Domoljub ....____ ______m -aA__—XI__«n JA (gjPP^ e« Čifoai tffl v Cfublfani IO. aprila 1940 Četo 53 ■ Stev. 15 Kmečki posli V oni številki »em pod tem naslovom zapisal nekaj misli svojega znanca o kmečkih hlapcih, deklah in delavcih, ki mi jih je razlagal še ves razvnet zaradi onih dveh [»brezposelnikov«. Zadnjič smo govorili o prvem vzroku, ki ga je navedel za beg kmečke mladine s kmečke grude: neurejeno življenjsko snovno (materialno) vprašanje kmečkih i poslov. Toda moj prijatelj je s posebnim poudarkom naglasil, da se glavni vzrok, da tako hladnokrvno in brez bolečine v srcu zapuščajo domačo hišo, skriva v notranjosti naše kmečke mladine. Z vsem prepričanjem namreč trcli, da se razmere glede kmečkih poslov in delavcev ne bodo znatno in kaj vredno z boljšale, četudi se uvede vse tisto, kar smo v prejšnji številki omenili. Kajti v grea kmečkega fanta ia dekleta nekaj ni v redu. Kaj pravite, aH ima prav? Poslušajmo glavne njegove misli še o duhovni krizi, ki je zajela kmečko mladino — če ne vse, pa vsaj znaten del — če ne povsod, pa vsaj marsikje. A ne samo mladine, ampak kmečko ljudstvo sploh. Kako je dandanašnji s službami na kmetih? Svoje dni je prišel posel k hiši, pa so iga sprejeli v družino in je poslal njen ud. Ravnali so z njim kakor z domačim človekom: on pa se je družino veselii ia % njo (jokal, ž njo preuai težke in lepe dni. Tako sta se res hlapec in dekla vzrastla v dru-Ižino, da kar ni bilo razločka med njima in jdomačimi — vsi so bili domači. Napredek domačije hlapcu ni bil nič manj pri srcu kakor gospodarju, dekli lep dom nič manj ko gospodinji. Kratko in malo: ratmerje med kmetom ta njegovim poslom je bilo čisto družinsko. Vsi so delali na »naših« njivah, z »našimi« konji, redili »naše« prašiče. V notranjosti so se od' gospodarja do posla spletle nevidne zlate nitke medsebojne ljubezni, zaupanja in zvestobe. Vse se je pa končno utrinjalo v ©no samo zvestobo kmečkemu domu in zemlji. Danes je vendar v teh rečeh marsikaj drugače. Ne še povsod, hvala Bogu, ali marsikje. Skoraj z lučjo bi moral pri belem dnevu iskati gospodarja in . gospodinjo, ki bi smatrala posla za člana družine, za sebi povsem enakovrednega človeka. Ali ne lezemo y čase, ko se.bo kar nevidno med gospodarjem in poslom oz. poljskim delavcem pojavil usoden prepad »razrednega« gledanj« na medsebojno razmerje. Razredno stališče pa koče boj izkoriščevanca proti izkoriščevalcu — torej posla proti kmetu. Vsak boj pa ruši in uničuje, nikoli ne gradi. Toda več krivde kaikor na kmetu je na današnjih poslih. Kalco težko bi našli hlapca ali deklo, ki bi v svoji službi ne bila skrajno nesrečna? Pride k hiši, ne da bi svoje moči žrtvoval svojemu novemu domu in zemlji, na kateri bo skupno z domačimi trpel, pa se ž njimi tudi veselil sadu truda in znoja, ampak, da bi čim bolj pri lahkem živel, potem ji pa obrnil hrbet. Saj je hlapec in je dekla samo zato, ker se še ni pomudila prilika, da pobegne v mesto, v tovarno v rudnik... kamor koli, samo da ne bo na kmetiji. Kaj ju briga zemlja, kaj kmečka dom I V takem strupenem duševnem ozračju ne uspevajo nežne cvetke ljubezni, zaupanja, poštenosti in zvestobe. Ta je gospodar, oni hlapec, med njima pa gora dinamita, ki se ob vsaki priliki vžge in eksplodira, pa se spet nanovo nabira. Skupno življenje je vsaj po občutju »rea čisto razredno, čeprav se na zunaj še ne kaže. Kje so škodljiva tla, na katerih rastejo ta strupena zelišča? Ali res samo skrb za bodočnost, za bolezen in onemoglost? Ne, ne, te stvari imajo globlje korenine! V duši ni prave misli iti prave volje. Ali misliš, da bo nepravo misel Iti krivo hotenje, ki je odraz človekove duše"nosti, mogoče ozdraviti z materialno snovno dobrino, ki je čisto iz drugačnih virov? Kaj se da recimo prava, čista ljubezen do bližnjega kupiti s cekini? Nikoli! Prav tako ni mogoče ljubezni do zemlje, do kmečkega dela in do življenja na kmetih kupiti s socialnim zavarovanjem in zboljšanjem posel skih razmer. Tu je treba drugih sil, duhovnih sil — kajti tiste niti, ki saio jih navedli in ki naj bi tudi v bodoče družile gospodarja s poslom in obratno, niso snovnega, ampak duhovnega značaja. Kaj bi bito treba storiti onim, ki jih ta težka vprašanja tako ali tako zadevajo, da bi se v dušah kmečke mladine te duhovne sile razživele in mlada srca navdale z novo mislijo in novo voljo, ki je prav za prav sta-i ra, pa jo zamrla? Moj prijatlej pravi: Več pravega, dejavnega Kristusovega duliat Na deželi ljudje radi molijo, hodijo v cerkev in izpolnjujejo božje zapovedi, kolikor te zadevajo lastno osebo. Kolikor pa božji nauk terja dobro misel v srcu do bližnjega in dejansko sodelovanje z bližnjim iz ljubezni, ne pa iz mo-ranja — tam si pa nekateri ljudje krščanski nauk dandanes marsikje čudno razlagajo. Posledica je z božjim naukom neskladno ravnanje s posli, še bolj nekakšno razredno-sovražno razpoloženje poslov do gospodarjev, ki se kaže k stalnim uagnenjem k nezvestobi v službi, k izkoriščanju, zanemarjanju dolžnosti itd. Na obeh straneh je opešala tista duhovna sila, ki ima svojo korenino v trditi veri, da iz tega in onega socialnega položaja na zemlji pelje pot k združitvi z Bogom na onem svetu, če na svojem mestu, — pa bodi gospodar ali hlapec, dekla ali gospodinja, gospod ali dninar — vestno po božji volji izvršuješ svoje dolžnosti. Dnha Kristusovih naukov moramo spet spravili v vsakdanje življenje. Razen tega pa kmečki mladini dajati v šolah in v domači hiši, v prosvetnih društvih in poklicnih organizacijah takšno izobrazbo in vzgojo, ki bo poleg trdnega verovanja v Boga tudi močno zasidrana v kmečko stanovsko občestvo, katero se po gospodarski plati kaže v zadruži nem sodelovanju, po duhovni plati pa v gojitvi kmečke kulture, ki je sestaven del slovenske narodne kulture. Napori Kmečke zveze, da se v njenih mladinskih odsekih izšola s tem delom prekvašena kmečka mladiina, so znanilci lepše bodočnosti tudi glede poeel-skega vprašanja. Kajti s takim, nekdaj upoštevanim, a vedno veljavnim duhom prežeti mladi kmečki fantje in dekleta, izobraženi za svoj poklic in pripravljeni na žrtve, bodo postavili v naše kmečke domove novo podobo gospodarja in njegovega posla. Takirat so bo vprašanje kmečkih poslov in delavcev; približalo rešitvi; ko bo dana duhovna podlaga, se bo pa tudi vse drugo rešilo brez težav. In takrat bo zagotovljena bodočnost našim kmečkim domovom in naši slovenski kmečki zemlji. v • Komunizem in družina Kdo spada v družino? Predvsem oče, mati in otroci. To je družina v najožjem pomenu besede., Seveda spadata v družino tudi stari oče in stara mati, seveda tam, kjer jih imajo. K družini spadajo tudi strici in tete, kjer ostanejo na domu ter za dom žive in delajo, dokler imajo kaj moči. Po starem krščanskem pojmovanju so spadali v družino tudi posli, dokler so služili in delali pri hiši-Sele moderna doba je hišne posle izločila iz družinske skupnosti in jih naredila za' nekake ljudi druge vrste. ' . i Komunizem je lepemu družinskemu življenju ha vsej črti sovražen. Tudi družini v najožjem smislu in pomenu besede: oče, mati (Nadaljevanje na 2- strani!) >DOMOLJUB«, dne 10, aprila 1940. ________Stev, 15 Umetnost kmečkega gospodarstv in otroci. Otroci so neoporečna IflJt družine. Komunizem Jih pa hladnokrvno prepušča državi in državnim vzgajal iščem. Pokojni dr. Krek je neštetokrat izrekel stavek: Država je najslabši gospodar. In zraven pojasnil to svojo besedo, češ država ima dolžnost urejevati s postavami življenje in življenjske razmere, gospodarstvo naj pa prepušča drugim, sposobnejšim močem. Danes bi gotovo izrekel besedo, da je država najslabši vzgojitelj. Pa saj jo je že. Ko v >Socializmu«, kjer razlaga posledice Likurgovega špartanskega komunizma, beremo tole: Razdrlo se je (namreč po Likurgovih uredbah) zakonsko življenje. Država se je vmešavala v najsvetejše rodbinske vezi in s tem uničila temelj družabnemu redu — družino. Neumna vzgoja je udušila najlepšo lastnost ženskega spola — skromno sramežljivost — in je odtujila žensko njenemu poklicu. 0 zakonski zvestobi niso imeli Špartanci nobenega pojma. Spačena oblika je rodila občestvo najvažnejše naravne zveze, skupnost žen. To najgršo spako opažamo vedno kot najbolj globoko stopinjo divjosti pri najbolj divjih narodih in najvišjo stopinjo napačne proti-maravne omike pri starih Rimljanih in Grkih, i»a tudi v sedanjem času pri nrav-110 propalih polizobražencih. — Splošno smemo reči, da nobena stvar tako zelo ne pospešuje družabnega propada, kakor nravna propalost ženskega spola. Na tej bolezni je hirala grška država, na njej je zamrl rimski orjak. In ta nravna propalost je imela vedno svoj izvor v napačnem zenačevanju ženske z moškim. Kjer so hoteli žensko storiti moškemu enako v vseh stvareh glede na um-stveno izobrazbo in na telesno moč, glede na zasebne in javne posle, se je položil s tem temelj propadu. Nenaravna uredba se je kruto maščevala. Spartansko dekle, ki se je poloblečeno premetavalo in skakaio po vežlja-lišču, je prav tako moralo zakopati svojo nravnost kakor rimske gospice, o katerih piše D10 Casius, da so si s peskom utrjevale telo, da so se borile z gladiatorji, vozarile po mestu, ponočevale m pretepavale po ulicah. — Do tukaj dr. Krek. Ali se vam ne zdi, kakor 1» bil pred nekako štiridesetimi leti gledal ta m« s svojim bistrim pogledom naravnost V naše dneve in čase. Komunizem, ki hoče otroke iztrgati iz družinskega svetišča in jih poriniti v javna vzgojevališča, hoče s tem iztrgati družinam prve vire lepega in vzornega družinskega živ-jertja. Kaj pa je za dobro in vzorno družino lepšega, kakor gledati starše v krogu veselih, Bučnih m zadovoljnih otroki Te sreče in za-dovoljnosti jim vsa državna vzgojevališča ne morejo ne dati, ne nadomestiti . Morda ste že slišali, da je mogočna rim- SdST? ^ ki pa v iT? t» T?' 2e je tudi zv™ s trudom da je lrej uživania la«na rimska gospoda prepustila vzgojo otrok sužniem m sužnjam Zlasti se je top čamh punskih vojskah. Kaljen vjJiv j^meL to na vzgojo, si lako mislimo. Otroci L se v prvi mladosti navzeli od njih S lobH ot!?ku »o, kar mu morS W i samo oče ln mati: njegov vzor mu je posta in njegov najljubši tovariš. Sprva so učM sužnji svoje gojence branja, pisanja in rS Si ss&rg,asbe Bogati mladeniči so se podajali tudi na Gr- mu fLit , T'^ 8°.8e bolje Privadiii I mi JgfJju" ^o si predstavljamo, kako so Površen ali celo natančen pogled nekmeta med kmečke gospodarje bi marsikaterega spravil do prepričanja, češ, saj kmetje ne znajo gospodariti. Ce bi bil jaz na njihovem mestu, bi že pokazal, kako se gospodari. Do tega prepričanja bi tudi marsikoga spravilo dejstvo, da se najdejo med kmeti sicer redki poedinci, ki jim kmetija prinaša prav lepe dohodke in bi marsikak pripadnik drugega stanu rad zamenjal z njimi. Ljudje navadno pravijo: ta pa zna! Da, gospodariti je treba znati. Samo par dejstev bi rad navedel, ki bi nam lahko bila ključ do uspeha, ali bolj gotovo očala do natančnega pogleda v kmečko gospodarstvo. Gospodarstvo — zlasti še kmečko gospodarstvo ni odvisno samo od modrega vodstva onega, ki ga upravlja, ampak še skoraj v večji meri vplivajo nanj zunanje razmere. Mi pravimo sreča ali nesreča v gospodarstvu. Ali kakor govore kmetje sami, prijetno bi bilo gospodariti, če bi šlo vse po sreči, če bi ne bilo nesreč. V veliki meri vplivajo dandanes na kmečko gospodarstvo gospodarski položaj v svetu. Svetovna vojska je kmeta rešila dolgov in še danes slove nekako zlasti časi po vojski. Pretekla gospodarska kriza, iz katere še danes bredemo, se tudi povsod pozna. Vse to so poglavitni zunanji vzroki uspeha ali neuspeha, s katerim moramo računati in ki nas narede za dobre ali slabe gospodarje brez naše krivde oz. našega hotenja in volje. Večji ali manjši pogoj dobrega gospodarstva pa leži v rokah gospodarja. >Ta je rojen gospodar, ta bo dober gospodar,« govore ljudje. In res, mnogi imajo za gospodarstvo prirojen talent Kmečki oče, ki ima več sinov, bo gotovo zasledil, da ima eden več gospodarske žilice kot drugi. Znan je tisti rek o kmetijah in gospodarjih: eden doli, drugi gori; eden na kup, drugi s kupa. To je popolnoma naravno: v dobrih razmerah se mnogi prevzamejo, sin dobi potem že skoraj zavoženo kmetijo od očeta in vse stori, da jo reši Njegov naslednik dobi lepo urejeno, pa se mu ne zdi vredno brigati se za njo in spet gre navzdol. Mi bi rekli, da mnogi nimajo volje, niti veselja do gospodarstva. Lahkomiselnost VQ je lato velik vzrok, da kmetija ne Pravilna podjetnost in varčnost sta Jm**1 dober uspeh. Da, podjetnosti marsik« 24 ka. In za varčnost bo najboljši kljii- j??'" knjigovodstvo. Pravilno podjetnost p« 'bi f" novali ono, da vložimo delo in kapital h kjer nam bo oboje prinašalo največ Aohm in ne morda v draga gospodarska poslZ? dobički' inVentar' " De PHnaŠa 55 In še en pogoj je, ki ni odvisen le <4 enega poedinca, ampak od vseh in od vm kega. Bo to potem zunanji vzrok, če bo nat kmetovanje donosnejše. In to je: kmefk. organizacija: društva, zadruge. Pa še: podlaga, temelj gospodarstva trden in dober. Ta temelj krhajo dob™ težke dote ob prevzemu kmetij po nasledniku! Vse to bo govorilo za zaščito kmečke mm za stalne kmečke domove. Je sicer nevidna roka, ki piše boljšo slabšo usodo našemu kmečkemu gospod«, stvu. Toda njej na kljub tudi v nas jamih leži ključ do uspeha na našem gruntu: hotenje in volja, podjetnost in varčnost. In u pomoč nam bo organizacija, zakoni, ki t nam v prid. In tu kot pri vsem delu: daj srečo 1 —ar. ti mladeniči pod nadzorstvom sužnjev napredovali. Znano je, da je Kato starejši izrazil Rimljanom svojo bojazen, da bodo mladeniči opustili navade domačega mesta in da bo z rwr6d>nil° tudi rimsko domoljubje, da bosta zašli tudi domača vera in poštenost Žr^r ,iM' 86 je P »kovanje na žalost in prezgodaj uresničilo. Zakaj to pripovedujem? Zato, ker tudi n^iomn0g'-r0V uredbi za prenos poslov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje je rečeno, da se bo s posebno uredbo rešilo vprašanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Od tedaj je minilo že več mesecev, pa nova uredba Še ni bila izdana. Hrvatski in slovenski delavci in zasebni nameščenci so večkrat zahtevali uvedbo samostojnega socialnega zavarovanja za Hrvatsko odnosno za Slovenijo. Razlogi, ki jih navajajo hrvatski delavci in zasebni nameščenci, so znani naši javnosti. Zaradi tega bo zanimivo, če navedemo tudi razloge, ki jih navajajo na slovenski strani. Ti razlogi so zanimivi tudi zavoljo tega, ker se v glavnem strinjajo z razlogi hrvatskih delavcev in nameščencev le s to razliko, da bi morali Hrvatje dobiti samostojnega nosilca socialnega zavarovanja po uredbi iz 26. avgusta lani, med tem ko taka uredba za Slovenijo položaj kakor Hrvatska, razen tega JL likvidacija centralizma izvesti tudi pred bo o ustanovitvi »lovenske banovine List nato navaja razloge, katere ie „ zborovanju zasebnih nameščencev v MarL? podal predsednik Trgovske in bolnilkeu gajne Ivan Martelanc. ^ Končno pravi list: »Podali smo to gtllL šče slovenskih delavcev in zasebnih mT" žčencev da se vidi, kako niti Slovenci ku sicer zelo previdni pri denarju, ne vidijo 1 bene nevarnosti za korist zavarovancev t tisto, kar velja za Slovenijo, velja še v veSH meri za Hrvatsko. Ce se povrh tudi upoštev! da bodo hrvatski banovini potrebni krediti u gradnjo splošno koristnih ustanov, potem j« razumljivo, da žele hrvatski delavci in zasedi nameščenci, kakor tudi delodajalci, da »e nji. hovi prispevki vlože pri nas, ker bo od ten imelo koristi nage delavstvo kakor tudi eos» darstvo.« NESREČE n Tovorni vlak na kmečki m. Dne 5. apriia zjutraj se je v bližini Zagreba pri vasi Goljak-Bizek zgodila strašna nesreča. Tovorni vlak je naletel na progi na kmečki voz. Na njem je bilo deset oseb, večinoma žen. Z\ Udru Jm lokomotiva popolnoma razsekala, ubila eno ženo, eni odrezala noge „„, 2 dosm n»s» ?od vlak. Ko je šel ono nedeljo zvečer 30-letpi delavec Jože Zavrl iz Kresniških Poljan ob 9.30 iz vlaka v Jevnlri proU domu, so mu znanci svetovali, naj gr* rajšipo cesti, kakor po progi. Toda od^ovo-rt j m je, da mu je dobro znana proga, in od el je v temo. Ni še prehodil 300 m\ je Zavrt % 'T1 Wak' kateremu -j ni ^ti umaknil, tako da je prišel z SeT^I Vkk' W mU *> i0 odrezal nad oDiKKimk. Poklical je ljudi, da so ga ohve * **«<> odpeljali v MnitoZ* Dular t ?lerSrefi- 38-l6,ni Prera«g« Jože Dular iz Laškega je padel z odra in dobil hude no ranje poškodbe. - 24-letni salTk ijavo in dobil hude notranje poškodbe. ^Pri zaprtju ali pri motnjah v oreha vi zsjsis — »•»'•* 4' d) Jfova častna občana. Občinski odbor občine Škofja vas je na svoji redni seji dne 31. marca podelil g, predsedniku senata dr. Korošcu in senatorju Mihelčiču častno občan-stvo za izredne zasluge. d) Shod ministra dr. M. Kreka, ki je bil preteklo nedeljo v Celju, je v vsakem pogledu lepo uspel. Minister dr. Krek je v daljšem govoru pojasnil dogodke v zunanji in notranji politiki in se posebej ustavil pri naših domačih političnih razmerah v zadnjih mesecih. Po govoru je shod sprejel več sklepov. S posebnim navdušenjem je bila sprejeta zahteva, ki poudarja, da je sedaj, ko je rešitev hrvatskega vprašanja vsaj po večini že izvedena, prišel čas, da se uzakoni in izvede po istih načelih in na isti način tudi banovina Slovenija. d) Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal te dni 33-letni delavec Ivan Pajnik iz Sp. Vižinge. Ko je bil lansko jesen poklican k vojakom, se je dne 3. decembra močno napil potem pa se je podal vinjen proti do-mu ob železniški progi. Med potjo je nalovil na tračnice kupe za pest debelega kamenja, katere je zvečer zapeljal osebni vlak s hitrostjo 60 km. Obstojala je nevarnost, it vlak iztiri in da se ponesrečijo potniki. Obtoženec se je zagovarjal s popolno pijanoetja Kaznovali m ga s 4 in pol meseca strogegi zapora. d) Zaščitno cepljenje prašičev v območji mestne občine celjske proti svinjski rdečk! bo konec aprila. d) Elektrika je zasvetila pri Sv. Urbisi Mariborsko mestno električno podjetje je do-seglo te dni dobesedno najvišjo točko v »rojem razvoju — elektrificiralo je prijazni St. Urban nad Mariborom, ki ima 595 m nadmorske višine. Elektrifikacijo Sv. Urbana ]« omogočila elektrifikacija Rošpoha, ki se j» začela z zgraditvijo transformatorja pri gnani kapelici pod Sv. Urbanom. Od tu je dal gostilničar pri Sv. Urbanu,'Jošt, na svoje »tro-ške napeljati 1400 m dolg elektrovod na vrb Sv. Urbana do svoje gostilne. d) Nor športni štadion je pričela gradili tvrdka We'sten v čretu pri Celju. ZgradiK bodo velik plavalni prostor, dalje prostor ta tenis, nogomet in drugo. Tvrdka bo zgradila štadion v prvi vrsti za delavstvo in nameščence Westnovih podjetij, verjetno pa je, da Slovesno ustoličenje prvega župnika na Rakeku v nedeljo, 7. aprila, so imeli na Rakeku ep cerkven praznik. Knezoškof dr Gregor Rozman je ustoličil za prvega žunnika3 njega ekspozita g. Franca Novak" ^ SŠiiSSHŠB navdušene mladinci ® emt špalir ^pSSAESS^ skof itsst^s. « ivansa in mu izročila prekra- sen šopek rdečih nageljev. Po končanem cerkvenem obredu in globokem ter jedrnatem škofovem govoru je bila slovesna molitev ob asistenci župnikov, Bosednih fara. Pri slovesni maši je domači pevki zbor lepo pel. Velita cerkev je bila nabito polna. Praznično raipfr loženje in veselje je bilo tem večje, ker »a« farani zavedali, da so pri tej slovesnosti sodelovali, bodisi gmotno bodisi z delom ali P«» dobro Voljo. Ta veliki, lepi in za Rakek pomenljivi d«" bo otal vsem v' najlepšem spominu. Nove®* g- župniku pa želimo mpogo sreče in boflep blagoslova pri tixlem delu na Rakeku. . bodo Stadion nudili v uporabo tudi celjskim športnim klubom. d) Sestanek drevesničarjev. Te dni so zborovali v Celju dre ves niča rji iz vseh krajev Slovenije. Sestanek je sklicalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Zborovanje je odprl predsednik društva, sadjarski nadzornik v p. Humek. Pozdravil je vse dreves-ničarje, posebno pa zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave ban. ref. za sadjarstvo Kafola. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je že ob zadetku svojega delovanja ustanovilo tudi drevesničarski odsek, ker se je dobro zavedalo, da je dobro in solidno dreves-nifarstvo podlaga celotnemu sadjarskemu napredku. Ta odsek se iz različnih razlogov ni mogel popolnoma razviti, dokler ni pred dobrim letom popolnoma prenehal delati. Namen nedeljskega sestanka drevesničarjev je bil, odsek spet poživeti. Zborovanje je tudi v tem znamenju potekalo in so se določile osnovne smernice bodočega drevesničarstva. d Nekaj čudovitega be priljubljeno bin-koštno romanje na Trsat— Rab, Split—Hvar: najlepši majniški izlet po morju I Posebni vlak, polovična vozninal Navodila brezplačno. Priglasite se takoj upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 b. d) Ureditev potoka Barosuak. V Dolgi vasi pri Lendavi so začeli konec marca urejevati potok Barosnak. Proračunski stroški so predvideni na 250.000 din. Banska uprava bo k stroškom prispevala 80%, ostalo bodo morali plačati prizadeti sami. Ureditev je nujno potrebna ne samo pri tem potoku, temveč tudi pri drugih potokih v Prekmurju, ker bi na ta način preprečili skoraj vsakoletne poplave. d) Zborovanje slovenskih pekov. V hotelu »Poštac v Celju je bilo te dni zborovanje pekovskih združenj iz vseh mest Slovenije. Na sestanku so zastopniki pekovskih združenj razpravljali o povišanju cen kruhu, vendar še ni prišlo do končne odločitve in so zaenkrat ostale cene kruha nespremenjene. d Ure, nakit xa birmo, Čuden, Prešernova ulica 1. d) Soboški gasilci so zborovali. Soboška gasilska župa je imela pred kratkim redni občni zbor. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje župa 108 gasilskih čet z 2900 člani, kar je zelo veliko in pohvalno. V območju župe je bilo lansko leto 07 malih, 16 srednjih in 6 velikih požarov. Skupna škoda, nastala po požarih, je znašala 1,332.000 din. Če gasilci ne bi vedno pravočasno posredovali, bi škoda po cenitvi znašala 9,906.000 din. d Neki osebni avto je podrl na banovinski cesti blizu Štor kolesarja, 27-letnega delavca v železarni v Štorah pri Celju, Ivana Trbovca. Pri padcu si je Trbovc zlomi! nogo in prebil lobanjo ter nezavesten obležal. —• Kronična zapeka in njen« slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti s že davno preizkušenim sredstvom sa čiščenje, * naravno »Frnnz-Josclttvo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, popijejo »Franc-Joselovo« vodo eo zelo zadovoljni s okusom kakor tudi s njenim učinkom. o«i. rc* s. ar. ami««. d) Stroj Jo je sgrabi! m krile. Marijo Zajčevo, 38-letno posestnico na Svetju nad Celjem je zadela strašna nesreča. Popoldne je rezala na slamoreznici. Pri delu pa jO j« Strašna povodenf v Banatu Pretekli teden je bil usodepoln za mnoge kraje v Banatu. Dne 2. aprila zgodaj zjutraj je Donava pri Novem Sadu dosegla najvišji vodostaj, ki je bil sploh do zdaj v Novem Sadu zabeležen. Voda je poplavila del Novega Sada, tako imenovano Adamičevo naselje, kjer biva okrog 2000 družin. Že ta dan je zaradi velike povodnji ostalo brez strehe nad 2000 ljudi. Naslednji dan, 8. aprila, je povodenj zavzela vedno večji obseg. Voda je porušila v Adamovičevem naselju dozdaj vsega 220 hiš. Donava je razdrla nasip in začela poplavljati ogromna ozemlja. Večinoma so bili hudo prizadeti mali ljudje, obrtniki in delavci. Vojaki in delavci so z vso naglico opravljali zavarovalna dela na nasipu in progi. Velik del prebivalcev so začasno naselili po železniških vagonih. Ta dan popoldne okrog 5 je Donava predrla nasipe in strahovit val vodovja je pri- N&mdna p/.oJULca upliva na v« organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo dalujo in ima prijeten okus, ja <*m.i.«i.tsuvu.ffl.u drvel v Novi Sad in poplavil več ulic. Veliko število hiš je bilo zalitih. Blizu 400 hiš je bilo že porušenih. Na pomoč je prihitelo vojaštvo. Vsaka zveza Novega Sada z okolico je bila pretrgana. Ogromne vodne množine Donave in Tise so po Banatu povzročile velikansko škodo. Promet se je vršil s čolni. Zastopniki oblasti so se vozili v čolnih po poplavljenem ozemlju od Sremskih Karlovcev do Starih Banovcev. Pri Starem Slankamnu je sličila Donava ogromnemu jezeru. Šestdeset hiš je bilo tam pod vodo, deset se jih je že porušilo. Minister dr. Krek je prihitel na kraj nesreče in v imenu vlade zagotovil prebivalstvu pomoč. Pri vasi Krčedinu je 90 oralov zemlje posejane s pšenico, in koruzo, spremenjena v puščavo. Na mnogih krajih so se udrli hribčki in se je zaradi tega porušilo veliko hiš. Pri Belem Manastiru je bilo naselje 15 hiš po- polnoma pod vodo. Zene in otroke so v zad* njem hipu rešili v čolne. Večje število hiš je porušenih tudi v 2ga« jiču. Ljudje so bili čisto izčrpani od truda« polnih naporov pri zavarovalnih delih. Pojavile so se nalezljive bolezni, posebno trebušni legar. Donava se je pri Kopačevu v Baranji raz-lila čez i;asip in z vso silo pridrla v vas, kjer je zalila okrog 100 hiš, v Smederevu pa 200. Tudi v Belgradu sta Sava in Donava narasli in poplavili nekatere obrežne ulice. Do 5. aprila je bilo pri Novem Sadu porušenih nad 700 hiš. Čez 12.000 ljudi je bilo brez strehe. V južnem Banatu je utrjevalo in še utrjuje 15.000 delavcev noč in dan obrambne nasipe. Tega dne je bil minister dr. Krek v Pančevu, Sremskih Karlovcih in N. Sadu, kjer je razpravljal o nadaljnjih ukrepih za varstvo in pomoč nesrečnemu vojvodinskemu prebivalstvu. V Petrovgradu (Vel. Bečkereku) je voda porušila 56 hiš. Okoli 4000 juter plodne ba-naške zemlje je bilo pod vodo. Za prvo pomoč je gradbeni minister dr, Krek odobril kredit v znesku 500.000 din ban-* ski upravi v Novem Sadu, 200.000 din gradben nemu ministru. Ostanek 300.000 din je pri-« hranjen za tiste kraje, kjer se bo pokazala najnujnejša potreba. Razen tega je gradbeni minister dr. Krek odprl kredit banski upravi v Novem Sadu iz proračunskih dvanajstin: v znesku 60.000 din za izvedbo nujnih del od povodnji. Strašna opustošenja po povodnji si je v okolici Novega Sada ogledal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu po« veljnika armadne oblasti in novosadskega župana. V prvi vrsti si je ogledal razvaline A d a« mičevega sela, kjer skoraj nobena hiša več na stoji. In prav tu so najbolj prizadeti siro. mašni ljudje, ki so stanovali v bornih hišicah. Predsednik Cvetkovič je nato daroval za po« plavljence v Novem Sadu 100.000 din. Po zadnjih vesteh iz Vojvodine, je začela Donava od meje pa do Bačke Palanke upadati, kakor tudi vse ostale reke. Stanje v poplavljenih krajih pa je navzlic temu nevarno. V, Srednjem Banatu je samo okrog Vršca poplavljenih okrog 120.000 arov orne zemlje. Sam« tu znaša približno ocenjena škoda okrog'20 milijonov dinarjev. Kaj pa šele bo, ko bodo morali ljudje, čim se bo voda odtekla, čistiti polja vse navlake, ai jo je voda nanesla. stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Ne-srečnici je strgalo z glave najprej lase, potegnilo z obraza vso kožo, ji odtrgalo nos, ustnice in eno oko. d) Drug ob drugega sta trčila. Osebni avto ravnatelja Združenih steklarn v Rogaški Slatini, in Janez Trebovc iz Vrbnega, ki se je peljal s kolesom na delo, sla oni ponede-ljak zjutraj na ravni cesti v bližini »Cestnega Jožeka« trčila drug v drugega. Trk je bil tako hud, da je kolesarja vrglo na avtomobil in nato 4 m vstran, kjer je obležal s prebito lobanjo. Redek primer je bil, da je prav tedaj tam mimo nese) sv. zakramente domači g. kaplan in mu jib podelil, nakar so ga z rešilnim avtom odpeljali v celjsko bolnišnico. d) Sel« lanske lete igrajen hlev je zgorel posestniku Ivanu Cehnerju v Crnežah pri Mariboru. Nad 100.000 din Škode. 1VOVI GROBOVI m Umrli .so: v S večini posestnik Josip Šerbinek, v Dob ruši pri Vodicah posestnik Janez Jeraj, v Borovnici posestnik Franc Su-hadolnik, na Koroški Beli Frančiška Bidoveij roj. Mohorič, v Št. Vidu pri Vipavi naduči-telj v p. Janko Rudolf, v Vitanju 73-letna Marija Holfbauer, na Jesenicah 73-letni posestnik Janez Dolenc, v Orli vasi Franc Brez-nikar, v Celju Matko Šmid, v Ptuju soproga notarja Minka Maležič roj. Kušar. — V Ljubi ljani so odšli v večnost: poeestnica Adela Urgič, poštna uradnika v p. Jelka Kamenšek, bivši trgovec Rok PeseJj, zobni tehnik Herman Peters, uradnik v p. Ivan Jamšek, trg« sžaatopnik Avgust Spitzko, posestnik in mesarski mojster Franc Zorz in Peter Romavh » Vognjega polja nad Baškim jezerom. razgled po svetu Nova doba v sedanji vojni Nevtralne države prihajajo nekako v križal ogenj dveh nasprotnih si taborov in je vprašanje, kako se bodo mogle izkopati tako, da bodo obema taboroma ustregle in da se ne bodo zamerile ne enemu in ne drugemu. Francoski tisk je glasno povedal, da bo morala biti »dvojna Igra« končana in da bodo tudi oevtralci v tej borbi med velesilami morali lavzeti eno aii drugo stran. V preteklem tednu so bili obširni diplomat ifn i posveti med nevtralnimi državami predvsem na jugovzhodu Evrope, a tudi med zahodnimi velesilami in med prijateljicami Nemčije. Prihodnji tedni bodo pokazali, kako •e bo razvil ta »naskok na nevtralce«, kot so Imenovali razdobje, ki ae sedaj odpira pred Evropo. Velike nepoznanke v sedanjem položaju •o 4 velesile, ki se vojne ne udeležujejo in s katerimi vojskujoče se države ne morejo ta ko brezbrižno postopati, kakor bi na primer lahko postopale t malimi nevtralnimi državami. To so Italija, Sovjetija, Amerika in Japonska. 0 prvih dveh Je znano, da zasledujeta svoje lastne koristi in da se ne udinjata nobeni skupini, da bi ji nebogljeno služili. Noben vojskujoči tabor jih ne more prištevali k svojim zaveznikom, a tudi nobeden noče, da bi jih dobil proti sebi. Morda bo to dejstvo »naskok na male nevtr&lce« nekoliko omililo. 0 Ameriki vemo, da se po čustvovanju na-giblje k Angliji in Franciji, o Japoncih pa se čuje, da bi rajši šli z Nemčijo proti Angliji, ko bi ne bilo Amerike in ko bi trenutno Sovjeti ne bili z Nemčijo zvezani. Tako pa prva korist ne odtehta zadnjih dveh neugodnosti. Zato je bil pretekli teden morda res začetek nove dobe v sedanji vojni. ITALIJA » To ia obo. Ko je na veliki petek zve-ter bila v Dornbergu v Vipavski dolini skoraj vsa župnija zbrana v cerkvi pri večerni pobožnosti, je pričelo goreti v hiši posestnika Ivana Rijavca na Brdu št. 5. Ogenj se j« Siril z veliko naglico preko vsega stanovanjskega poslopja. Doma je bila sama gospodinja, ki je gasila in reševala, kolikor so Ji dale moči, kaj prida pa ni mogla tešiti. Uničeno je bilo vse žito, slanina, pohištvo in mnogo^ lepih knjig. Ogn/egasci, ki so prihiteli iz Gorice, so z veliko težavo rešili hlev Jo senik ter omejili ogenj, da ni zajel še •osednih niš. Škoda dosega skoraj 50.000 lir fa je le nizko krita z zavarovalnino. — V Bi-ljali pri Gorici je umrl 76 letni Ivaa Nemec, lastnik opekarne in posestnik. — Pri vseh življenjskih in gospodarskih potrebščinah se cene »talno dvigajo. — V Italijo se je vrnil general Jožef Garibaldi, sin slovitega italijanskega narodnega buditelja. General je zapustil Italijo takoj po nastopu fašizma in vodil italijanske opozicionalce v tujini Ob prihodu v Italijo je poslal Mussoliniju vdanost-no izjavo, v kateri mu izraža svoje občudovanje nad tem, kar je fašizem naredil v Italiji, zagotavlja Mussoliniju svoio zvestobo tn se mu daje aa razpolago ca sodelovanje. na Štajerskem. — V San Franciscu Calif. Je po večtedenski bolezni umrla Terezija fiter-benk v starosti 51 let. Doma je bila od Žužemberka na Dolenjskem. — V Evelethu Minn. je umrla Slovenka Terezija Skubic roj. Rus, p. d. Obrubkarjeva Reza iz vasi Gornje Brezovo pri Višnji gori, stara 51 let, — V Cleve-landu O. je nagloma umrl rojak Anton Rogelj v starosti 71 let. Doma je bil iz Deleče vasi, fara Šmihel pri Žužemberku. — V Clevelandu O. je umrl Ivan Novak v starosti 47 let. Pokojni je bil doma iz vasi Grad, fara Cerklje. V času svetovne vojne je služil v ameriški armadi. NEMČIJA AMERIKA s DrobU. V Broklynu so našli od plina zastrupljena mater in sina, Katarino in Rudija Jurkoviča. Oba sta ležala na tleh v ku- Stan trg ob Kolpi. Stara je bila 58 let, .in pa je imel 32 let - V Biwabiku Minn. je mnrl rojak John Skubic, »tar 77 let — V Johnstownu Pa je umrl ,in Andreja Vidriha. rod legel ,e srčn. napaki v starosti 20 let. — Fr.n' Ja Je °rarIa p0 ^o^otrajni bolezni DnT t Suster' st«» ™ let. tkem 16 v pt ZalS» Pri - Dolenj- to . ~"J. COT1°,Minn- >e umrI John Bam-h 35 ~ V Mil*aukee Wi«. j, amrl ro^ak J„ri, Ritonja. Vodil je veliko leV trgo-»no. Doma ,e bil pri Sestržah, fara Majlperk t Brezštevilne bolnišnice so pripravljene. Nizozemski listi poročajo iz Nemčije, da rastejo po vsej Nemčiji bolnišnice »kakor gobe po dežju«. Med ljudstvom krožijo poročila, da pripravlja Nemčija velikanski napad na Francosko Maginotovo črto in ao te bolnišnice pripravljene, da sprejmejo vsako število ranjencev. Po mestih in po vaseh, v gradovih in po modernih hotelih, povsod so urejene bolnišnice. Na itrehah so naslikani velikan-•ki rdeči križi, ki naj služijo kot »varilo so! vražnim letalom. Tudi v češko-moravskeni protektoratu je vojaška oblast prevzela vse večje hotele v kopališčih in jih preuredila v bolnišnice, ki lahko sprejmejo tisoče in tisoče ranjencev. » Kaj pravi marial Gftring. Ob priliki prve predstave filma o delovanju nemškega letalstva v vojni na Poljskem je imel maršal Goring daljši govor, v katerem je med drugim dejal: »To, kar je nemško letalstvo pokazalo na Poljskem, bo pokazalo tudi v borbi proti Angliji in Franciji. Obljube, dane na Poljskem, bo držalo napram Angliji in Franciji. Tudi tukaj bo nemško letalstvo udarilo sovražnika in ga bo uničilo.« » Nemški časopis »VSlkkcker Beobach-ter« poroča, da J« bil voditelj nekega obrtniškega podjetja, v katerem je bilo zaposlenih' 30 poljskih ujetnikov, obsojen na iest mesecev ječe, ker je enemu izmed ujetnikov izročil pismo, katero mu J« poslala žena. List pri tej priliki opozarja, da ao poljski ujetniki in poljski delavci pripadniki premaganega naroda in je ne le sramotno, marveč tudi kainjivo, če bi občevali a Umi Poljaki kot z enakovrednimi ljudmi. ANGLIJA a Zamujene ure. Načelnik vrhovnega generalnega štaba Anglije general Irooside je nedavno sprejel domače in inozemske časnikarje ter jim prebral daljšo izjavo, v kateri e dejal, »da so zavezniške velesile Nemčiji od srca hvaležne za tišino, ki ao jo uživale v zadnjih sedmih mesecih, tako da so mogle izpopolniti »voje armade. Strah me je in tre-pečem, če samo pomislim, na to, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi nas bila Nemčija takoj v začetku z v»o »vojo silo napadla, ko mi dejansko nobene armade imeli nismo. Šele v zadnjih 14 dneh smemo reči, da smo prišli okrog ovinka in da smo sedaj popolnoma pripravljeni na vse, kar more priti.« — V mednarodnih krogih je izjeva tega »molčečega generala« napravila nagloblji vtia in »luži kot ponazoritev izjav, ki jih je dal angleški ministrski predsednik Chamberlain, ko je rekel, »da je Nemčija zamudila ugodno priliko«. 22.000 italijanskih delavcev bo odšlo v aprilu v Albanijo pospešit važna dela. Pest, dvignjena za udar Nikjer, ne na suhem, ne v zraku in ne na morju ni bilo kakšnih izrazitih dogodkov vendar pa je povsod po frontah zavladal vtis' da se pripravljajo velike vojaške operacije' Na suhem so bile živahne praske med patruljami po vsej fronti, ob spremstvu topovskega ognja, v zraku so bili nad suho zemljo in nad morjem številni boji, kjer so nastopila letala najnovejših vrst ter se med seboj merila, na morju je zavladalo nervozno razpoloženje. Vodi ni vojaški dostojanstveniki so dajali izjave v em smilu, da prehajamo v dobo srditih borb velikih obsegov. Tako je nemški maršal G8- deiaf ** ie lmel na ml*di™ ,V ?emC,Ja P"Prav'j©na, da z enim samim zamahom uniči „a isti način, kot Je LTr^ UnKi,a Po))8ko ^ «» i« le- ?An*li£ STrj^ k»J "»reda AngllJO- Vrbovni M angleškega generalna < ga štaba Ironside je izjavil, da Anglija pred 6 meseci ni bila pripravljena in da s strahom zbuja spomine na prve tedne, kaj bi se bilo zgodilo, čo bi bila Nemčija takrat napadla. Tako je zamudila ugodno priložnost, kajti danes sta Anglija in Francija povsem pripravljeni, ae samo da odbijeta vsak udar, ampak da sami udarita tako, da bo odločilno. Poveljnik angleško-franoeke armade v Prednji Aziji general Weygand j« izjavil, da j« pripravljen in da ]• to armado ob Turčiji organiziral zalo, ker »pozna nemško vojaško taktiko«. Nevtralno Časopisje soglasno poroča o pripravah, ki da so na obeh stnuieh končane in o »velikih ofenzivah, ki leSjože v zraku«. Kje, kako, od hod, proti komu bo prižei prvi udar, ni znano. Toda Se vaa znamenja ne lažejo, potem iahko rečemo, da je »pest ie dvignjena H udare Uspehi Vincencijevih konferenc Kakor vsa zadnja leta tudi letos ta občni zbor ni bil navadno društveno zborovanje s tajniškim in blagajniškim poročilom, ampak zbor enako ubranih moških src, ki so se poslušajoč, pripovedujoč, vprašujoč spodbujala za nadaljnja dela. To duševno razpoloženje so že v početku ustvarile uvodne besede predsednika dr. Leonida Pitamica. Družba ima sedaj 35 konferenc, ki vse, razen dveh, živo delujejo. Štejejo okoli 400 delovnih članov in so podpirale nad 5000 oseb. Posebne skrbi so bile deležne družine a številnimi otroki in mladina. Dnevna zavetišča za otroke imajo konference na Viču (91 otr.}, Srca Jezusovega (40 otrok) v Ljubljani; konferenca v Tržiču (107 otrok), konferenca na Jesenicah (40 otrok). Sirotišči vzdržujeta konferenci na Viču (67 otrok) in v Tržiču (63 otrok); tržiška ima tudi dom za mladce (Rokodelski dom). Veliki mladinski dom konference Srca Jezusovega v Zeleni jami je bil odprt 11. nov. 1939. Zavetišči za šolsko mladino (20 otrok) ima tudi konferenca na Je- DROBNE NOVICE Finska vlada je sklenila na polotoku Ha-riju postaviti novo mesto, ki se bo imenovalo Viipuri. Sv, oče Pij XIL je te dni sprejel poljskega poslanika pri sv. Stolici. 25.000 ženskih prostovoljcev je sedaj v angleški armadi. Prvi uradni obisk na Madžarskem sta napravila te dni jugoslovanska ministra dr. Kon-stantinovič in dr. čubrilovič. Anglija bo uvažala svoje pridelke samo v tiste nevtralne države, ki Nemčije ne podpirajo, je izjavil Chamberlain. VIL mednarodni kongres Kristusa Kralja bo leta 1941 v Saragosi na Španskem. Anglija ln Francija bosta s pritiskom na nevtralce Nemčiji preprečili preskrbo -z vojnimi surovinami, je dejal angleški minister. Ob angleiki obali je bilo dosedaj zbitih 52 nemških letal. Nemška vlada je papeškemu nunciju v Berlinu odrekla dovoljenje, da bi smel potovati v zasedene poljske kraje. Angleike oblasti so baje ugotovile, da je središče nemškega vohunstva za Anglijo na Irskem, kakor med svetovno vojno. Vrhovno poveljstvo linske vojske je povišalo v podčastnika 13 letnega fanta, ki je takoj prve dni odšel z vojaki na bojišče in služil kot sel med posameznimi oddelki, pri čemer je desetkrat tvegal svoje življenje. S prostovoljno oddajo zlatih prstanov in drugega nakita v korist obnove države so začeli po vsem Finskem. Preosnovano angleško vlado zopet vodi Chamberlain, važno mesto v njej ima neizprosni sovražnik Nemcev Churchill. 600 letal so izgubili Sovjeti v vojni s Finsko. Sovjeti so baje začeli z vso naglico utrjevati mejo proti Nemčiji. Pri reševanju socialnega vprašanja moro-fo sodelovati vsi (države, podjetniki, delavci, vsi državljani), a brez Cerkve in vere ni rešitvet senicah. Konferenca v Zagorju je postavila počitniški dom na Sv. Planini za rudarske otroke. Konferenca v Celju ima veliko pomožno kuhinjo, kuhinjo za šolske otroke vzdržuje v zimskem času konferenca na Viču (25 otrok). Druge konference so poročale o urejevanju divjih zakonskih zvez, o širjenju nabožnega tiska, o birmanskih botrih za ubožne otroke, o posredovanju za podpore itd. Imele pa so vse konference skupaj z upravnim svetom in Marijaniščem nad 3 milijone dinarjev prejemkov in okoli 2,700.000 dinarjev izdatkov. Upravni svet sam je podal poročilo o Marijanišču. Gospodarstvo je sedaj na Bokal-cah, tja se je preselila tudi gospodinjska šola. Dijaški konvikt ima 132 dijakov, konvikt za učiteljiščnike 25 dijakov, konvikt z ljudsko šolo 99 gojencev. Za zgradbo mestnega Antona Jerine zavetišča v Trnovem je družba darovala veliko zemljišče; ta prelepi dom je bil otvorjen 1. februarja 1940. Mnogo lepih misli je tudi zbudil razgovor. Nemci so poklicali v vojaško službo letnika 1904 in 1905, Čankajšek pojde nad Japonce čez eno leto z dvanajstmilijonsko armado. Resno je obolel bivši sovjetski zunanji minister Litvinov. Italijanski tisk napoveduje velike letalske napade na zahodnem bojišču. Dve in pol milijarde lejev za blago, prodano Nemčiji, dolguje ta Romuniji. Angleški bombniki so napadli nemško vojno luko Wilhelmshaven; podrobnosti še niso znane. < 5 nemških letal so sestrelili francoski in angleški letalci 7. aprila. 1,000.000 vojakov s potrebnim orožjem mora imeti Amerika v 15 mesecih, je izjavil vojni minister. Zaradi izdatkov za državno obrambo bo Turčija hudo obdavčila samce. Hčerko je povila 7. aprila egiptovska kraljica Farida. Nehotiho zemljepisnega pouka Nekaj o zemlji: Vsa zemeljska površina mori 510,100.800 kv. km. Od tega je suhe zemlje 29.2%, morja pa 70.8%. Severna poluta ista 39.4% suhe zemlje, 00 "% morja, južna poluta ima 19.0% suhe zemlje, 81.0%; morja. Največja višina nad morjem Jo v Aziji, in sicer Comolungma (Mount Kverest) v Vzhodni Himalaji! 8882 m. najnižja globina Jo pri Filipinskih otokih v Tihem oceanu: 10.793 m. Letni časi trajajo na severni poluti, to Jo severno od ravnika aili ekvatorja: Pomlad: 92 dni in 20 ur, poletje: 93 dni 15 ur. Skupaj prva polovica leta 186 dni in 11 ur Jesen: 89 dni in 18, zima: 89 dni in 1 dan. Skupaj traja druga polovica leta 17S dni in 19 ur. Dve tretjini vse zemlje pripada morju, in si« cer 361 milijonov kv. km, suhi zemlji 149 milit kv. km. Severna poluta Je na suhi zemlji bogatel" ša kot južna. Posamezna velika morja obsegajo: Atlantski ocean: 82,442.000 kv. km površina^ največja globina 8526 m. Z vsemi morji, ki pripadajo Atlantskemu oceanu meri 106,463.00 kv, kilometrov. Obljudenost zemlje: Vsa zemlja ima površino 134,600.000 kv. km, ljudi je 2,116 milij., na kvt kilometer pride 15.7 ljudi. Kristjanov je 790 milijonov. Najvažnejših jezikov ie: Kitajski govore: 484 milij. ljudi, hindostanskO 282 milij. ljudi, angleški 245 milij. Kako je rastlo prebivalstvo sveta: Ob Kristusovem rojstvu je bilo ljudi na svetni! 150 milij, 1600. leta 500 milij., 1800: 775 milij., 1850: ti00 milij., 1900: 1550 milij., 1910: 1700, 1930 pa 2000 milii. Letni prirastek Je 20 milijonov ljudi. H n. Ponikve-Dobrepolje. Na binkoštno nedeljo se bo vršilo romanje bolehnih in bolnih ljudi h Gospe zdravja v Ponikve. Cerkvica je dovršena, tako da so služba božja lahko vrši v nji. Ze sedaj to sporočamo, da se bodo bodehni in bolniki, ki že lahko hodijo, pravočasno pripravili na to romanja h Gospe zdravja. Natančen spored bomo priobčili drugič. n Št. janž na Dol. V nedeljo, 14. aprila, pri* dejo k nam gostovat dekleta iz Boštanja. Po večer« nicah bodo v prosvetni dvorani nastopile z lepo dekliško igro »Prisegam«. Vljudno vabimo! Država prevzela dve važni cesti Dve najvažnejši banovinski cesti na Štajerskem je prevzela pred kratkim država v svojo oskrbo. Sta to cesti, ki presekata v smeri od vzhoda proti zapadu skrajni severni del Slovenije ter vežeta kot velika prometna žila Maribor na vzhodu z madžarsko, na zapadu pa z nemško mejo. Kna cesta — ki je bila že nekoč v državni oskrbi, potem pa jo je morala od države prevzeti banovina — je cesta Maribor—Marenberg—Dravograd—Preval je— Holmec—državna meja, druga pa je bila "vedno v oskrbi banovine odnosno okrajnih cestnih odborov na tem področju ter je izpeljana iz Maribora čez Št. Lenart, Sv. Benedikt, Gornjo Radgono, Radence, Petanjski most, Tišino, Mursko Soboto in Mačkovce do madžarske meje. Obe cesti merita v dolžino 160 km. Obenem s cestami je državna uprava prevzela vse. načrte La razne preureditve in preložitve, ki se deloma že vršijo, deloma pa naj bi se v bližnji bodočnosti dokončale. Na cesti Maribor—madžarska meja se vršijo največja dela med St Lenartom in Sv. Benediktom, kjer se gradi čisto nova cestna zveza, ki bol skrajšala dosedanjo močno hribovito in okrogj 15 km dolgo cesto preko Sv. Trojice in Trot-kove na samih 6J4 km skoraj ravne ceste s malim vzponom. Ta cesta bo letos v spodnjem ustroju dograjena ter bi bilo potem treba zgraditi še zgornji ustroj. — Drugo večje delo so je začelo na cesti pred dvema letoma v Za« markovi, kjer naj bi se preložil pol kilometra dolg kos ceste skozi Črni les. Tudi nai cesti Maribor—Dravograd—nemška meja so bile v načrtu velike preložitve, ki bi bile posebno pomembne za Maribor. Pred štirimi leti so bili že izgotovljeni načrti za preložitev ceste Maribor—Kamnica—Bresterniea k Dravi, s čemer bi odpadli sedanji nevarni ovinki ia vzponi ter bi obenem dobilo mesto naravno« sten in pokrajinsko zelo lep dohod na Mariborski otok. Mariborski okrajni cestni odbofl je vsako leto dal v fond za izvršitev to prt* ložitve 300.000 din ter bi se dalo delo v d<* glednem času izvrši«, četudi jo bilo preračiuj nano na 3,000.000 din. Znani Dariški kardinal Verdier je dne 9. aprila umrl. Služba bojja na neki angleški bojni ladji 0. Pavel Mesar* prebiva v takšni ko?i v Satkiri v Benga.iii -ojega roK°c2l(KeSe<,etn,CO f društvenem don J^fiJ 2*T"™ V Spored je «lo nesflr y (elavadn0 akademijo, •naftne in oko,C ^ na"°pleie Vabim» "o- fin^i begunci »e vračajo , Helsinki Ofe bengalskih misijonov Pavel Mesarif v Ljnblian i" S »»Mili s IIH Krki pod najino vasjo, ki ie je že pripravljala in v veselem razpoloženju pričakovala za poletje domov tudi tebe, da bi z bratom Tonetom z Jesenic asistiral najmlajšemu bratu Vinku pri njegovi ' prvi daritvi. Danos pa so »e tvoji znanci |n v. Mani zbirali v šmihel.ki cerkvi, ki si jo J*T pomagal zidati, v veri, upanju in molitvi da l! tvojo dušo, utrujeno od težo zemeljskih križev ir! potovanj, v obilni meri poplačal On. ki si mu življenje služil. Tvoje ubito in premraženo telo m naj počiva, dragi, dobri Jože. v miru v tujini! Fr. M. Iz raznih krajev Devica Marija v Poljn. Zavedni naši občani so preteklo soboto zvečer napolnili veliko dvorano Prosvetnega doma. Ministra dr. Kreka, ki je prt nas zelo priljubljen, je iskreno pozdravil predsednik zbora Feliks Pogačnik. Prav tako sta bila de-ležna posebne pazljivosti navzoča bivša poslanca Smersu in Stare. Minister dr. Krek je v eno in pot urnem govoru očrtal z vso jasnostjo naš notranji in zunanji politični položaj. S posebnim zadovolj. stvom so vzeli navzoči na znanje izjavo g. mini. stra, da je bil naš položaj pred letom sicer nekoliko opasen, da pa je danes zelo dober in imamo lahko največje upanje, da »e bo Jugoslavijo pod sedanjim modrim vodstvom vojni izognila. Dobrova pri Ljubljani. V nedeljo, dne 14, aprila, po prvi sv. maši ge bo vršil v dvorani Prosvetnega doma na Dobrovi občni zbor krajevna organizacije JRZ. Iz Ljubljane bosta prišla o političnem in gospodarskem položaju poročat bivša poslanca gg. Miloš Stare in Rudolf Smersu. Za ta občni zbor vlada med dobrovskimi somišljeniki veliko zanimanje, posebno, ker bomo slišali na tem sestanku mnogo novega, posebno o spremembah, katere so se doc, dile v državi in to od zadnjega sestanka. Občni zbor obeta biti lepa manifestacija za močno državo in samoupravno Slove-nijo. Pridite v čim večjem številu ter napolnit« dvorano do zadnjega kotička. Pokažimo ponovno, da Dobrova ne spi! Raka pri Krakem. Za Matijem je odšel v večnost France. Zdaj pa so položili k zadnjemu počitku še Janeza Kralja iz Jelenka. Svetila jim veina let! — Ker jc dokaj kratek letošnji predptist marsikje zavrl ženitovanje, pa sedaj toliko bolj hitijo, Prošlo nedeljo je biio na oklicih kar 11 parov. Bilo srečno! Moravče. Meningitis ali nalezljivo vnetje mo« žganske mrene je ponehalo, odkar so izdani varnostni ukrepi. Bolniki, oddani v bolnišnico, bodo ozdraveli, umrl je .samo eden. Nova obolenj« ve v soseski Sv. Miklavža več ne pojavljajo. — Naš« Besede (Povest) Solsal R. Vellkonia. filtriral »kad »llkar L 9ušmell In so je napil pri Kušinu, potem pa na Culovi ogradi, ki je mejila na pokopališče, ogledoval grobljo. .Vsak kamen mu je bil prelahek. >Zdaj se bo videlo, koliko cementa in štirn dobite. Kakor bi so vse stresalo iz rokava!« je godrnjal Rupar in hotel štirno čisto pred hišo, četudi je imel svojo. In Fronc da kopije ilovico. Da je Liker rekel, naj si jo nakoplje za štiri občine, če hoče. Samo ne zastonj. Kar plača, bo šlo za hiralnico. Povhov da je bil tudi že pri njem ter da zdaj vozi kamenje za novo hišo. Povhov je že mislil na hišo. Pračka mu je nekaj vrnil od pristojbin, ker mu je bil Povhov obljubil, da bo pri njem jemal >Saj Jernej ni jemal!« je rekel Pračka. 6 gem »mel, pa ni jemaL Da je drago. Ce je dobro ne more biti zastonj. O, zastonj je umrl'« ' ' l™nMw",eli?rSl0.!ljl,° Gidlju' ki je nesel vodo v 1 BrCgOVi 80 biU rjavi kot prst so je kadila, kamenje je tako pripekalo, kakor bi bilo na ognju, živina da bo morala izza Golakov ker ni dS- X T" V * v g^k le! demc ; kakor temno zeleno je stala nad ledom Jozell je splezal po lestvah v globel. 1 4« fIZt.Petik,alOT je jek Ljudie 80 «<«ili in živina io je pila kakor omočena. Morali so globel ograditi odkar je padla Jbzljeva telica vanjo ^ lv8akIdantaiie^i" ie bi,!a V Sie^lwem okraju. Skoro I vsak dan je bil pri njej, ker >ljudje sekajo pri ledenici kakor b, na 8v0jem ne!« Hanuš njegovih ovadb nf^! šiljal v Gorico. >Zdaj je s\iša!« In če je krave zasačil v ostrici, je spet rekel: »Naj bodo, drugod je suša. Samo, da so sile.« Zato je Siegl še bolj jezen. Prinesel mu jo ovadbo in lo je Hanuš vpričo drugih zmečkal. »Brigajte se za srnjake, da ne bo uhljev! Nekaj razumevanja morate zdaj tudi imeti!« Ali mu niso telečjega uhlja obesili na hrbet? In če je komu kaj grozil, mu je dejal, da tu ni parapeta. S tem mu je namignil na ono v Cavnu. Nikoli več ni gledal za dekleti, ki so nesle vodo iz Lo-kovščka; ko je Rezki hotel nekaj reči, je tako otresla ter tako jezno odšla, da jo nem obstal. Čutil je, da so ga iztrgali ter da ne more nazaj. Dvignili so ga, kakor bi bil kdo izkopal smrečico, ter ni bik) več jamice, da bi jo vsadilL »Uhelj, uhelj!« Toda nobena suša ni večna. Po velikem šmarnu je sonce še peklo in žgalo. Zdelo se je, da leže belkaste megle povsod. Vrat na cerkvi svetega Hijeronima nisi več videl; vse je zakril migotec in mrč. Po otliški poti so nosili čez reber v Ajdovščino suha polena; koši so tako cvilili in škripali, kakor bi se hoteli razleteti. Bukve so stlale suho listje kot bi bila jesen. Ob Lokavščku so že stale gruče krav ter iskale senco in hladu. In namesto da bi seno vozili navzgor iz talov, so ga v dolino h ko-p ,tem n«»U na glavi in vratu nazaj v hrib. Kes! Tisti je bil zdaj največji revež, ki je imel največ živine. Tunček je bil prvi, ki je gnal k Lokavščku, zato if najlepšo ravnico, kjer so ob potoku stali jeseni. Cernigoj je stlačil svoje krave v glogovino. Kakor so S2L"« 80 n*™1® »laJ ženske nositi nUeko navkreber. Zdelo se je, da bo suša vse požgala; Judje so ze tavali kakor omočeni: niso prali, nfc» pili ter se mso umivali. Krompir je venei ter imel samo RAZNO Nerezdrobljivo steklo? Pred leti «o poiflkušili napraviti nezdrobljivo steklo za šip«. Poizkušali so • pravim iteklom ia deloma • celouom. Zdaj pa pride v promet tova •nov, ki >e a« drobi in t« tudi razbiti ne da. To pa teveda ni steklo, marveč popolnoma čista ia froeonis umetna smola. a nov sc da prav brca v«ak« nevarno«ti reaati i navadnim orodjem. Lahko j« krivite, vrtata, prebijate, poljubno, če jo krivit«, vrtat«, prebijate, poljubno, i« jo upogiba',« v vroči vodi, ohrani stalno takšno obliko. Pri vsem tem pa j« celo lahka in vsestranko uporabna. Horoskop Jurija VI Neka londonska dam«. Id «e bavi x evezdoaian-•tvom, je v neki knjižnici «tikala nedavno v starimi knjigami. Med drugim ja pratMala star icveszdomaraškd časop« »Horoecope«, kjer je odkrila prerokovanje: »T« deček bo zelo srečen. Njegov planet JopM*r mu bo d»l več »reče in materialnega uspeha nego kateranra koli drugemu smrtniku. Zavzemal bo tu- -S' V tem je sigurno precej pretiravanja, toda na dn(| se pa le skriva bridka resnica. Pa ai povsod tako. Srbska kmečka zemlja j« zaščitena. Hrvatska od lani. Pri nas na Slovenskem pa poje boben in se vrstijo izvršbe, vsak dan več. Naj oni strokovnjaki, ki odklanjajo zaščito kmečka zemlje na Slovenskem, povedo lek za to pekočo bob prosvetno druitvo je vprizorilo v nedeljo lepo J' IrtUo dramo »Plavže ob obilni udeležbi. Opazili «Mio, da iteje igralsko osebje nekaj prav dobrih (ljralcev. — Elektrilikacija moravške dolino dobro napreduje. Elektrika sveto tudi že po bližnjih va-eoh, druge pa pridejo polagoma na vrsto. — Z Izravnavanjem ovinka na Vogalu dobivajo Moravče precej drugaino lice. Sola pa je izgubila 84 kv. m ieinljišča, seveda proti plačilu. — Z »Domoijubo-vimi< SUnki proti alkoholu »oglašamo vsi trezni Moravutiae razen onih, ki ae ga radi »nacukajot Kresnice. Naša občina, ki je bila pred par desetletji še izključno kmečka, izgublja čedalje bolj svoj kmetski značaj. Ta delavski značaj občine so vidi tudi v številnih nesrečah, ki jih zahteva posebno železniška služba. Saj amo v preteklem letu izgubili kar dva iarana, ki sla se ponesrečila prj izvrševanju železniške službe. In tedni je samo za las manjkalo, da ni postal smrtna žrtev 80 letni železniški delavec Joa. Zavrl iz IKresniških Poljan, ki je žel preteklo nedeljo zve-Ker iz Jevnice proti domu. Ker je po cesti malo dalj, je Sel po železnici. Kakšnih 800 in od postaje «a je dohitel tovorni vlak, kateremu »e Zavrl ni dosti umaknil, tako da ie padel pod vlak, ki mu fe odrezal desno nogo v gležnju. Češnjiea. Z ©žirom na dopis v Domoljubu z dne 27. marca 1940, v katerem je bilo govora o prireditvi Društva kmečkih fantov ln deklet v gasilski dvorani ter o govoru nekega fanta, ki naj bi napadat g. knezoškofa ra danainje odgovorne kroge, smo dobili od Društva kmečkih fantov in deklet v CeSnjici pojasnilo, da predavatelj ni go-ivoril o sedanjem Škofu, pač pa o Škofu Dražko-iviču Iz dobe kmečkih uporov in ne o zatiranju kmečkega ljudstva danes, ampak v dobi Matija ,JUbTrebelno pri Mokronog^. Dne 6. aprila se je pri vožnji drv s tovornim avtom zgodila nesreča. Avto naložen z drvmi, »e je prevrnil. V kabini so bili trije moški. Enega so ranile razbitine lip. Večjih poškodb in večje nesreče pa ni bilo. -- Občinska tajnica Julija Rozman je dne 6. aprila zapustila Trebelno, Vzorno je 7 let vodila tajniške posle. Rada je sodelovala pri Prosvetnemu društvu in pri Dekliškem krožku. Bila je tudi navdušena cerkvena pevka. Hvala Vam za ves trud, ki »te ga posvetili naši občini. Sara pri Litiji. Obvelčamo sosedne župnije: Litijo, Sv. Goro, St. Lambcrt in Polšaik, da bodo Jgravci iz Vač uprizorili narodno Igro »Izpod Golice« na »avskem odra dne 2t. aprila ob pol 15. Igro so Vačam ie dvakrat Izborno doma igrali. Zato je uspeh tudi na savskem odra zagotovljen. Vsakemu bo žal, ki se ne bo udeležil predstave. Tombola v prid električne razsvetljave bo 2. ali S. maja, ako bodo ljudje pridno kupovali srečke po 2 din in ne bo drugih ovir. Slovesnost blagoslovitve električna razsvetljave in transformatorja v Ponovičah bo najbrž 12. maja. Bomo Se pozneje natančneje o tem poročali. Dražgoše. V nedeljo, 31. marca, je nenadoma umrla 77 letna mati Kavčič Marija. Popolnoma zdrava je šla obiskat svojo rojstno hišo v sosedno vas Lajše nad Selci. Ko se je vračala proti domu, jo je doletela nenadna smrt zaradi srčne kapi. Oni torek dopoldne amo jo pokopali. Bila je sestra pokojnega svetnika Janeza Rihtaršiča, župnika v Bukovščici. Imela je 10 otrok, od katerih jih še osem živi. V tvojem življenju je mnogo pretrpela ter zlasti med svetovno vojno občutila vse polno bridkosti. Štirje sinovi so morali na fronto. Da so se po 4 letih zdravi vrnili domov, je gotovo tudi uspeh njene globoke vere in molitve. Bila je verna in pobožna žena, skrbna in modra gospodinja.. »Domoljuba« je vestno prebirala, odkar izhaja. Kako je bila priljubljena pri ljudeh, je najbolje pokazal veličasten pogreb. Bog ji bodi najboljši plačniki Kai f« * našo kmečko zemljo? (Dopis kmeta.) Govoril sem s prijateljem, ki me vpraša: »Alt veš, da je to in to posestvo naprodaj?« Debelo sem ga gledal. Zakaj neki. Zaradi dolga 11.000 din. Tako. Torej zaradi 11.000 din gre na boben posestvo. Upniki ao dandanes muhasti. Danes posodi, jutri zahtev*. Plačaj, če moreš. Deska na sodišču je polna. Cenilci imajo obilo posla. Zaradi nekaj »jurjev«. Da, rta, nezaslišno! Pa mi je zadnjic nekdo dejal: »Ti, moj sosed je prišel na boben, ker ni dekli tri leta plačeval Da, zaradi tega dolga.« V Dragataia je nastala pravcata stanovanjska kriza ob delni preselitvi pisarniškega osebja železniške sekcije iz Črnomlja. Uporabljena je prav vsaka hiša. Sedaj se vsi veselimo zaslužkov pri železnici, tudi največji neverni Tomaži z njihovim kolovodjem vred. Trboje. Prosvetno druStvo bo priredilo v ne« deljo, 14. aprila ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Trbojah zgodovinsko dramo r 5 dejanjih »Kapelica na Šmarni gori«. — Vljudno vabljeni! 61. Vid pri Stični. V zadnjem času so umrli: posestnica Zaje Frančiška iz Podboršta, Zupančič Mihael iz St. Vida, Godec Terezija iz Ml. Dodl, Hribar Ignacij. Vsem naj sveti večna luči — Dne, 7. aprila je imela tukajšnja krajevna organizacija!) JIRZ svoj redni občni zbor. Dr. Jože Lavrič nant e razložil položaj, v katerem se nahajamo. — V. drugi polovici aprila nas bo zapustil naš farni pe-venrodja in organist Pavel Žagar, ki bo šel na svoje novo službeno mesto v Smihel pri Novem mestu. Služboval je pri nas polnih 17 let Bil je vnet de« lavec v glasbeni stroki ter odličen pevec in pevo-vodja. Obilo sreče in blagostanja na novem služ« benem mestu! Mokronog. Okoliške vasi Ostrožnik, Log in Gor. vas, katere v času elektrifikacije naše občine 1. 1936 niso bile priključene k električnemu omrežju, bodo sedaj dobile elektriko. Drogovi so že postavljeni in po njih sedaj napeljujejo žico. — V nedeljo, 21. aprila, ob 7. zjutraj se bo v prosvetnem dotnu na Zal. gori vršil redni letni občni zbor krajevne organizacije JRZ. Na njem bo o političnem položaju poročal g. M. Benedtčič iz Ljubljane. Vsi volilci JRZ vabljeni. Boštanj ob Savi. Velikonočni prazniki so bili letos za našo faro izredno lepi in milosti polni. Z duhovnimi vajami smo se skušali čim lepše pripraviti za najlepše praznike. Daj Bog, da bi sad! te duhovne .obnove bil trajen in da zajame val praktičnega krščanskega življenja vso župnijo! — V nedeljo, 17. marca, smo proslavili materinski iii viiji položaj, nego mu ga bodo določili spočetka«. To prerokovanje iz-tvira lz L 1903. in se nanaša na princ« Alberta angleškega kralja Jurija .VI. Moi iz kavčuka. 19-Iet-ni krojaški pomočnik Mihael Tutick* se je ▼ Budimpešti vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Tre-fečil je L vio silo na aa-lalt, trenutek nato pa se {K prestrašenih mimoido-eih » se je dvignil aam od sebe prid otoi odpravil sam v fcolmiinko, Ler je čutil, kakor ie sam povedal, malo bolečin t obrazu ia aa rokah. V' remici ae ni pri. teci padcu oič Ulje poškodoval nego malo na noau in le-*i roki. Tutick a je tudi lajavil, da ga je ta doživljaj ozdravil samomorilna misli. Lansko leto je v ostalem c neke stavbe, 9tj*r je ▼ sili pomagal kot aidar, padel na Se hujSi način, pa ae prav tako malo poškodoval. Študentje v U-S.A. Kako iiitro narašča Število Študentov v ameriSkih kolegijih (univerzah), sam kaže dejstvo, da je v L 1910. v iste pohajalo samo 355 tiaoi 215, čez 25 let za Jem, leta 1936, pa 1 milijon 200.000. drobilj, repa je lesenela, samo mak je zibal svoje glave, kakor bi mu ne moglo do živega. Mak za Vipavce ob iagri na Gori! Ce bi Vipavec ne prejel za slovo šopa maka, da se je z njim pribahal v Pradmejo, ni ved prišel na Štruklje. »Nič ni večno!« Meta je to trdila, ko Je gledala mali oblak nad Cavnom. In gledali so ga drugi kakor čudo. Tisti teden pred Sagro je zapihala burja. Pihala je prvi dan, pihala je drugi dan, pihala je tretji dan. Cernigoj je legel na grobljo, ves zmešan ln truden. »Zdaj je vsega konec!« je tiščal trhel panj. Brus je hodil na Otlico v pisarno: brez besede je prišel zvečer domov. Ko ga je žena vprašala, kaj mu je, je dejal, da .no gre več. Njega Je lev le ugrznil. Ves Je bil zmeden. Da ne gre več. »In potem?« Je Sena rekla. »In potem?« Toda burja in suša je Brusu jfcmala potrpljenje. Da ae Jo nekdo obesili Co hi te fl^^r^ bilo vetra. Indot je bil trdno te vere. . !-u »Samo Polancu ni suše!« je rekel Vidmar, ko je bil odpeljal Ker. , Froac je ie imel izkopano jamo v Oovioo. »Skale »o!« je valil Stabl® čez kup zemlje. »Samo cementa ni. Za Janeza so ga pa imeli!« Brus Je sporočil, da ni več potrebe pisati, da ima Janez Krapeš že jamo ter ae gnoj odteka pod cesto. Prej da je bil Janez bolan. Povhov jo tudi že imel kamenje. V desetih dneh. In Je bil kratkih beeadl. »Zdaj Je čas, kor je suho. Na Salcburšfco je pisal, kak« paj bo « ceeto in naj Zonta popazi. Da le dobro ana. On je. s strahom glodal, če s« kje kažejo oblaki nad Cavnom. Po Sagri ao bo vrniL Do tedaj bo že imel kamenje. Ker da bo sidal večjo hišo. »O, s slamo je ne bom kril. S pločevino.« Mislim jo na rdečo barvo. Kakor šoia. »Moja hiša in šola. Vsa hiša bo rdeča, da s» bo vedelo, kje sem.« Ce se je spomnil, da je zapravil pri zavarovalnici, ker je pri kupčiji manj povedal, je zaklel. Potem je bil slabe volje. »Saj nisem rekel Prački, kaj bom jemal. Vsega pa le ne bom, če ne bo ceneje. On tudi ni vsega dal. Da bi Se ne bilo dežja vsaj štirinajst dni!« Potem je burja potihnila. Kakor bi p kdo segel v peruti. Začeli so se pehati oblaki. Nad Cavnom se je začelo zbirati v velike pošasti j prekucevak) se je in podilo. Da se vetrovi mečejo. Kakor bi trgal velikanske plahte. Modrasovec se je kadil; zdelo se je, da gore velike nevidne kope. Toda dežja ni bilo. Ljudje so se ozirali v Cavea, zasenčili oči ter strmeli v sonce. Vzdihovali, molili in kleli. Take suše še ni bilo. Če so vsi izmučeni in zbili omahnili v senco, ao či^ili, kako jih nekaj tišči in tlači k tlom. Mulo da je sončarica, ko je Sla razaglava k Polancu. Da ne bo nič iz nje. Drugi ao trdili, da se nič več ne zaveda. Da ni mogel iupnik drugega, kakor dejati v sveto olje. Huljka pa je pripovedovala, da je Muta še spoznala gospeda in prikimala, nekaj zagrčala, z glavo pokazala na zglavje ter so tam našli tri bankovce po sto. Da Je gospod napravil križ itt pomolil, že enkrat vprašal če pozna in da je prikimala. Potem da je prikimala, ko so ji rekli, če bo denar zR sina. Vse? Da je zmajala. Da so potel začeli pri »to, odkimala. Pri dve sto, odkimala. Pri tri sto. Odkimala. Da so začeli pri petdeset. Na koncu da so dognali, da hoče svojemu sinu zapustiti dve sto petdeset, za maše trideset, za pogreb dvajset, hiši Štirideset in stroj. Ko je Se prikimala, da »o prav ponovili, je umrla. »Kak« bi ležal otrok.« Da iti prav seštela, Ji »ho več mogla 1 povedati. „ Nadaljevanje prihodnji«.) i i f e*«. u mmeuita* 01* n :»wt, ■^.-.-jfiti tu, um]f irsrr* n uri mpuceu u ti vjr »<•• - ft* moti^ w rar. jr> »>sMtmm rf »ti- m mm r fus.vm, Mvt* * J(W f arvrin>r.;rak — Jat U! a tf*U'!f»ft ''OKSfrt (ud »f * f «i> seč « mm /.'■ -fn.ft ttimv /t trn* vjrtrt >t» '-u aa ■ r*#>p f K*"- »v «*«•(* »»a itr-- vi*" - JA f ftfrti- psiEaj. V tf S«««! r« ra K/ /i t* t. tur r- -»esr-4*- AtfV — ^ 'V' V;. «!»-;: rr. . ,1 JU* Z1 ■ is,, *^.• z — Zaoa»«r-st J* Aa »t j«-- it •"""o * i«*** JJI^ 'H tmifc.it a »<«{ UJlBi (A «« i, ga, wss<"i Lom. j-- ^ »» vi i-/trt»r-« ;» f(M!) j »*■«'»».» H«»fc< VjMtMK« /.«»- 4 ' iir / -s i -i r-n > i... ! '.'■•V., ' . (A K-.-i^jJrt, 0iy,v > »t. fsv.-f -t '•> : r»i» » ;> S«i» iti-m O/t- ' tfrv v,: t > . .•..,..., •••* ' • J'- *v* f.*' fe - «1 - ■ - 4 «♦ " u * '*' •- **'»» s «■ y V-jkv+t, _ —s- - A # t v - ** * 4 " «W//4f.' ii- ''•J n ''» ";* *<■**»*>* v * ^ " ^ < « trt Ob m bf*? mit j** i Jr*«*"-"«!^ iwr « pa y>if <* M' t 1 »nr» n «K.i— Zi Kuna.«,, ^^^ . » • *««'.«■ J* iitra»;a , jfKOii« * im« V „ ';, P«- — ---------f m « t rnn. imoMt jt mi. tuan m »t*UH.-10"4* v mirmrn-pe a '.. » . ______ _____.'>.i„i •Oj^J Ii «1» nMtfe, a pmii i jl. a»w m Uei a«. *.iia » jc. jbaute muffpmf: fftilMia St Zmmu»*. m* titj* «<-m4u te r-rili m •• n ** M*» Mfttt |» iariki *»>, mK i« — a MTK5nm M,frxx tenr )»>. M. &a*tvmt, rja 'a. J* .urarf »>•«» »? je sjarapj-i r» rii&s kjB v r«*.«. m Saatsfs '■■viko ir/*xe*. knier. /e 'rft v Mt^jtpt; meh (ki |® j m... pn«- «9«M>tet i« .isuaus, »ijojjfv 'i-" w>- 7-JUC trjfti, ..abEffic . I«,'. ».-j~jw.it Kr-jri K. -J tefes , /,tcr». •« « prti tsrr.^ ^ »••••jffisi faorort za, aai« »TT K f. ira-i. w .siri tirj- j. watt « tepr 2 1.':»«.(««• g. Pj«. Pn 'i^.iti, - Ž .Z Aa»čK Acts« irvs^« u K* -f*" ^^ 11 |ri -Vi^m. PrfS • ^ ^ pn^i i - r;^ i «« 1 Siut 3 k pr-. «jrj »rid«^ £ ^V-"« f « )» i*..is v^SSI" • ^aciaRj«, ^ fes, tas a&apvu w ^ fO i, DK * Korou* ST^^.u Vi^ ^pt^r *w>t*DO»t »e jt priitit i w. ^ . tv^ ^i-*««- pa te je vriiU ^juteo-uj zfSO pes.-jaa4 .i .ioriBiiai loaeaasi. k; <,0 aarao^ AUSJbbžV » je adtkiik, ,V U » tod. to,-, ki M to eii V*< -tr**,j Umx»iiut fcB»e moiit, ii de-ifi li? *rt Si-4«.« "'.S^; ' vetp incri Mi: ta Z Dote»j*4e*a. >Oae «avztor. tai pa « v • Domoljubu, klite p,da gredo pri s«^ , ''egeo IS ■"*> J* ju, " * Kj* J«. p. J: «» I.«« „ "J*. '"I1 "" '«. * m »kalah in ^ "ff--^ raze« ft poglidali ie svoja konja Oh« f, ?'**. 'f/"*1* mzbn ali uirzala £ r:^?'- I" na drugo, fe Li ' s i 7 kak« čotri milie dim kol zrli-v na ll. K,,lT „ Carnetkega, ki ,nu je borna »,l&a v«,f ' ^ *e ""!i,"*.ca ^'"eniU t vendar I« hn'„ pa J(! mlad gozd In v«n«. njen. "II ludi aH .IMnlli i" ,K>l"ka,', P^.hivo »« mnk in «ajXJL.,.Tdno, °*I>W«, kjer M ^vn ?,^ kator « ljudmi; U ljudje «, bili bolj birahieu ljudi, kjer jo je lahko čakala Jmo smrt * t *rel'*J° 1» bi nakrmila konja. J™ in,vl^1« 11 »j«g» precej velike kosma Zfi f^t* t, . ^ ju pri tem zelo ovirali -r^v^tlf: ^^ raeU; ak,epaU ie na nrii"J'JSel bi'° v1de,i dim- » biti kakS-, kef P® stoJ'i tu glog, imajo na pri- in n« torej lahko prhali Zalo moram biti pripravljena.« Uk«V£DNa veke vekov.« *p*ko,P« »e zove tista pristava?« »a?« . ^ bi fmeIa ime? No, koda Je t« »AH je Se daleS do Mohllova?« *"« vemo...« ohJVJ!.lfie! m.oiak P«^™ ogledovali BaSin Je, '??,el* na «ebl moiko obleko, j« smatral za mladi«« in takoj se je na njsgovem ki ga stane 6 din, nič manj kot 18 din, torej trikrat toliko. Kdo je torej kriv, če gredo cene navzgor? Kmet ali mesar? Zato knielje-živinorejci. pozor pri kupčiji! Ne pustite, da bi se od vaših žuljev drugi debelil! Sela pri Sumberku. Francetu v ilovo. Prisluhnili smo strašni novici, ki se je naglo širila po fari, a verjeli nisino; aaj nismo mogli, pretežka je bila. Toda, ko so presunljivo otožno zapeli zvonovi, nas je zgrabila nevidna roka, da amo v nemi bolečini »klonili glave ia se s strahom spraševali, če je res, da je France mrtev? Ozslj, O zal j! S kakšno bolestjo se ie zasadilo tvoje ime v naša srca. Vesel si odhajal, France, k vojakom, s smehom na obrazu, s šalo na ustnih. Kdo bi mislil, da »e ne bomo več videli! Niti slutHi ne moremo, a kakšno radostjo si se vračal domov, kjer so ie pričakovali 6tarši, brata in sestri. Kje je lepše preživeti velikonočne praznike, kot pri svojcih! A namesto Tebe, smo prejeli žalostno vest, da so temni valovi Kolpe postali Tvoj grob. A preveč si ljubil dom, da bi mogel v miru počivati v tuji zemlji. Se zadnjikrat si prišel domov, da si se poslovil od svojih dragih. Kako nas je bolelo, ker nismo mogli še enkrat Ti zreti v obraz. Mrzla krsta Te jc zakrivala našim očem. Vso noč emo se poslavljali od Tebe, a posloviti s» nismo mogli. Tvoja zadnja pot nam ne bo šla iz spomina nikdar več. Zvonovi so se trgali iz zvonika, žaloslinke so zvenele v nebo, množica ljudstva je tiepetaje molila, ko so težke grude padale na Tvojo krsto. Sele ledaj smo spoznali, da si odšel od na«, da si legel v najlepših letih v grob, medtem ko s? jt v naravi v petju in veselju prebujala pomlad. Kdo more razumeti božje načrte! Poln upov si bil, pa vse račune Ti je prekrižala smrt. Le ena želja se Ti je izpolnila, da v domači zemlji počivaš! France, obljubljamo Ti, da bo m.ša Ijii-bezen do Tebe segala preko groba! Tvoj spomin bo živel v naših molitvah. Naj Ti bo lahka zemlja! — Fantje-tovariši. Vojnik pri Celju. Občina je dobavila konsu-mentom in kmetom en vagon krompirja po ceni 2 din za kg. — Spomenik v vojni padlim vojakom nujno potrebuje popravila. Čast našega trga zahteva, da se popravi. Ljnbečna pri Celju. Sestanek članov JRZ sc je vršil zadnjo soboto pri nas. Govoril je senator gospod Mihelčič, ki je obljubil zvišanje delavskih plač pri gradnji ceste Ljubečna—Btzovica. Sestanek je bil izborno obiskan in je že! gosp. senator navdušeno odobravanje. obrazu namesto prejšnjega strahu pojavila predrznost in krvoločnost. »Kaj pa vi tako mlad, gospod vitez?« »Kaj pa to tebe briga?« »In sami jahate?« je govoril kmet in stopil korak naprej. »Vojaštvo gre za menoj.« Kmet je obstal, pogledal na velikansko poljano in odvrnil: »Ni res. Nikogar ni, < Po teh besedah je napravil še nekaj korakov. Poševne oči so se mu mrko zasvetile, obenem pa je nabral usta in začel posnemati glas prepelice, očito, da bi na ta način koga priklical. Vse to se je zdelo Baši silno vznemirljivo, zato mu je brez obotavljanja namerila samokres na prsi. »Molči, sicer pogineš!« Kmet je umolknil, zato pa se je na mestu vrgel na zemljo. Prav tako je storil bebasti mladič, ki pa je začel pri tem tuliti od strahu kakor volk. Morda m mu je svoj čas zmešalo zaradi kakšnega strahu, zakaj zdaj je odmevala iz njegovega tuljenja strahovita prepadenost. Baša je pognala konja in šinila naprej kakor strela. K sreči so bila gozdna tla gladka in drevesa so stala na redko. V kratkem se je tudi zasvetila nova poljana, ozka, a zelo dolga. Konja, «i sta se pri stogu najedla, sta nabrala novih moči m ae gnala kot vihar. »Pohitela bosta domov, sedli bodo na konje in me preganjali,« si je mislila Baša. Tolažilo jd je samo to, da gresta konja dobro to da je bilo od tistega kraja, kjer je srečalti onadva človeka, do pristave precej daleč. »Preden prideta do koče, preden prifgdjeta konje iz hleva, me bo od njih ločila Se ena ali dve milji.« . In res je bilo tako. Ko'pa je j>retelflo nekaj fr in se je Ba£a prepričala, da je ne zasledujejo, Je polagoma umerila korak. Velik strah in Velika Mirna. Dne 27. III. 11. je umrl Baje Alojzij, pekovski mojster iz Mirne 45, v najlepši moški dobi v starosti 44 let. Imenovani je bil daleč naokrog znan ter priljubljen pri vseh ljudeh. Bolezen ga je doletela sredi najlepših let ter ga tudi ugonobila, Bolezen si je največ nako- Sal v svetovni vojni, il je odličen in odločen katoliški mož, kar je tudi pričal njegov pogreb ob udeležbi velikega števila občinstva. Ni bilo očesa, da. se ne bi orosilo. Pokopan je na larnem pokopališču pri Sv. Heleni. Zapušča ženo Rozalijo in sedem mladoletnih otrok. Bog mu nai bo plačnik! Sv, Barbara v Halozah. V soboto, 6. aprila, smo spremili k večnemu počitku tukajšnjega poštarja Andreja Petroviča. Rajni je bil priljubljen. Zelo rad je pomagal tudi na koru pri petju, kadar je le utegnil. Zato pa so mu tudi domači pevci pri hiši m ob grobu zapeli več žalostink. Domači gosp. kaplan je rajnemu spregovoril poslovilne besede. Isti dan, ko je ležal blagopokojni na mrtvaškem odru, je umrla tudi njegova sestra Marija Arbeiter roi. Petrovič v starosti 53 let v Paradižu, kjer je bila pokopana oni ponedeljek. — Žalujočim naše sožalje! Hempelj se ie utrgal Razen na koru za orglami se nekateri »boga-boječi« na deželi skrivajo med službo božjo tudi na stopnicah pod zvonikom. Tam uganjajo razne nerodnosti, žvečijo ali kadijo tobak ali pa drem-ijejo, utrujeni od ponočevanja. Domača Župnik se je v nekem kraju mnogo prizadeval, da bi take grde razvade zlepa odpravil. Svaril je, prosil in grajal, pa mu ni uspelo. Naposled se je obrnil na odrasle, predvsem na družinske očete, naj vplivajo na sinove, sicer bo primoran resno nastopiti. Ckbva! se je postaven možakar, katerega se je gospod .najmanj nadejal in razložil, kako bo prepodil grešnike iz temnih kotov. »Hvaležen vam bom, samo da ne bo kake nesreče,« je sprejel duhovnik ponudbo in mož je odšel skrivaj na delo. Zaprl se je v zvonik, kjer je navezal veliko že- potrtost ji je stiskala brce, v oči pa so ji silile ftolze. To srečanje jo je poučilo, kakšni so ljudje v teh krajih in česa se more od njih nadejati. Sicer ni bilo to zanjo nepričakovano. Iz lastne izkušnje in tudi iz pripovedovanja v Hreptjovu je vedela, da so prejšnji mirni prebivalci ali zapustili te pustinje ali pa jih je vojna požrla. Ti pa, ki so ostali, so živeli v neprestanem strahu pred vojno, sredi grozovitega domačega viharja in tatarskih napadov, v razmerah, v katerih je bil človek človeku volk, brez cerkva, brez vere, brez drugačnih zgledov, razen zgledov pobijanja in |x>-žiganja in niso poznali drugega prava kakor pest: zato so izgubili vsako človeško čustvovanje in podivjali, da so bili podobni gozdnim zverem. Baša je to dobro vedela; vendar pa samoten človek, ki je zablodi! v pustinjah in ga tareta glad in mraz, nehote pričakuje pomoči pred vsem od sebi sorodnih bitij. Tako je tudi njo, ko je zagledala tisti dim, ki je naznanjal človeško bivališče, v prvem trenutku nehote gnalo srce, da bi bežala tja, pozdravila v božjem imenu prebivalce in j>od njihovo streho dala fiočitka svoji izmučeni glavici. Med tem pa je kruta resničnost takoj zarežala nad njo kakor hud pes. Zato se ji je srce napolnilo z grenkostjo in od žalosti in prevare so ji prišle solze v oči. »Od nikoder ni pomoči, samo od Boga,« je pomislila, »da bi le ne zadela več na ljudi!« Potem je začela razmišljati, zakaj je tisti kmet jel posnemati prepelico: brez dvoma so bili v bližini če kakšni ljudje, ki jih je hotel priklicati. Prišlo jl je na . misel, da potuje v kraju razbojnikov, ki so se, pregnani iz nadrečnih grap, očito zatekli v pušče, ležeče globlje v deželi, kjer jim ja sosedstvo širokih step zagotavljalo večjo varnost in v potrebi lažji beg. »Toda kaj bo,« se je vpraševala Baša, »če za* dtenem na večje število razbojnikov? Mušketa — pogodi enega, dva samokresa — dva, sablja —■ re* lamo utei na dolgo vrv. Nato je počeuil k liniel visoko |*.d obokom in čakal, kdaj bo minila pridiga. Ko je odšel Župnik s prižnice v zakristijo, tedaj pa smuk! navzgor po stopnicah, od koder je spustil utež, držeč za konec vrvi, kar je povzročilo silno ropotanje. »Kembelj se je utrgal!« Pod zvonikom le nastala strašna zmeda. Kar pookakali so iz mračnih kotov proti izhodu v zadnjem delu cerkve. Njih prepadeni obrazi bo razodevali prepričanje, da se je res utrgal bat od zvona. Tisto nedeljo so bili vsi po dolgem času dostojno pri sv. maši. Stopnic« pod korom no bilo od takrat prazne. Mož, ki jih io nagnal iz skrivališča in domači župnik pa sta ohranila zgodbo zaso. Sv. Barbara v Halozah. Tukaj se je pred kratkim potikal cigan, ki je imel dobro namazan jezik. Pregovoril je v Gruškovcu nekega moža, da rmi napravi denarja, za kar rabi en vzorec za 500 din. Po svoji ciganski spretnosti je denar skril, ogoiju-lani pa je šel le pogledat v omaro, če se je res denar pomnožil, kakor je cigan zatrjeval, da bo do večera omara polna denarja. Ko ni našel niti svojega denarja nc drugega in je bil cigan z denarjem že Bog ve kje, je mož šele spoznal prevaro. Cigan si je že znal napraviti denar, pa samo po neumni lahkovernosti moža. Kdaj bo ljudi srečala pamet, da ne bodo nasedali takim ciganskim potepuhom! Vojnik pri Celju. Zadnji živinski in kramarski sejem na beli ponedeljek je bil sicer po prigonu živine slabši, zato pa nič manj živahen. Prignanih je bilo okrog 150 glav živine in so najboljši voli dosegli ceno 8.50 din za kg žive teže. Kupcev je bilo dovolj in je bila prodana približno tretjina prignane živine. Skofja vas pri Celju. Most. čez Hudinjo na državni cesti je bii lansko poletje dogotovljen. Zaradi gradnje mostu se je podrla kapelica sv. janeža Nepomuka ob mostu. Govorilo se je, da se bo kapela pozneje, ko bo most gotov, znova zgradila. Prosimo merodajne činitelje, da se to zdaj zgodi. Krompirja in krme občutno primanjkuje. Občina zbira naročila za cel vagon krompirja. Dobro bi bik), da bi se naročilo v večji množini tudi belo moko. 8 Šmartno pri Litiji/ Prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 14. aprila, ob 3. popoldne v domu krasno žaloigro »Prva legija«. Pridite, nc bo vam žali cimo še dva, če pa jih bo več, poginem strašno smrti.« In kakor si je poprej »redi noči in njenih strahov želela, da bi se čimprej zdanilo, tako jo sedaj tesnobno pričakovala mraka in teme, ki bi jo mogla laže prikriti hudobnim očem. Še dvakrat se ji je med vztrajno ježo primerilo, da je jahala v bližini ljudi. Enkrat je zagledala na robu visoko ravnine nekaj desetoric koč. Morda sploh niso bivali v njih pravi razbojniki, toda ona se jim je raje v diru izognila, ker je vedela, da tudi vaščani niso dos-ti boljši od razbojnikov. Drugikrat ji je prišel na ušesa glas sekir, ki so sekale drevo. Zaželena noč je slednjič pokrila zemljo. BaSa je bila že tako utrujena, da ko je dospela na golo, z gozdom neporaslo stejx>, si je rekla: »Tu si ne razbijem glave ob drevo, zato zaspi m takoj, tudi če bi morala zmrzniti.«. Ko je pa že oči zapirala, se ji je zdelo, da vidi tam v daljavi na belem snegu nekaj črnih točk, ki se premikajo v raznih smereh. Se za trenutek je premagala spanec. »To so gotovo volkovi I« jo potihem zamrmrala. Toda preden ie prejahala nekaj desetoric korakov, so tiste točke izginile. Zato je takoj zaspala tako močno, da se je prebudila šele, ko je Azijev konj; na katerem je sedela, zahrzal pod njo. Ozrla se je okoli sebe. Bila je bh robu gozda ln se je prebudila ravno o pravem času, sicer bi si bila glavo razbila ob drevesu. Nenadoma je opazila, da ni več drugega konja pri njej. »Kaj se je zgodilo?« je zaklicala v velikem strahu. Zgodila pa se je' zelo preprosta stvar. BaSa Je bila namreč res privezala vajeti brade svojega konja ti* glaviču sedla, na katerem je sama sedela, toda prčihrle rdite-so Jt telo slabo služile, zato ni mogla v&ila dobro zadrgniti. Potem pa so se vajeti razvezale in utrujeni konj je zaostal, da M si poiskal trme pod »nego® ali da bi legel. Po sklepu Usta Kopeahagea, 9. aprila, a Ve3ti o odhodu skupine 150 nemških ladij raznih vrst proti severu, so danes zjutraj dobile nepričakovano potrdilo v novici, da je nemška vojska ponoči ob treh s kopnega in z morja na sedmih krajih napadla Dansko ter jo brez vojne napovedi ali kakega poprejšnjega sporočila začel zasedati Danske čete so se povsod brez boja umaknile. Pri zasedanju sodelujejo poleg vojne in trgovske mornarice nemška pehota, topništvo in motorizirane edinice, ki so se ie 14 dni zbirale v severni Nemčiji v okolici Kiela, Komgsberga in vzdolž danske meje. Ze ponoči so Nemci zasedli dansko prestolnico Kopenhagen. Podrobnih poročil ni mogoče dohiti, ker so vse zveze pretrgane. Osla, 9 aprila, o. Nemška vlada je ponoči Norveški poslala nltimat, v katerem zahteva, da se mora Norveška odpovedati svoji samostojnosti in sprejeti nemško vojaško upravo, * čimer bi nemška vojska prevzela oblast na Norveškem Norveška vlada je to nemško zahtevo odklonila ter odredila splošno mobilizacijo in izpraznitev večjih obrežnih mest Po zadnjih vesteh so nemška letala že začela napadati Norveško ter davi večkrat priletela nad prestolnico Oslo. Norveška vlada je ponoči izjavila, da je Norveška v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada je še ponoči zapustila prestolnico in odpotovala v mesto Tamar blizu švedske meje. Fonoči so se nemške čete začele izkrca-vati v nekaterih norveških pristaniščih in zavzele prstanišče Bergen na vzlwdni norveški obali ter pristanišče Trondhjem ob srednji norveški obali. Nemške bojne ladje so ponoči c minami zaprle tudi vsa švedska pristanišča. Oslo, 9 aprila, o. Zunanji minister Koht je po radiu dal izjavo, v kateri pravi, da j« davi ob 5 sprejel nemškega poslnika, ki mu je izročil ultimat nemške vlade, v katerem Nemčija poziva Norveško, na' se ne briga za nemško zasedbo, ter naj sprejme nemško vojaško upravo, saj bo to največje koristi za njo. Norveška vlada se je takoj sešla na sejo in se posvetovala ter nazadnje sprejela skl da ne moro sprejeti nemških zahtev, SP' pomenijo te zahteve atentat na norveško ' odvisnost. NemSki poslanik j« na to sporočib dejal, da mora Nemčija zaseti Norveško {! ne bosta to storili Anglija in Francija. Zaradi tega je Norveška odredila splošno mobiliM cijo ter izjavila, da je v vojnem stanju z Sem! čijo. Vojaške oblasti ao takoj začele izvajati vse potrebno za izpraznitev prestolnice in drugih večjih mest. Vsa motorna in druga vozila so takoj zasegli ta vojne potrebe. Domišljavost New York, 9. aprila, o. Po vesteh, ki ao Menda jo domišljavost ena naihnjših bolezni naših dnu Sicer mi bo vsak zdravnik rad pritrdil, da domišljavost ni še veliko ljudi pokopala. Pritrdil mi pa bo, da je vsak človek velik siromak, če ima opravka z domišljavim bolnikom. V vseh stanovih, v vseh panogah zemeljskega življenja boš srečal domišljave ljudi in kolikorkrat boš imel z njimi opravka, tolikokrat te že danes iz dna svojo duš« pomilujem. »Tak je, da bi ga raje nosil, nego poslušal,« tako mi je znanec opisal takega domišljavosti polnega bolnika. Domišljavosti no smemo zamenjavati z domišljijo. Domišljija je, recimo božji dar, o domišljavosti pa moramo reči, da bi bila potemtakem dar iz samega pekla. Domišljija na« razveseljuje. Pesniki in pisatelji morajo biti otroci domišljije. Ce bi ne bili, potem bi bili njihovi proizvodi pustii in dolgočasni, kakor je pu3ta najbolj dolgočasna ljubljanska megla, potem bi ob branjn njihovih del bralci umirali od samega ljubega dolgega časa. Domišljavost pa mori in ubija domišljave« samega, še bolj pa vse tiste, ki imajo z njim količkaj opravka. Morebiti poznate očenjaiko domišljavost Pa ne smete misliti, da bolehajo za tO boleznijo učenjaki Ne -- teh se bacil uč»- jih za božjo voljo prosijo ra prijateljstvo i9 za podporo. Z ministri se tikajo ia ministri jih vabijo k »voji mizi ia te z njimi zaupno po-svetujejo. Saj bi oni takoj splezali na površje ia vodili »vet. toda »preponižni« »o, oni raje drugim pomagajo ia jih iz zadrege vlečejo... Ilrnl Ka i če bi še eno rekli o bolezenski domišljavosti. Sai vemo, da ti ljudje niso prav nič bolni Ampak vse bolezni hočejo imeti... Kolere! Kar mraz jih »trese ia 2« čutijo, kako jim po životu in po koži plezajo sami smrtonosni bacili prave azijske kolere. Berejo ali slišijo razpravo o novih doslej nepoznanih očesnih boleznih ia komaj »o slišali o njih le eno besedo, že te bolezni v resnici imajo in — vrag jo vzemi! — če niso že popolnoma oslepeli in še oglu411 i po vrhn. Berejo razpravo o vnetju slepiča in že imajo prav take občutke, kakor jih zdravnikovo pisanje našteva. Ttepli »o si v glavo, da »o kačo požrli in da jih kača zdaj draži po želodcu. Treba bo takoj k zdravniku, ne — še Teči — treba bo kar naravnost v bolnišnico, če ns bodo že med potoma umrli Jedli *o čisto navadno, vsakdanjo hrano, pa »o brali, da j t ia jed včasih lahko nevarna in že jim »tojl smrt za vratom, ne bo pol ure, pa bodo že v po- jih dobile ameriške radijske postaje, je nem- domišljavosti ne prime. Pač pa «e pri- »telji in že bo potrebna zdravniška pomoč ^e ska vojska zasedla Dan3ko v nekaj urah mir- fe,- bo,le,z.eD, t!stlh- hočejo sami vse naj- j ne še celo nova operacija.. Bore zdravnik, no in brez slehernega spopada. S tem je bila j ^eiSilUki proresorjl^vsl* kiVr«' nekaj'vedo! ' nev®rno?ti' I«*«j >*> so pred njimi uboge ničle. Ti pa vse vedo) povsod so bili zraven, vse so sami doživeli z vsem učenim svetom so v zvezi in v znanju. Vsi, ki *o v zadregi, se nanje obračajo, vsi pn njih dobrega s\eta in pomoči iščejo in v eni noči brez svoje krivde uničena zopet ena majhna država. Danska vlada je snoči imela sejo, na kateri je sklenila, da se nem-Sd zasedbi ne bo uprla. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Uubljana. timmsm ststa 6 V lastni palači obrestuje po 4°/.J proti odpovedi obrestuj« hranilne vlog« najugodneje Nov« in atar« »log«, ki so v celoti vsak čas izplačljive obsojen, da ničesar ne ve is da ničesar ne zna . . . Kaj naj rečemo o domišljavosti, zaradi katere trpe mnogi zaradi svoje namišljene lepote! Ali je ne poznajo vsi tisti v polni in v najpopolnejši meri, ki »i na vse mile viže barvajo svoia lica. svoje ustnice, svoje noh-tove? In spet vsi tisti, ki stoje domalega noč in dan pred ubogim ogledalom in zahtevajo od njega, naj jim pokaže podobo njihovega roj-tsva v najprelestnejši luči. Potem tisti, ki si naprej in naprej korlrajo in vijejo svoje lase, pomerjajo svojo obleko in jo hočejo prisiliti, da pade po njih životu po vseh predpisih najmodernejše pariške mode. In spet vsi tisti, katerim ni noben korak dovoij umerjen. In spet vsi tisti, ki si domišljujcjo, da ves svet gleda 'n občuduje samo njihovo lc]>oto in krasoto, da vsak, kdor mimo njih gre in hodi samo o njih govori in so samo o njih meni, sploh, da se ves svet suče in vrti samo okoli vitkosti njihovega telesa in uglajenosti hoje. Vse, kar je prav. Nočemo trditi, da 3e nam za svojo zunanjost ni treba nič brigati. Zanemarjenost v tem oziru je spet svoje vrste domišljavost in je tudi ne moremo in ne maramo priporočati in stavljati svetu za vzor. Človek je lepota stvarstva. Zato nikakor ne ravna prav, kdor skuša svojo lepoto pred Bogom ia pred »vetom popravljati pa tudi tistega ne stavljamo »vetu za vzor. ki hoče »vojo zunanjost zanemarjati. Korak navzeor ali navzdol vodi do smešnosti. (Nadaljujemo.) n Šmarje pri Ljubljani. Prosvetno društvo bo ponovilo na splošno željo občinstva dne 14. aprila tega leta ob 3. popoldne Oovekarjevo narodno igro »ueseji brat«. Zato vabimo vse, ki je še niso vi-aeit, da si jo ogledajo. Zveze z vlaki so ugodne. Vstopnina običajna. UJM NAJVEČJA ©OMAČA TRfiOVKU H I I A V JH«OSU¥lJI Radio Ljubljana Četrtek. 11. april«: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 ■•povedi, poročila. 7.1S Plošče. 12 Poročila, objavo. 13 Napovedi. 18.02 Venček pomladnih složen ald h narodnih pesmi a spremijevanjem harmonike. 14 HoročBa. 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudoif Kotarii). 10 Napovedi, poročita. 19.20 Kae. ura: Problemi nabav« surovin v sedanjem času (Drago Potočnik), 19.40 Objave. 19.50 Deset minut zabave. 20 Jožek ta Ježek. 20.45 Ploiče. 22 Napovedi, poročita. 22.15 Radijski orkester. Konec ob 23. uri. — Petek. 12. aprila: Jutranji pozdrav. 7.05 Najtavedi, poročila. 7.15 Plošče. 11 Šolska ura: Kako živimo v Črni reki v Vsrdarski banovini., 12 Plošče. 12.30 Porodila, objzve. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkeotra. 14 Poročila. 18 Ženska ura: Hranoslovie. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 1« Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.« Objave. 19.50 IzseljeniSk* novico (Rado MiUič). 20 Zbor »Lirat i* Kamnika. 21 Koncert skladb Davorin« Jenka in Tihomilo Vi-dušiča (Radijski orkester). 22 Napovedi, poročila. 38.15 Plošče. Konec ob 23. - Sobot«, 18. «*r»»: 7 JHiranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče. 12.3C Poročil«, objave. 13 Napovedi. 13.02 Ploščo. 14 Poročila. 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice pripoveduje Mileva Baltar-Uk-marjeva, b) Kramljanje M. Romanova. 17.50 Pregled sporeda. 18 Za delopust igra Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 20 Zunanje politični pregled (dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Starih znancev nove prigode. 22 Napovedi, porodila. 2215 Radijski orkester. Konec ob 23. — Nedelj«, 14. aprila. 8 Prenos cerkvene glasbe Is cerkve sv. Jo-fcfa. 8.45 Verski govor (ravnatelj Jože Jagodic). « Napovedi, poročila. 9.15 Ploščo. 10 Misijonski govor. 10.20 Kmedki trio. 11 Pevski in klavirski koncert dri mešč. ioie iz Tržiča pod vodstvom Milice Pretnarjeve. 12.30 Poročil«, objavo. 13 Napovedi 13.02 Radijski orkester. 16.30 Pol ure za dijake. 17 Kmetijsko predavanje: Pogozdovanje spomladi (ing. Karel Tavčar). 17-30 Srainel Skrian-fok. 18-30 Ploščo. 19 Napovedi, poročil«. 19.20 Nac. ura: Gospodarska moč Vojvodine pred 250 leti (prot. Dušan Popovič). 19.40 Objave. 20 Koncert: Samospevi ob spremljevanju kitare. 21.30 Svicar-«ke pesmi. 22 Napovedi, poroftila. 22.15 Citraški dueti. Konec ob 23. — Ponedeljek. 15. »prila. 7 Jutranji pozdra«. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 Poročila. 18 Zdravstvena ura: Toloaoa in duševna občutljivost (dr. Božena Zajc-Lavričeva). 18.20 Plošče. 1^.40 Kvarni vplivi jia naš narodni organizem (Vojko Jagodič). 19 Napovedi, jioročila. 19.20 Nac. ura: Filiotilstvo naše mladine (prof. P. Mitripan). 19.40 Objave. 19.45 Več inanire — pa brez zamere (Fr. Oovekar). 20 Plošče. 20.30 Prenos koncerta violinista Eoetensa iz velike Kitharmonične dvorane. Pri klavirju Suzan« Rocbe. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. Konec ob 23. — Torek, 16. aprila. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 11 šolska nra: Med koralnimi ribiči po našem morju (Viktor Pirnat). 12 Plošče. 12.80 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Radijski orkester. 14 Poročila. 18 Radijski šramel. 18.40 Vera in filozofija (Fr. Terseglav). 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura: Anekdote o Francetu Prešernu kot človeku (Rudolf Dostal). 19.40 Objavo. 19.50 Gospodarska poročil« in nasveti (Drago Potočnik). 20 Reportaža iz opernega gledališča: Kako se pripravlja opera »Kleopatrac 21. Radijski orkester. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče. Konec ob 23. — Sreda, 17. aprila. 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi. poročila. 7.15 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Plošče. 14 Poročiila. 18 Mladinska ura: :>Janee fiubic, slovenski slikar«. Igra, napisal Arnošt Adamič. 18.40 Kazen vzgojno sredstvo (dr. Stanko Gogala). 19 Napovedi, porodila 10.20 Nac. ura: Zagrebško družabno življenje v XV. stol. (Srdj« Bošič, publ.). 19.40 Objave. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz ljubljanske opere. NAZNANILA _ Urednikovo sporočilo. Uredništvo »Domoljuba« izjavlja, da članek »Kor je tudi v cerkvi«, ki je bil priobčen v zadnji številki »Domoljuba«, nam ni bil poslan iz Prežganja in prav tako tudi ne iz Bevk pri Vrhniki. Da ne bo kakšnega nesporazuma in morebitnega sumničenja, naj bo na tem' mestu pojasnjeno, da imenovani članek ni imel pred očmi nekega posameznega kraja, ampak je hotel samo splošno opozoriti, da je tudi kor v cerkvi in da se je treba tudi tako obnašati, da se ne iaH ^Mekinje*'Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 14. aprila ob polštirih pop. trojno pre-vanje s pomočjo kinofilma. Videli bomo evharistič-ni kongres v Ljubljani, nadškofa Jegliča v Ameriki in njegov pogreb, mladinske dneve v Ljubljani leta 1938 Slike bo pojasnjeval ravnatelj V. Zor. Vstopnina bo ista kot pri igrah. Ves dohodek je namenjen zidavi prepotrebnega »Slovenskega doma« v Ljubljani. Nastopijo tudi domači tamburaši. Z ozi-rom na velevažen dober namen ter z ozirom na izredno zanimive filme vabi društveni odbor domačine in vse okoličane k polnoštevilni udeležbi. n Pogreša se odnosno neznano kam je odšla od svojcev 33 let stara samska Peček Jutijana iz PltloVafja, občina Dratie, mate rasti, šepasta, duševno slabo razvita, težkega govorjenja, rjavih o«, slabo oblečena, kostanjevih las, navzkrižnega pogleda. Siromašno oblečena je odšla od dom« let« 1939 v jeseni. Kdor o njej kaj ve, naj nemudoma sporoči, njeno bival išče,-njenemu bratu aa nasjov: PeČek Ignac, Pletovarje, pošta Drattflfe pri Celju ali pa občini Dramlje, okraj Celje. Za sporočilo najlepša hvala. n Prosvetno društvo, draautski edsek v Novem mestu priredi v nedeljo, dno 14. april«, go 3 popoldne prelepo igro iz Kristusovih časov: Ben Hur. Sodelujeta orkester Prosvetnega društva in pevski zbor kapiteljske cerkve. K tej prireditvi, ki bo v Prosvetnem domu. _ . n Samostan oo. minoritov v Ptnjn sprejema; letos kandidate za redovne brate. V poštev pridejo le zdravi mladeniči od 17. do 30. leta, ki imajo voljo posvetiti svoje življenje Bogu v delu m molitvi po zgledu sv. Frančiška Asiškega. — Pred-stojnistvo oo. minoritov v Ptajii. Nova zgodovinska povest župnika Lavtižarja« Vedno mladi svetovni popotnik ia pisatelj, o«em-desetletni, toda šele letos upokojen planiSki župnik Josip Lavtižar, je napisal novo zgodovinsko povest »Upniški grad pri Radovljici«. Kakor v vseh svojih zgodovinskih povestih, se je tudi pri tej poglobil v podatke o posestvu Ortenburžanov, na Gorenjskem v 14. in 15. stoletju ter jih ie povezal v lepo tekočo besedo, v kateri je podal zanimive slike iz tistega časa. Priče smo obiskov; Škotov in pietuičev n« Upniškem »rad« in Majskem otoku, potresa, ki je podrl Dohrai, kune in črne smrti v Radovljici, kobilic, bitarjav, kar vse se je dogajalo v 14. stoletju. V 8. poglavju podaja zgodovino Upniškega gradu, ki'bo zanimala vso Gorenjce, zlasti pa Radovljičane, slasH še, ko io ponazarja reprodukcija slike iz Valvazorja. V ta čas pade tudi Obisk patriarha iz Ogleja, na selitev Hočevarjev, višarska božja pot, razmeri« -ntezov do flačanov. Posebel le opisano razmerje Ortenburžanov do cesarja Karla IV. češkega kralj«, pa tudi do papeža, ki se jo tedaj po posredovanju Katarine Sienske zopet preseli! iz Avignona v. Rim. Ortenburžan gre v boj s Švicarji, kjer pade. Njegov naslednik se poroči z bavarsko vojvodinjo, ki ga je zastrupila in povzročila, da so izumrli Ortenburžan! in da je nekdaj tako mogočen grad začel razpadati. Danes so samo še razvaline »Pusti grad«, kler je bilo nekoč tako ponosno živlieme. Podatke o tem življenju in grvrlu ie zbral in * leposlovni obliki podal župnik Lavtifar v tej zgodovinski podeM. ki jo le založilo Radovljiško prosvetno druStvo In io vsem Gorenjem, ki j»h zanima domača zgodovin«, kakor todi prosvetnim društvom priporočamo. : n Mlekarska zadruga Vedi« na Goreflf akem if»a ©NJm.sbp*- 34, aprila ob 3. uri po-poJdiie. d Za birmo! Nudiva v veliki izbiri iu po starih cenah najfinejše org. švic. ure. Na zalogi vsaki čas: >Gias4iiittei, »SchaffhauseiK, »Ornega:, »Duxa<, »Electionc itd Veiiika bira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov iu dragih kamnov. Zlato, srebro iu drage kamne kupujeva po najvišjih cenah. — Brata Logar, Ljubljana, Pred Škofijo 15. — Telefon 44—32. MoSts?a esenca M&sfin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 160 litrov din 20 -, po pošti din 35—, 2 steklenici po pošti din 55—. 3 steklenice po pošti din 75 —. »>t«aaj«s Srosertfa Umi. Ljsfcijsaa. ŽMovtk* >1.2. Na deieii pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovcu ali aadrugi. Ig pri Ljubljani. Fantonki odsek in Dekliški krožek na Igu priredita v nedeljo, 14. aprila, ob 3 popoldne telovadno akademijo. Ižanski fantje in dekleta vabijo domačine in prijatelje iz vse okolice, naj pridejo pogledat njihov nastopi PfHflj flfl ae ob pogledu na iepo v negovan vrt! — V to svrho Vam nudi v-* potrebno orodje: drevesne ia trioe škarjeoep.tae ooie, briggatoe u drevje in cvetje. Mlivaike, kosilnice r.a rušo žico, mreže, ra pesek tičoe mreže za ograje, razpršilce, uiotike, lopate, aeieane »rablje, gumijeve eevi. aaniokoioice itd. 2eleanina fr.STUPIC*, Ljubljana _________G0SP0SVET8KA I ie ™ Jf" krava -4udi ori K01™ «>ohe?<: je podražil mešeUr na sejmu resneca oeansa. Pri Taki SiTS"! dn48knj' *vaIi" ki «■ i« Miib >ži i . 16 ",ožal! kar odleiei v ograjo u snrka'e * Z«kai »e pa bedak iz lebe norca dela.« ' ^ IrilllC Mifirr »»ššitenib zavodov in vsake vrate vred no-lne papirje kupujemo, proti takojšnem pS uiedehsko ulica št. 12. b.ri,M<^ ki bil vaien ^»fčije, je najel meše- ."Kira, Mali oglasnik Vsaka drohna vrstica ali n|e prostor velja za enkrat 5 din. Naročniki »Domoliubai p.jtai polovico, a*o kupuiejo kmettiske poltebščim: «Jt prodaiajo tvajc pridelka .ali ličtio poslov Mai° obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbin« » male oglate ae placuic v ZlroBu r ' * M prt j. Kmetsko dekle urednjih let. vajeno vse«!« dela iu nekoliko kuhanja ter domačega Šivanja, dobi v Ljubljani k tal no ti u ž bo z dobro plačo. Dopise v upr. »domoljubac pod zn. »PoStena in delavna« St. 5254. Poscstve do 50.000 din, * atu-denčno ail pogonsko vodo v bližini, lahko s prevžitkom. kupim. Ponudbe b ceno in natančnim opisom v upr. »Domoljuba«, pod »Posestvo« St. 5353, Seno, krompir Prodam sladko »eno, 5bui> kg - ltp »eiueuaiti krompir, 3000-4000 kjf (j ra & čina tšrebrniče —-Novo mesto. Težak konj t, let star, izvrsten vozač. naprodaj zaradi opustitve. - Kočar, Zg Kašelj 72, V. M. v Polju. Služkinj« Lesena šupa 81 6 m, 4 m Visoka vsa opažen«, dobro ohranjena, zaradi preselitve takoj naprodaj Franc Orel, Mengeš 60 Šivalni stroj pogrezijiv, pod eeno oddam. Poljak, Prisojna 2. Služkinje mlajšo, za kmečka »le-la. sprejmem Naslov upravi »Slov,« pod št. 5328. Fanti za hišna in poljska dela. sprejroe Erjavec Kgidij, brod 5, p. St. Vid nad Ljubljano. D?^ seno proda Ana Prebil, Do-brovu 3S prj .Ljubljani Veiika miaiiinica z bencinskim motorjem vred prav poceni naprodaj zaradi elektrifikacije Naslov v upr. »Domoljuba« pod 52HO, Učena za mttn in žago, sprejmem takoj Svati Mi»-jak, Dolina, p. Mirna. Hlapca ali služkinje k živini sprejmemo takoj. Hiralnica. Vrbje, Kaleč. Deuk motor 5 K£, nov, miattinieo malo ln veliko - prodam. Štefan tikrbirišek. Bp. ilajdi.ia, Ptuj Kovaškega pomočnika *» poljsko orudje _ "Prejme Los,r 0a meljne vid ,. Lju(). ljano. iajfms posestvo v vrednost! »0.000 do 60.000 din — kupim. Ponudbe z natančnim opisom poslati v uur »Domoljuba- pod »Posestvo« St. 4&832(l h konjem za voinlo, sprejmem. - Valentin tiostlnftar. Kleče št l«>i pri LJubljani. Mlatite prevozno, z enim Si-Ačenjem. ugodno prodam. Jantar Jlatevi, Lahovde U, Komenda. Pižaevke, kozličke, veveriee, kune, dihurje ln ostale ko*e divjačine kupuje po najvišjih cenah In •prejema v strojenje ter barvanje Seniko, A'-»ri bor, Aleksandrova št. 13. Poltenega hlapca za poljsko delo s plemenskimi sivoltrvnimi kobilami, poročenega, z otroci kot pastirji, sprejme Hmeljnik. p. Novo mesto. Krepkega fanta 14—1« let starega — sprejmem za pastirja ln cerl.venlka. OostU-t»a pri Meanarju, Sv. Gora, p, Vače. ritm. - TelrTnn *r4natV.'i! f»r»hitB«. Jiwer.tr ta