BRAVADOS«, ameriški barvni CS film. 15. februarja »HATARI«, ameriški barvni CS film. 16. februarja »NA VZHODU JE NEKAJ NOVEGA«, italijansko sovjetski CS film. 17. in 18. februarja »ZAPELJANA IN ZAPUŠČENA«, italijanski film. 19. in 20. februarja »ZASLEDOVANJE BRODOLOMCEV«, ameriški barvni film. FILMSKO GLEDALIŠČE 14. februarja »HATARI«, ameriški barvni CS film. 21. februarja »ZAKONSKO ŽIVLJENJE ŽAN-MARKA I. del, francoski film. dohodkov 12. Davek na dohodke od stavb se je obračunaval lami po stopnji 50% in je bil realiziran v višini 4,858.000 dinar.ev, za letos pa se predvideva porast tega davka za 7% in to zaradi povečanja najemnin. 13. Davek na kmetijske proizvajalne naprave in samorodno trto ostane tudi v letu 1966 oa isti ravni. Dohodek pa je povečan z oziram na zaostanke iz leta 1965. 14. Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih je planiran v višini 1,200.000 dinarjev, kar predstavlja, v indeksu 128 na lanskoletno realizacijo. Stopnje tega davka ostanejo iste. Porast pa se predvideva zaradi večjega števila zaposlenih v obrti. 15. Davek na dediščine in darila je nepomemben dohodek občine. 16. Upravne takse so v celoti do hodek občine in se planirajo v isti viišni kot je bila dosežena realizacija v lanskem letu. 17. Komunalne taikse, to so predvsem turistične takse, ki pa se odstopajo turističnim društvom v isti višini v izdatkih proračuna. 18. Sodne takse so planirane v isti višini kot je bila realizacija v lanskem letu. Sodne takse plačane v kolkih so v celoti dohodek občine, sodne takse plačane v gotovini, pa so dohodek republike. 19. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Ta prispevek se trenutno ne planira še v proračunu, ker še ni dokončno uveden. 20. Dohodki organov so planirani v isti višini kot je bila realizacija v lanskem letu. 21. Dohodki odpravljenih skladov se v letu 1966 ne predvidevajo, ker se ne predvideva predvidena nadaljnja ukinitev skladov in prenos sredstev v proračun. 22. Dohodki so prav tako planirani v isfti višini kot so bili realizirani v preteklem letu. 23. 4% zavarovalne premije se predvidevajo v isti višni kot je bila dosežena realizacija v letu 1965. 24. Presežek dohodkov v proračunu v letu 1965. Ta presešek je v letošnjem letu večji od lanskega, to pa predvsem, ker so bihi dohodki v večji meri realizirani 31. decembra 1965 in se prenesejo v letošnje leto. Predlog proračunskih izdatkov — V starih dinar jih Realizacija 1965 Zahtevek Predlog za uporabniko leto 1966, za leto 1966 vsklajen z dohodki Indeks 01 Dejavnost šol 525,125.000 712,434.000 652,558.200 122 02 Znanstvena in kulturno- * prosvetma dejavnost 38,663.200 46,805.600 38,207.200 98 03 Socialno skrbstvo 55,576.600 72,671.400 61,069.500 109 04 Zdravstveno varstvo 9,952.300 14,305.600 7,461.600 74 05 Komunalna dejavnost 7,315.500 19,641.000 6,600.000 90 06 Delo državnih organov 200,128.200 209,240.000 189,052.500 94 11 Delo krajevnih skupnosti 6,387.000 10,800.000 15,900.000 284 12 Dejavnost družlbeno-politič- nih organizacij in društev 49,152.000 72,149.000 41,648.000 84 13 Negospodarske investicije, odplačila dolgoročnih kreditov 133,356.000 46,969.000 28,269.000 21 14 Gospodarski posegi 12,090.000 60,700.000 23,260.000 192 15 Rezervni sfclad 26,821.000 10,601.000 10,601.000 39 17 Neporavnane obveznosti 3,134.000 8,507.000 8,507.000 271 13 Nerazporejena sredstva 6,549,000 7,000.000 5,563.000 84 Skupaj 1.074,248.000 1.291,823.600 1.088,697.000 101 SPECIFIKACIJA PRORAČUNSKE P6RABE Ol DEJAVNOST ŠOL Predlog za Realizacija Zahtevek za leto 1966 1965 uporabniko vsklajen Indeks leto 1966, z dohodki V določenem znesku iz sredstev proračuna 525,125.000 712,434.000 652,558.200 122 Obrazložitev: Dejavnost šol je prikazana pri obravnavi sklada za šolstvo. 02 ZNANSTVENA IN KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST Predlog za Realizacija Zahtevek leto 1966, 1965 uporabniko vsklajen Indeks za leto 1966 z dohodki 1. Zavod za prosvetno-pedagoško službo Celje 2. Zavod za spomeniško varstvo Celje 3. Zavod za spomeniško varstvo in spomeniški arhiv 4. Knjižnica Velenje 5. Knjižnica Šoštanj 6. Štipendije 7. Kaijuhove nagrade 8. Stioiški ^redvojaške vzgoje 9. Stroški civilne zaščite 10. Lokalni list »Šaleški rudar« 11. Za list »Občan« 12. Za Prešernovo družbo 13. ZB za knjigo »Od vstaje do zmage« 14. Muzejska Bbinka Skupaj 7,169.000 7,300.000 6,019.600 83 1,900.000 2,300.000 — _ 1,200.000 250.000 3,699.000 4,116.000 2,600.000 70 1,441.000 1,450.000 1,080.000 74 12,440.000 12,032.600 12,032.600 96 260.000 500.000 250.000 96 7,410.200 13,203.000 13,203.000 178 — 2,116.000 — 500.000 — _ 176.000 — _ 25.000 20.000 — 2,000.000 _ _.. 1,643 2,568.000 2,772.000 168 38,663.200 46,805.600 38,207.200 98 OBRAZLOŽITEV: 1. Zavod za prosvetno-pedagoško službo Celje Občina Velenje je skupno z občinami Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec soustanoviteljica zavoda za prosvetno-pedagoško službo Celje. Zavod opravlja strokovno-proučevailno in poda-gošltoHnadzorno službo na področju vzgoje in izobraževanja, V svoj delo- (V tisočih starih dinarjev) Vrsta proračunskih dohodkov T--- Bruto proračunski dohodki Proračunski dohodki občine Realizacija Pian Indeks Realizacija Plan Indek 1965 1966 1965 1965 1966 1965 1966 1966 1. Prispevek iz osebnih dohodkov 1,734.437 1,722.324 99 741.779 688.929 93 (OD) iz gosp. in izven gosp. 2. Prispevek iz OD od kmet. dejav. 40.000 42.000 105 31.627 38.000 112 3. Prispevek iz OD od samostojnih poklicev 22.213 24.900 112 22.210 24.900 112 4. Prispevek iz OD od avtorskih pravde 1.500 300 20 1.374 300 21 5. Prispevek iz skupnega dohodka občanov 6.420 1.500 23 6.420 1.500 23 VSEGA PRISPEVKI: 1,804.570 1,791.024 99 803.410 753.629 94 6. Davek od prometa blaga na drobno 218.286 261.943 119 152.135 174.628 115 7. Davek od prometa alkoholnih pijač 54.161 82.500 152 54.161 82.500 152 8. Davek od plačil za storitve — 11.000 — -s 11.000 — 9. Udeležba na zv-eznem davku od prometa blaga na drobno 553 — — 553 — — 10. Prometni davek od nepremičnin in pravic 9.716 5.000 51 >- 9.716 5.000 51 11. Odpravljeni prometni davek od proizvodov in storitev 16.909 500 3 16.909 500 3 12. Davek na dohodke od stavtb 4.858 5.000 105 4.858 5.000 105 13. Davek na kmetijske pro,izvajalne naprave in samorodno trto 1.396 1.500 107 1.396 1.500 107 14. Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 931 1.200 128 931 1.200 128 15. Davek na dediščine in darila 49 200 408 49 200 408 VSEGA DAVKI: 306.859 368.843 123 240.708 281.528 117 16. Upravne^takse 7.500 7.500 100 7.500 7.500 100 17. Komunalne takse 427 1.200 281 427 1.200 281 18. Sodne takse 9.191 9.000 98 9.191 9.000 98 VSEGA TAKSE: 17.118 17.700 103 17.118 17.700 103 19. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča — — — — — — 20. Dohodki organov 350 350 100 350 350 100 21. Dohodki odpravljenih skladov 2.745 — — 2.745 — — 22. Drugi dohodki 4.200 4.200 100 4.200 4.200 100 23. 4 % zavarovalne premije 3.700 3.700 100 3.700 3.700 100 24. Presežek dohodkov po obračunu / iz leta 1965 lil .630 27.590 237 11.630 27.590 237 SKUPAJ DRUGI DOHODKI: 22.625 35.840 158 22.625 35.840 158 SKUPNI DOHODKI PRORAČUNA: 2,151.172 2,213.407 103 1,083.861 1,088.697 100 kirog zajema otroške vrtce ter šole I. in II. stopnje. Finančni Sačrt zavoda znaša 60,237.000 din ali 0,599 °/z teh sredstev plačevala delna iali celotna oskiitaiina v vrtcih iza revne lotaioke. V letiošnljem pnoiračunu za ta niaimiein mdiso preidvi-disn-a sredlstva. 14. Disciplinski center Ta center je namenjen mladoletnikom, pri katerih niso potrebni traj- nejši vzgojni in poboljševalni ukrepi. Ta center je ustanovljen v letu 1966. Predvideva se, da bo sprejel 12 mladoletnikov po 4 ure dnevno in to največ 15 zaporednih dol. 15. Dotacija skladu za borce je obravnavana pri skladu 04. ZDRAVSTVO Realizacija 1965 Predlog za leto 1966, vsklajen z dohodki Zahtevek uporabnikov za leto 1966 Indeks 1. Zdravljenje nepre-možniih 1,074.400 1,500.000 1,500.000 139 2. Prispevek za zdravstveno pomoč kmetom zavarovancem — 3,000.000 2,000.000 3. Prispevek za kmečko zavarovanje 5,754.200 — 4. Usluge zdravstvenega -doma 2,055.800 5,000.000 2,500.000 121 5. Sofinanciranj e medobčinskega zdravstvenega centra ,— 3,000.000 — — 6. Kategorizacija otrok 699.600 1,144.000 1,000.000 142 7. Bolniški p-revo-zi siromašnih 90.700 200.000 10-0.000 110 8. Sanitarna služba 141.400 250.000 150.000 106 9. Mrliško ogledna služba 136.200 211.600 2,11.600 155 Skupaj 9,952.300 14,305.600 7,461.600 74 OBRAZLOŽITEV: 1. Zdravljenje nepremožnih Predvideva -se, da -b-o treba v letu 1966 plačati iz stroškov proračuna okrog 150 -oskrbnih idni bolnicam po 5.500 din za oskrbni dan, ostanek 675 tilsoč pa za zdravstvene preglede in zdravila za osebe, Iki nimajo zdravstvenega varstva ter same ne zmorej-o plačila. 2. Prispevek za zdravstveno pomoč kmetom zavarovancem Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov lahko siklene občinska skupščina za kmete dol-očenega premoženjskega stanja, -da plačuje del stroškov za'posamezne oblike zdravstvene pomoči, ki fo.i tjih po zakon-u sicer imora-li plača,ti sami zavarovanci, v celoti ali deloma iz občinskega proračuna. O -tem bo -ob-čiinslka skupščina izdala poseben od-lofc za leto 1966 ter je v ta namen zagotovljeno 2,000.000 din. HiuiiMHiiiiiiiNiiiiiiiiuiiinMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii 05. KOMUNALNA DEJAVNOST m .S«, ■a to S o> o (A o to o ;S .S « — ■s 5 rt n a- - ® - 2 •o — X A o t« O ir — > "O x v ■a a 1. Javna -razsvetljava 2. Vzdrževanje spomenikov 3. Čiščenje ulic 4. Vzdrževanje parkov 5. Izmera katastra 6. Prispevek vodni skupnosti 7. Ostala komunalna dejavnost 2,072.900 500.000 258.000 665.000 3,128.700 529.200 1-61.700 4,500.000 600.000 5,p00.000 5,000.000 4,000.000 541.000 4,500.000 600.000 1,000.000 500.000 217 120 387 75 7,315.500 19,641.000 6,600.000 90 OBRAZLOŽITEV: 1. Javna razsvetljava — tokovina in vzdrževanje ' Za te namene je predvideno 4 milijone 500.000 tj. za 2,427.000 din več. Povečanje se predvideva zaradi zvišanja cen t-ok-ovine in zaradi povečanega šteVila svetilnih teles. Plačuje se po dejansko porabljeni tokovini na podlagi izstavljenih računov. 2. Vzdrževanje spomenikov Sredstva -so namenjena vzdrževanju spomenikov NOB. Planirana sredlstva so nujno potrebna za minimalno vzdrževanje teh spomenikov in grobišč. 3. Čiščenje ulic Od lanske realizacije je možno povečanje za 742.000 din ter bodo ta sredstva zadoščala le .za minimalno čiščenje uli-c v Velenju in Šoštanju. 4. Vzdrževanje parkov Za te namene je predvideno 500.000 dSn. S temi sredstvi bodo vzdrževani obstoječi parki, -okrasno drevje in grmičevje. 5. Izmera katastra k. o. Velenje — naložitev zemljiške knjige Za to postavko v letošnjem proračunu ni predvidenih sredstev. Za izvedbo teh del bo potrebno 4,000.000 din ter bo-do ita sredstva prispevale gospodarske organizacije. 6.—7. Prispevek vodni skupnosti in ostalo Prispevek vodni skupnosti za voda-rtin-o se v letu 1966 ne bo plačeval ia^ sredstev pr-oračuna, ker se bo ita obračunaval na podlagi uporabe vode. 3. Prispevek za kmečko zavarovanje Za ta prispevek v letoš-nijem -letu sredstva -niso predvidena. Plačeval se bo le -del s-tr-oškov za posamezne oblike zdravstvene pomoči le manj premožnim kmetom, kar je zasigurano pod točko 2. 4. Usluge zdravstvenega doma Higienska postaja organizira in skrbi za obvezna cepljenja, nadzoruje javne objekte, pomaga sanitarni inšpekciji itd. -S temi uslugami je nadalje -mišljeno zdravstveno prosvet-lije-vanje (predavanja), pa-tr-onažna služba ter tisti -del zdravstvene preventive, ki gre v breme -občinskega proračuna. V te namene ije predviden znesek 2 -milijona 500.000 -din, -kar je realno tudi na lansko potrošnjo. 5. Sofinanciranje medobčinskega zdravstvenega centra V proraču-nu za ta namen niso predvidena sredstva. Predvideva ru •H ID "3 a, v 3 > £ o .2 rt 3 Sgii ® m (K N 5- « E3 N rrt "ga-, »s 3 -S 4 S » O h ™ > -a K X v ■o G Vsi zneski so izraženi v starih dinarjih 1. Za iredn-o dejavnost Občinskih organov 2. Za dejavnost občinskega sodišča 3. Nagirade isltiallno izapoisilenam odbornikom v -občinski skupščini 4. Potni stroški -odbornikov s stalno zaposlitvijo v občinski skupščini 5. Stroški sklepanja zakonskih zvez . 6. Stroški sej -občinske skupščine 7. Stroški sej svetov i-n drugih kolegij sikih -organov 8. Stroški protokola 9. Stroški SDK — v zvezii z ■izvrševanjem proračuna 10. Objave predpisov občinske skupščine 11. Izvedba volitev 12. Prispevek za stalno konferenco mest 13. -Prometna vzgoja prebivalstva in dopolnilna sredstva za -delo milice 14. Obnova katastrskega operata in zemljiške knjige za k. o. Velenje 15. Za redn-o -dejavnost občinskega zavoda za -ce-ne 16. Za redno dejavnost občinskega toži-lstva v Celju 17. Za redno dejavnost javnega pravobranilstva Skupaj 165,019.000 163,407.000 144,283.000 87 19,245.000 24,063.000 27,000.000 140 6,790.000 7,600.000 6,800.000 100 297.000 450.000 250.000 84 284.000 950.000 420.000 950.000 220.000 77 943.300 1,394.900 900.000 1,400.000 500.000 1,400.000 53 100 731.000 750.000 750.000 102 1,179.000 1,024.000 1,400.000 1,400.000 118 v293.000 — — -172.000 700.000 400.000 232 474.000 800.000 800.000 168 880.000 800.000 4,000.000 2,699.500 1,402.000 1,600.000 1,600.000 1114 200,1128.200 209,240.000 189,052.500 94 OBRAZLOŽITEV: 10. Vsi predpisi občinske skupščine in njenih svetov se morajo objaviti v urad-nem /glasilu. Ti predpisi se bodo objavljali v posebni prilogi lista »Šaleški rudar«. Stroški za objavljanje^ bodo nekoliko nara-stli, ker se ta list tiska v 6.500 izvodih. M. in 12. Stroškov za izvedbo volitev v -letu 1966 ne bo, prav tako tudi ne bo izdatkov za stalno konferenco mest Jugoslavije, ker je občinska -skupščina zaradi pomanjkanja sredstev izstopila -iz članstva te organizacije. 13. Sredstva za prometno vzgojo so namenjena za izboljšanje varnosti v javnem cestnem pro-metu. Dopolnilna sredstva za -delo -milice pa za kritje raznih dodatnih stroškov dela milice, ki je specifično za naše območje. 14. Ze pred leti se je morala zaradi gradnje novega mesta izvesti geodetska izmera k. -o. Velenje. Na podlagi te izmere -se bo i-zdelal nov katastrski operat -za to -občino, pri sodišču pa naložila nova zemljiška knjiga. Za ta dela, ki bodo predvidoma končana v -letošnjem letu, b-o poleg prispevkov delovnih organizacij, potrebno iz proračuna še 800.000 'din. 15. Dejavnost medobčinskega zavoda za cene se b-o v letu 1966 financirala iz sredstev za delo občinskih upravnih organov. 16. Dejavnost občinskega tožilstva v Celju se je doslej financirala. iiz proračuna republike. Let-ošnje leto pa morajo t-o dejavnost financirati občinske skupščine. Delež občine Velenje v kritju izdatkov -za to službo je ugotovljen po štev-i-lu zadev, ki jih obravnava tožilstvo v -naši občini. 17. Javno pravobranilstvo v Celju obvezno zastopa -občino Velenje v vseh premoženjsko pravnih zadevah. Tudii -delež za kritje njenih stroškov je ugotovljen po število zadev, ki jih pravobranilstvo obravnava v naši občini. 11. DELO KRAJfiVNIH SKUPNOSTI ta ■Hu, 3 s C6 i. <& o o & x 2 S'S ■S ° « B. n 3 N a> N gS-ffJs o S O s XI 4) M M 1- jz > n P* X v 1 Krajevne skupnosti 6,387.000 OBRAZLOŽITEV: 16,900.000 248 Planirana sredstva bodo dodeljena omenjene ceste zajete v tej postavki. krajevnim skupnostim, katere bodo samostojno razpolagale s temi sredstvi za reševanje komunalnih problemov na isvojem območju. V prejšnjih letih so krajevne skupnosti dobile sreidstva od cestnega sklada ea ceste IV. reda, 'ki so bile prekategorizirane v krajevne ceste. V tem proračunskem letu pa so ta sredstva -predvidena v proračunu tako, da so sredstva za krajevne potrebe in za Vse krajevne skupnosti so prejele v letu 1965 iz -občinskega proračuna 6,387.000 -din, iz -cestnega sklada 5 milijonov 895.000 din, kar je skupno 12,282.000 din ter je v letošnjem proračunu za to dejavnost planirano 3 milijone 618.000 din več. Ta sredstva bo med posamezne krajevne skupnosti razdelil pristojni organ v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na -podlagi programov njihovega dela. 12. DELO DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Realizacija 1965 - Zahtevek uporabnikom za leto 1961 Predlog za leto 1966, vsklajen z dohodki Indeks 1. Občinski -o-db-or SZDL 10,552.600 14,655.000 14,655.000 138 2. Občinski komite ZKS 7,406.000 4,210.000 — — 3. Občinski komite ZKS — za politično šolstvo 6,374.000 5,000.000 5,000.000 78 4. Občinski komite ZMS 3,926.000 2,008.000 2,008.000 51 5. Občinska zveza združenj borcev NOV 5,562.000 8,822.000 5,600.000 100 6. Občinski, sindikalni svet 250.000 — 7. Občinska gasilska zveza 6,175.000 10,982.000 6,175,000 1 100 8. Za dejavnost o-stalih družbenih organizacij in društev 8,906.400 26,472.000 8,210.000 92 49,152.000 72,149.000 41,648.000 84 OBRAZLOŽITEV: 1. Za redno dejavnost občinskih upravnih organov se predvideva 13 % manj sredstev kot v lanskem letu, čeprav -se bo letošnje leto iz teh sredstev financirala -tudi redna dejavnost medobčinskega zavoda za cene, medobčinska -služba katastrske klasifika- cije zemljišč in medobčinske inšpekcij sike službe. Število delovnih mesit se ije v -občinski upravi znižalo od 99 na 74. Pri planiranju potrebnih sredstev za redmo dejavnost občinske uprave se ni predvidevalo nobeno zvišanje osebnih dohodkov in za zv-i-f 1. Sredstva za dejavnost občinskega odbora SZDL se povečujejo za 38 odstotkov, ker bo ta odbor kril večino stroškov svojtega glasila Šaleški rudar, Udi bodo znašali okoli 5,000.000 din. 2. Dejavnost občinskega komiteja ZKS se bo v letu 1966 v celoti financirala s svojimi dohodki. 3. Stroški za politično izobraževanje se bodo v letu 19-66 zmanjšali za 12%. 4. Stroški za dejavnost občinskega komiteja Zveze mladine so se morali zmanjšati za 49 %. 5. Občinska zveza združenj borcev NOV združuje dejavnost ZB NOV, rezervnih oficirjev in podoficlirjev ter vojaških vojnih invalidov. Za njeno dejavnost se zagotavljajo sredstva v lanskoletni višini. 6. Dejavnost občinskega sindikalnega sveta se bo v tekočem -letu financirala z lastnimi doho-dfci. 7. Za dejavnost občinske gasilske zveze in protipožarno zaščito se pred- videvajo enaka sredlstva -kot v preteklem letu. V zadnjih letih so se s sredstvi občinskega gasilskega sklada glavna gasilska (društva v občini dokaj -dobro opremila. Za protipožarno zaščito prejme občima določena namenska -sredstva od zavarovalnega zavoda v Celju. 8. Za dejavnost ostalih družbenih organizacij in društev se v proračunu zagotavlja manj sredstev kot v preteklem letu. Ta sredstva b-o med organizacije in društva razdelila -posebna komisija v sodelovanju z občinskim odborom SZDL. Iz teh sredstev bi se zagotovila soudeležba pni financiranju občinske zveze za telesno kulturo, občinske zveze Svobod in prosvetnih društev, občinskega -odbora RK, občinske zveze prijateljev mladine, občinskega odbora LT, -društev upokojencev, -tabornikov, slepih in gluhih ter ostalih dirušitev. (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevanje s prejšnje strami) 18. NERAZPOREJENI DOHODKI 13. NEGOSPODARSKE INVESTICIJE iS S 2 « o ■sčS « a o 1-sSg t h !D i O »O N g-"- m - " s AS J-s"8 >a ® ^ >c £2 >•§ o ■B S 1. Za odplačilo dolgoročnih posojil za odplačilo dolgoročnih iposojil 2. Nabava opreme za potrebe občinske uiprave 3. Nabava opreme za potrebe sodišča 4. Bančni stroški, irrterfcalarme obresti , 5. Urbanistični projekti Skuipaj 17,169.000 17,369.000 17,369.000 101 95,510.000 — — 6,680.000 364.000 2,000.000 600.000 2,000.000 29 3,723.000 2,000.000 3,900.000 104 10,000.000 25,000.000 5,000.000 21 133,446.000 46,969.000 28,269.000 50 OBRAZLOŽITEV 1. Odplačilo dolgoročnih posojil V letu 1965 mora občima Velenje odplačati anuitete od posojal, ki jih je najela v prejšnjih letih in slicer za: modernizacijo cest 450.000, za opremo likvidiranega podjetja ŠIK Šoštanj 708.000 din, za vodovod Šmartno ob Paki 1,085.000 dim, za rekreacijski center Ravne 700.000 din, za prosvetni dom Topoišica 102.000 'din, za televizijski oddajnik na Plešivcu 1,338.000 din, za nabavo pisarniške opreme 1 milijon 24.000 din, za rekonstrukcijo ceste Velenje—A rja vas 10,000.000 din, za počitniški dom Velenje 1,790.000 din. Stanovanjsko podjetje Velenje je prevzelo obveznost do plačila vseh anuitet po posojilih za stanovanja. Visa ta še neodplačana posojila znašajo. 351,930.470 din, letna anuiteta za to posojilo v letu 1966 znaša 20,954.000 din. 2. Nabava opreme za potrebe občinske uprave V letu 1966 se namerava dokončno urediti poročno dvorano v Velenju ter nabaviti 2 pisalna stroja ter nekaj manjše pisarniške mehanizacije. 3. Nabava opreme za sodišče V proračunu za leto 1966 se ne predvideva. 4. Bančni stroški Bančni strošlki — interkolarne obresti, se v letu 1966 povečajo, ker so se s predpisi povečali strošlki za bančne storitve. 5. Urbanistični projekti Sredstva so namenjena za izdelavo urbanističnih načrtov. Ker so za to delo predvidena sredstva le v znesku 5,000.000 din se bo izdelal načrt za razširitev zazidalnega načrta v Pesju ter izdelale osnove ureditvenega načrta za mesto Velenje. 14. GOSPODARSKI POSEGI m "S 10 Š2 « > o a x "3 asf a s o m -e i— — o rs J- S „i2 O it •S 2 ~ S B u o. ro o o«; ts N p, hh 1. Vzdrževanje občinskih cest 2. Regres za mleko 3. Veterinarska higienska služba Zdravstvena zaščita živali i Medobčinski zavod za turizem i. Turistična dejavnost Velenje—Šoštanj 5,650.000 37,000.000 — 4,600.000 5,000.000 5,000.000 108 390.000 1,240.000 800.000 205 950.000 960.000 960.000 101 500.000 — —. 900.000 16,500.000 16,500.000 1833 12,990.000 60,700.000 23,260.000 179 OBRAZLOŽITEV: 1. Vzdrževanje občinskih cest Za ito dejavinost-v proračunu niso predvidena sredstva, iker cestni sklad iaspolaga z lastnimi dohodki ter bo tudi izdatke za cefete sam izvrševal. 2. Regres za mleko V letu 1965 je bilo v proračunskih sredstvih predvideno za regres za mleko 5,000.000 din, uporabljeno pa 4 milijone 589.652 'din za dobavo 458.965 litrov mleka. Ker republiški skladi izplačajo regres le pod pogojem, da je zasiguran tudi regres občinskih proračunskih sredstev, predvidena pa je dobava ca. 500.000 liitriov mileka v letu 1966, je predvidena postavka za regres za mleko v letu 1966 v znesku 5,000.000 din za 1 liter — 10 novih par. 3.-4. Veterinarsko-higienska služba in zdravstvena zaščita živali V letu 1965 ije bilo uporabljeno iz proračuna za veterinanisko-higiensko službo 390.000 din in zaščito živali 930.800 din. > o S > (O ■s §-S2 N tO (O ra en .a s n -O P< •o B . Neporavnane obveznosti 3,134.000 8,507.000 8,507.000 271 OBRAZLOŽITEV: Sredstva za neporavnane obveznosti so namenjena za plačilo obveznosti nastalih v letu 1965, računi pa so dospeli v plačilo v letu 1966. Zadržano je ibilo izplačilo računov za prispevek za kmečko zavarovanje v znesku 5 milijonov 307.000 diin. Skupščina občine u a .2 m S2 « Is s"" 1 SJž "S s s N 5fi» 92 va o (t) 0 3 e U o <5 o i" ~ > 2 aj "O B Teikoča rezerva za nepredvidene in nezadostne potrebe 6,549.600 7,000.000 5,563.000 OBRAZLOŽITEV: ) Proračunska rezerva je glede na zmanjšana sredstva izkazana le v znesku 5,563 din. Potrebno bi bilo ta znesek povečati, ker to omogoča večjo stabilnost financiranja proračunskih izdatkov, ker se med letom marsikaj pojavi, kar mi biLo v začetku predvideno. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE VELENJE ZA LETO 1966. 1. člen Občinski proračun za leto £ Dohodke v znesku p Razporejene dohodke v znesku ^ Nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) Z. člen 1966 obsega: N din 10,886.970 N din 10,831.340 N din 55.63U Iz dohodkov občinskega proračuna za leto 1966 se zagotavljajo sredstva: 1. Za dejavnost šolskih in drugih izobraževalnih zavodov. 2. Za potrebe socialnega varstva, zdravstva in varstva borcev NOV. 3. Za potrebe organov občinske uprave, občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva in občinskega javnega pravobranilstva. 4. Za komunalno dejavnost. 5. Za odplačevanje posojil, ki jih je najela občina. 6. Za dejavnost družbeno političnih organizacij in društev. 7. Za druge potrebe, obveznosti in naloge, ki Imajo splošni pomen za občino. *3. člen Od dohodkov, ki pripadajo občini v letu 1966 se 1 % vloži v rezervni sklad občine. 4. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračun na postavki 0,6 za redno dejavnost organov občinske uprave, občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva in občinskega javnega pravobranilstva, se v skladu z dotokom sredstev prenašajo na koristnike. 5. člen S sredstvi, ki so organom iz 4. člena zagotovljena za redno dejavnost, le ti v skladu z zakonom samostojno razpolagajo glede na uspehe, ki jih dosegajo pri izvrševanju svojih nalog. Upravni organi uporabljajo tudi dohodke, ki si jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo kot sredstva za svojo redno dejavnost. 6. člen Sredstva razporejena v posameznem delu proračuna na postavki 12, za nabavo opreme občinske uprave, se prenesejo na račun opreme občinske uprave. Predračun o uporabi teh sredstev sprejmeta sporazumno tajnik občinske skupščine in svet delovne skupnosti občinske uprave. 7. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračuna kot dohodek občinskih ^skladov, se zaradi koriščenja v okviru razpoložljivih sredstev prenesejo na njihove žiro račune in to: 1. Sredstva razporejena na postavki 01 na žiro račun sklada za šolstvo. 2. Sredstva razporejena na postavki 03, za sklad za zadeve borcev na žiro račun sklada za zadeve borcev. 3. Sredstva na postavki 14, vzdrževanje občinskih cest se prenesejo na občinski cestni sklad. 8. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračuna na postavki 11 za dejavnost krajevnih skupnosti porazdeli poseben odbor, ki ga imenuje občinska skupščina iz predsednikov krajevnih skupnosti in članov občinske skupščine in se tako porazdeljena sredstva prenesejo v okviru razpoložljivih sredstev na račun krajevnih skupnosti. 9. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračuna na postavki 12 — delo družbenih organizacij, se v okviru razpoložljivih sredstev prenašajo na žiro račune družbenih organizacij, ki so navedene kot koristniki v proračunu. Sredstva za ostalo družbeno dejavnost, ki so prikazana v . skupnem zneske v posebnem delu proračuna na postavki 12, porazdeli poseben odbor pri občinskem odboru SZDL in se tako porazdeljena sredstva prenašajo v okviru razpoložljivih sredstev na račune družbenih organizacij, ki jim bodo sredstva dodeljena. 10. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračuna na postavki 02, Zavodu za pedagoško prosvetno službo Celje, Zavodu za spomeniško varstvo za zgodovinski arhiv Celje, Knjižnici Velenje in Knjižnici Šoštanj, se zaradi koriščenja v okviru razpoložljivih sredstev prenašajo na žiro račune navedenih zavodov. U. člen Sredstva razporejena v posebnem delu proračuna na poslavki 14, Turistična drštva, za turistično dejavnost se porazdelijo na posamezna turistična društva v višini 20 % realiziranega občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač, doseženega v gostinskih In trgovskih organizacijah družbenega sektorja, posameznega področja in se prenesejo na žiro račune področnih turističnih društev. 12. člen Vso druga sredstva se izvršujejo neposredno iz žiro računa proračuna. 13. člen Občinski organi kot koristniki ali nosilci sredstev prevzamejo lahko samo obveznost v okviru sredstev, ki so za posamezne potrebe predvidena v občinskem proračunu za leto 1966. 14. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 96. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji. 15. člen O razporedu nerazporejenih dohodkov (redne proračunske rezerve), za nepredvidene ali premalo predvidene družbene potrebe, odloča svet za finance in družbeni plan in naknadno poroča občinski skupščini. 16. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestnlku občine Velenje, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Predlog proračunskih sredstev za leto 1966 predvideva za veteriinarsfco-higiensfco službo 800.000 din in zašči- to živali 960.000 din. Sredstva je nujno povečati v tem proračunskem letu za saniitarno-hiigiensfco službo, to so v glavnem stroški plačila veterinarskega higienskega delavca (konjača), razkužila in čistila. 5. Medobčinski zavod za turizem Za to dejavnost niso posebej predvidena sredstva, iker je za turistično dejavnost pod 6. planirano 16,500.000 din. 6. Turistična dejavnost Velenje—Šoštanj Za to dejavnost je namenjenih 16 milijonov 500.000 din. Ta znesek predstavlja dohodek celotnih turi s tečnih taks in 20 % občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač. Ta dohodek pripada pristojnim turističnim društvom po odloku, ki ga je stprejela občinska skupščina. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV DRUŽBENIH SKLADOV ZA LETO 1966 SKLAD ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 15. REZERVNI SKLAD V ta namen ije planiranih 10,601.000 hodkoV, zmanjšanih za prenos neiz-din, kar predstavlja 1 % celotnih do- rabljenih sredstev iz leta 1965. 17. NEPORAVNANE OBVEZNOSTI IZ PRETEKLIH LET Predlog za leto cn Realizacija Zahtevek za 1966, vsklajen M O 1965 leto 1966 s prorač. TJ ta dohodki t—t DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz preteklega leta 6,982.000 456.000 456.000 6 2. Udeležba na proračunskih dohodkih 492,157.000 712,434.000 652,558.200 132 3. Prispevki iz gospodarskih organizacij 189,928.000 236,000.000 180,000.000 95 4. Kratkoročna posojila 25,000.000 — — 714,067.000 948,890.000 833,014.200 116 IZDATKI 1. Poravnava obveznosti iz 1. 1965 — 4,756.600 4 756.600 — 2. Osnovna dejavnost osnovnih šol 404,011.000 449,898.400 417,850.600 103 3. Varstvo in vzgoja mladine (vrtci in klubi) 28,680.000 30,567.000 30,567.000 106 4. Glasbeno izobraževanje (šola) 20,405.000 20,450.000 ■ 20,405.000 100 5. Sofinanciranje giiminazije in delavske 7,267.000 6,500.000 univerze 5,267.000 72 6. Sklad za šolstvo II. stopnje 111,400.000 87,000.000 69,500.000 62 7. Izobraževanje defektne mladine (šolnina) 1,413.000 2,200.000 1,850.000 131 8. Pospeševanje učno-vzgojnega dela 375.000 450.000 370.000 98 9. Investicijski izdatki 130,086.000 259,500.000 208,580.000 160 10. Odplačilo kreditov — 59,568.000 59,568.000 — 11. Funkcionalni izdatki sklada — prispevek za paplavljence in za Skopje 9,974.000 18,000.000 12,000.000 120 12. Operativna rezerva 10,000.000 _ 2,300.000 — VSEGA 713,61.1.000 948,890.000 833,014.200 117 Presežek nad izdatki 456.000 SKUPAJ 714,067.000 948,890.000 833,014.200 117 Velenje je po svojem sklepu ukinila plačevanje tega prispevka, ker bivša okrajna skupščina Celje ni imela zakonite podlage za predjpis tega prispevka. Glede tega plačila je sprožen spor pri Ustavnem sodišču SRS Ljubljana. Sklad za šolstvo financira iz svojih sredstev osnovno dejavnost osnovnih šol, vzgojno varstvenih ustanov in glasbeno izobraževanje. Kot sofinan-cer nastopi pri financiranju izobraževanja na II. stopnji, delavski univerzi Velenje, gimnaziji Velenje in pri izobraževanju mladine v zavodu Ivanke Uranjekove v Celju. Iz sklada za šolstvo se financirajo investicije za potrebe osnovnih šol, otroškega varstva in tehniške srednje šole kot šole II. stopnje. Lanski proračun ni bil realiziran po planu. Zelo malo je bilo investirano (samo za načrte) za novogradnjo — tehniško srednjo šoilo in za vzgojno- OBRAZLOŽITEV: varstveno ustanovo v Velenju. Plan proračuna za leto 1965 je znašal 844 milijonov 825.000 din, dočim je bil realiziran z 714,067.000 din ali za 130 milijonov 758.000 din manj. Razumljivo je, da je za povečano dejavnost na področju osnovne dejavnosti potrebno več sredstev, predvsem je bilo upoštevati lani začete investicije adaptacije osnovnih šol in že lani predvidene novogradnje. Investicije so tudi letos predvidene v zneskih, ki so nujni, a še vedno zelo pičli za potrebe, ki so že. Taik predlog sklada 'je znašal 948,800.000 din ali za 103 milijone 975.000 din več kot finančni načrt za leto 1965. Gotovo je letošnji dohodek iz proračuna občine precej v.išj.i od lanskega, saj je porastel od 492,157.000 din v letu 1965 na 625,558.200 din v letu 1966, kar je za 3,2,5% več. Pri tem pa je upoštevati, da je letos celotni prispevek za osnovno dejavnost šolam II. stopnje predviden v skladu iz proračunskega prispevka občine. Prav tako je letos v skladu predviden izdatek za odplačilo kreditov v znesiku 59,568.000 din, kar je lani poravnal proračun neposredno. (Nadaljevanje na naslednji strani) (Nadaljevaruje s prejšnje strani) 1. Osnovna dejavnost osnovnih šol V letu 1965 je število učencev naraslo 'in je ibilo potrebno začeti z osmimi novimi oddelki. Število učencev je na centralnih šolah 3.442 in na 11 podružnicah 722 učencev. Na nekaterih podružnicah je sicer letos v posamez-. nih oddelkih manj učencev, vendar drugačna organizacija pouka skorajda mii bila mogoča" Tudi v jeseni bo na centralnih šolah več učencev, kar bo pogojevalo nove oddelke. Število učnega kadra se je leta 1965 dvignilo za 13, na 180 v osnovnih šolah.. Naš sklad za šolstvo in fond šolskih zmogljivosti močno obremenjujejo učenci iz sosednjih občin. Samo dz občine Žalec je na dveh našdh šolah 82 učencev, ki nas bremenijo za 8 milijonov 460.000 din. V preteklem letu je bilo še nekaj več učencev in je bila naša terjatev do občine Žalec 10 milijonov 200.000 idin in do občine Slovenj Gradec 3,700.000 din. Pri teh zahtevkih bi inorald vztrajati. Naših učencev je v slovenjegrašiki Občimi 23, drugod jih ni. Zgodi pa se, da občine terjajo šolnino za defektoo mladino, kii ije pri njdhorvdh rejnikih. V osnovno dejavnost šol je všteta prehrana (malice in kosila) šolarjev in palčilo prevoza. Za prehrano šolarjev in oskrbo oddaljenih je bilo v leta 1965 izplačanih (brez osebnih dohodkov itouharic iin režijskih stroškov) 10,770.000 din. S tem je bila prehrana vsaj delno zadovoljiva. Potreb je seveda bilo več. Letos bodo morala ostati sredstva na isti višini, le da tod kazalo ponekod kosila poenostaviti, za vrednost znižanih stroškov pa bi zmogli dajati ve-čim potrebnim učencem kosila po znižani ceni. Tudi oskrba oddaljenih učencev tod mogla biti tako organizirana. Starši bi zmogli s prehrambenimi artikli prispevati k nižjim dejanskim stroškom sklada. Prevozii učencev tečejo normalno le da so ceste do podružnic slabe dn neprevozne. Zato avtobusi ne morejo v kraje, da bd učencem skrajšali pot do avtobusa in šole. Prevozni stroški bodo.^ v letu 1966 narasli na 14,000.000 din od lanskih 8,000.000 dim. Zaradi porasta cen prevoza in števila oddelkov bodo morali ostati osebni dohod,ki na šolah zaposlenih enaki lanskim. Za kritje povečanjih materialnih stroškov pa bo morala biti še večja štednja. 2. Varstvo in vzgoja mladine V občini sta dve vzgojmo-varstveni ustanovi, ki imata v varstvu 236 predšolskih otrok. Zmogljivost olbeh ne zadošča za Velenje dn Šoštanj. Posebej pereče je vprašanje prostorov v Velenju. Vsako leto odmikanja gradnje se posebej občuti. Prišli smo tako daleč, da v nekaterih delovnih organizacijah razpravljajo o lastni organizaciji varstva otrok zaposlenih. Do razširjene dejavnosti na tem področju pač ne moremo brez novih zmogljivpsti. Za organizacijo otroškega varstva je največ priprav v Topolšici. Potrebe pa sa kažejo tudi v Šmartnem ob Paki, kajti delovnega človeka je potrebno osvoboditi skrbd, kjer so zato le pogoja. Sredstva za varstvo in vzgojo mladine ostanejo na razmeroma isti višini kot lani le da se povečajo za 1,800.000 din, kolikor je najnujnejše za pionirski 'klub, ki je bil pred novim leto-m ustanovljen v Šoštanju. Tudi take (klubske) oblike varstva in vzgoje mladine-bi morali z večjo vnemo organizirati, ikajtd delo je bolj sproščeno, več mladine je deležno varstva in ceneje je. 3. Glasbeno izobraževanje (šola) Glasbena šola Frana Koruna-Kožedj-skega izobražuje in usposablja mladino za igranje dn sicer na klavirju 54 učencev, na violini .8 učencev, na harmoniki 41 učencev, na pihalih in trobilih 13 učencev, 19 učencev se uči osnov baleta, 51 učencev se letos uči teorijo, nekaj učencev pa se učd druge instrumente. Sredstva za leto 1966 so predvidena v enaki višini kakor za lani. V primeru večjih potreb bodo morali zvišati dajatve učencev. 4. Sofinanciranje gimnazije in delavske univerze . V prostorih RŠC dela gimnazija Velenje. V dveh oddelkih 1. iletndika je 67 dijakov iz naše občine iin občine Slovenj Gradec. Osnovno dejavnost financira sklad za šolstvo II. stopnje, vendar je to šele novoustanovljen vzgojno-izobraževalni zavod, zato potrebuje več sredstev za učila in inventar, kar ni mogoče nakupovati v breme investicij. Gimnazija je leta 1965 dobila namenskih 4,000.000 din, a v letu 1966 še inujino potrebuje najmanj 2,000.000 din. Delavska univerza je zavod s samostojnim financiranjem. Z lastnimi dohodki krije ca. 80 % svojih proračunskih potreb. Po splošni družbeni potrebi organizira tudi oblike izobraževanja, kjer ne imore upoštevati ekonomike svojega obstoja, zato je upravičena do družbenega deleža sredstev. Lani je DU dobila 3,670.000 din, letošnje potrebe izkazujejo po dotaciji 5,000.000 'din, vendar za to nimamo možnosti, zato bi naj prispevek sklada ostal na lanski viiišni. 5. Sklad za šolstvo II. stopnje V preteklem letu so se celotna sredstva sklada za šolstvo II. stopnje formirala po deležu -občin po narodnem dohodku, pri čemer je ibila naša občina oškodovana. Za osnovno dejavnost tega sklada smo lani prispevali 87 milijonov din in za investicije 24,100.000 din, kar pa je -siklad za šolstvo II. stopnje porabil za osnovno dejavnost. Letos bi za osnovno dejavnost šol II. stopnje prispevali 69,500.000 dim, kar je v celo,ti razlika od land za 44 milijonov 900.000 din manj. Letošnja prispevek je določen po medobčinskem merilu dn sicer po proračunih -otočki. P-ri nas bi bil prispevek zvišan za 5 %, kakor je to za šcule naše občine. Tudi za investicije ne bi prispevali, ker bomo sami gradili tehniško srednjo šolo — -torej obj.ekt šole II. stopnje. 6. Izobraževanje defektne mladine V zavodu Ivanke Uranjekove v Celju imamo pet defek-tnih -otrok. Delo z njimi zahteva posebne oblike, zato so tudi v tem zavodu. Lani je bilo tu 8 otr-ok din srno za šolanje prispevali 1,413.000 din, 700.000 din smo ostali dolžni. Letos ibd morali poravnati šolnino z dolgom vred v znesku 1,850.000 din. 7. Pospeševanje učno-vzgojnega dela Za pospeševanje izobraževalnega dela v šolah navadno proti koncu šolskega leta -organizirajo šole tekmovanja najboljših učencev v posameznih predmetih. Organizacija takih tekmovanj stane okrog 150.000 dd-n. P,ri isti postavki je 'upoštevana dotacija za Napotnilk-ovo galerijo, ki je pri II. osnovni šoli Šoštanj. Ta se dz leta v leto bogati in je postala prav zanimi- va in po -svojem obsegu ter kvaliteti velika pridobitev občine. Lanska sredstva v te namene so znašala 375.000 din in za leto 1966 je predvidenih 370.000 -din. 8. Investicijski izdatki V letu 1966 moramo nadaljevati z investicijskimi deli pni I. osnovni šolii Šoštanj, na podružnični šold v Pesjeim in opraviti vzdrževalna dela pri podružnični šoli Topolšica. Začeli bd z gradnjo tehniške srednje šole v Velenju in vzgojirao-vanstveme ustanove v Velenju. V celo-ti bi potrebovali za navedene investicije okrog 731,600.000 din. Gotovo je, da bi ne zmogli investirati vseh teh sredstev, ampalk bi v leta 1966 opravili vsaj najnujnejše in večje nove objekte začeli graditi dn bd za 'to porabili 208,580.000 din. V to vsoto je vštet projekt za III. osemletko v Velenju. Nekatera dela pa bodo opravljena mimo financiranja po skladu za šolstvo. 9. Odplačilo kreditov Sklad za šolstvo si je decembra 1965 najel -kratkoročno posojilo 25,000.000 din, da je lahko poravnal situacijo za adaptacijo I. osnovne šole Šoštanj. Ta sredstva zapadejo v plačilo do konca meseca februarja 1966. Poleg tega pa znašajo odplačila kreditov za investicije v šolstvu — gradnja novih šol, adaptacije in stanovanjski prostori 34,068.000 din. V celoti -torej 59,568.000 din. 10. Funkcionalni izdatki sklada Sklad d-ma neposredne dajatve — prispevek za Skopje dn prispevek za pqplavljemce. Prispevek za Skopje plačamo 1 % od dohodkov sklada in 2 % na investicije za poplavljence. Investitorji* pa morajo na investicije plačati še 2,5 % kot prispevek za Skopje. V letu 1965 smo zato porabili 9,974.000 din. V letu 1966 pa bomo potrebovali najmanj 12,000.000 din. 11. Poravnava obveznosti iz leta 1965 Proračun sklada -za leto 1965 nd bili izpolnjen miti po dohodkih niti po izdatkih. Najbolj so bile prizadete investicije. Poleg tega so -ostali neporavnani računi -za prevoze učencev in del prispevka za obnovo Skopja. V celoti je 4,756.600 dim, ki jih bomo mo-rald poravnati kot do-lg. CESTNI SKLAD S2 « en® .£.3 o - « flOafl a -K m o i" — > "O ■S ■O S DOHODKI: Prenos sredstev — lastna sredstva 3,714.614 18,159.000 Pristojbine za cestna motoma vozila 3,093.070 4,000.000 Pristojbine za cestna vprežna vozila 538.791 530.000 Pristojbine prometnih prekrškov 3,141.025 3,200.000 Dota-cdje iz proračuna 5,650.000 — Ostale dotacije in pomoči Dotacije podjetij in skladov 36,052.545 — Skupaj 52,190.045 25,889.000 49% IZDATKI: Sredstva, da-na za gradnjo in rekonstrukcije ceste 1,134.600 Za vzdrževanje cest in objektov 32,360,445 Ostali izdatki, Skopje iin manipulativni stroški 535.594 Skupaj izdatka 34,030.639 Ostanek sredstev — saldo 31. 12. 1965 18,159.406 VSEGA 52,190.045 OBRAZLOŽITEV: 8,000.000 17,271.000 618.000 25,889.000 76% Za leto 1966 se predvideva dohodkov v cestni sklad v višini 25,889.406 din. Glavni dohodki cestnega sklada bodo pristojbine za cestna motorna vozila, pristojbine za cestna vprežna vozila din denarne kazni za prekrške. Sredstva so namenjena za vzdrževa- nje 21 'km cest III. -reda, katere je prej vzdrževalo ce-sitno podjetje Celje in 53 km cest IV. reda, katere vzdržuje komunalno Obrtni center Velenje. S sredstvi razpolaga upravni odbor sklada, kii jih. razporedi s svojim finančnim načrtom./ SKLAD ZA KMETIJSTVO u 18 «3 >2' « S « » o s CJ N B ® £ - So 5 m 01 ° S > V S- M - N 10 ca n § a -.05 a X O ™ o 1) « « o i" — > "O P4 X o HS S Skupaj izdatki Saldo ostanek sredstev 31.'12 1965 VSEGA 10,174.113 2,757.849 12,931.962 15,757.849 154