Naša hranilno - kreditna dejavnost ob dnevu varčevanja Šempeterska sejna soba je komaj sprejela 29. oktobra številne udeležence iz vseh naših kreditnih odborov izpostav od Radelj, »Mesnin« do Bistrice ob Sotli, ki so se tu zbrali na velik zbor. V živahnih razpravah so se pogovorili o poslovanju in stanju hranilno-kreditne službe, nakazali smernice za njen nadaljnji razvoj in predlagali kandidate v odbor HIP in prisostvovali na veliki proslavi za dan varčevanja. Odbor naše hranilnice in posojilnice je v sodelovanju z Ljubljansko banko priredil ob 19. uri proslavo ob dnevu varčevanja. Velika dvorana v Šempetru je vrela in se šele utišala, ko je napovedovalec oznanil program, in prisluhnila besedam predsednika naše HIP, kmeta Marovt Franca iz Zg. Gore, ki je dejal: DRAGI UDELEŽENCI PROSLAVE,- DRAGI VARČEVALCI! Že več desetletij se širom po svetu praznuje 31. oktober kot svetovni dan varčevanja. Mislim, da je prav, da smo se letos za to praz- novanje v naših okvirih skupaj z banko odločili prav v središču Savinjske doline, na katerem področju je že vrsto let ta zavest, odnos in akcija o varčevanju prisotna, čeprav o njej nismo imeli časa dosti govoriti in pisati, vendar doseženi rezultati to aktivno dejavnost potrjujejo. Varčevanje nekoč je pomenilo varčevati le zase. Varčevati danes pa ne pomeni varčevati doma, tem več. varčevati zase in sKupaj za celotni družbeni, gospodarski, znanstveni, kulturni in drugi napredek vsega človeštva. Pomeni akcijo za blagostanje in boljši jutrišnji dan nam in zanamcem. Organizirano varčevanje pri nas v dolini sega v nekaterih krajih že v predvojna leta. Kmalu po buržoazni revoluciji v prejšnjem stoletju so se pričeli pod vplivom »Reiffeissen-kasse« iz Dunaja tudi pri nas zanetki hranilnic in posojilnic. Take hranilnice so ljudje ustanavljali z namenom, da se osvobodijo o-deruških subjektov, raznih trgovcev, špekulantov in veleposestnikov, ki so posojali denar kmetom za zelo visoke obresti in tako le-te spravljali na boben in ob kruh. Te hranilnice pa so imele namen zaščititi kmeta pred nepoštenimi oderuhi in so pričele iz zbranih hranilnih vlog dajati posojila po zmernih o-brestih. Prve hranilnice so se pojavile v Žalcu, na Vranskem, Taboru, Braslovčah, Polzeli, Preboldu in Šempetru. Zbirale so hranilne vloge in dajale posojila. Med 1. in 2. svetovno vojno so bile te včlanjene v Ljudsko hranilnico in posojilnico v Celju. V mnogih krajih sta bili zaradi strankarskih nasprotij v stari Jugoslaviji kar dve hranilnici in posojilnici, klerikalna in liberalna. Nekatere so postale kar močne denarne ustanove, vendar so pod vplivom takratnih vodstev skrenile od svojega prvotnega namena in poslovale v korist trgovcev in veleposestnikov in ne v korist poštenih kmetov, ki so težili k napredku. Med drugo svetovno vojno so večinoma prenehale poslovati. Po končani drugi svetovni vojni pa so mnogi napredni kmetje že leta 1915 tako v Braslovčah, Taboru, na Vranskem in še drugod v okviru takratnih nabav-no-prodajnih zadrug pričeli ustanavljati kreditne odseke. Ko pa so se leta 1948 pričele ustanavljati kmetijske zadruge, so člani zadrug poleg drugih dejavnosti ustanavljali tudi kreditne odseke. Ti so se pričeli zelo hitro in uspešno razvijati. Zbirali so hranilne vloge in pričeli dajati posojila kmetom. V kasnejših letih so nekatere zadruge, kot na primer Polzela, Tabor, Gomilsko in še nekatere druge ustanovile samostojne hranilnice in posojilnice s samostojnim vodstvom in samoupravnimi organi. Za tak razvoj hranilništva v tistem času ima precejšnje zasluge tudi takratna Zadružna hranilnica in posojilnica Celje, ki je v organizacijskem in finančnem pogledu pomagala zadrugam do takih uspehov in vključevanja širšega kroga varčevalcev. tudi šolskih otrok. Kmetje so dobili popolno zaupanje v to organiazcijo in so pričeli daiati ves denar od hmelja in drugih kmetijskih pridelkov v hranilnico ter ga od tam po potrebi koristili. To tradicijo je več ali manj nadaljevala tudi Združena kmetijska zadruga Savinjske doline. Pa tudi potem, ko se ie ta priključila k sedanjemu Kombinatu se ie kliiih neustrezni zakonodaji ta not nadaljevala. Gr*ovo gre zasluga tradiciji in nekaterim odgovornim ljudem pri sedanjem Kombinatu, da ie hranilna služba pri nas postala neokrnjena, čeprav je bila nekaj časa (Nadaljevanje na 3. strani) Družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in vodstvo kombinata X »Hmezad« Žalec čestitajo vsem članom kolektiva in kooperantom za NOVEMBER j m NEKAJ KISLI O USTAVNIH AMANDMAJIH Za nami je javna razprava o predlogih za spremembo ustavnih določil tako zvezne kot republiške ustave. Tako ima zvezna ustava 20 amandmajev in to od 20—40, med katerimi je najpomembnejši 21., ki daje delovnemu človeku garancijo takega družbenoekonomskega položaja, da dela z reprodukcijskimi sredstvi v družbeni lasti ter neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi v združenem delu odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Republika Slovenija ima 22 amandmajev, ki so razvrščeni od 25—47. Ni namen tega sestavka, da bi v njem podrobneje obravnavali posamezne amandmaje, temveč želim opozoriti našega delavca na to, da nam v zvezi z zveznimi in republiškimi amandmaji, ki bodo dokončno sprejeti, sledi precej novih zakonov in sprememb dosedanje zakonodaje, predvsem na področju samoupravljanja. Te spremembe narekuje naš družbenoekonomski razvoj, kajti dosedanja ustavna določila deloma že zavirajo nadaljnji razvoj. Kot je znano, je to šele prva faza ustavnih sprememb, ki so nujne, sledi pa še druga faza, v kateri nas čaka še vrsta pomembnih določil na področju družbenoekonomskega in političnega življenja naše samoupravne socialistične skupnosti. Ce na kratko opredelimo, kaj prinašajo dosedanje spremembe, mirno lahko trdimo, da je novosti precej, in sicer: 1. Zvezni amandmaji obdelujejo različna področja družbenoekonomskega in političnega življenja v naši družbi. Delovni ljudje v celoti uveljavljajo svoje suverene pravice v republikah kot državah, ki temelji na suverenosti narodov in narodnosti. Socialistična federativna republika Jugoslavija je zvezna država kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov in njihovih socialističnih republik. Družbenoekonomski položaj delovnega človeka pa je tak, da o-sebno odloča o vseh zadevah družbene reprodukcije. Svoje pravice in dolžnosti razvija v o-snovni organizaciji združenega dela, kjer torej odloča o pogojih svojega dela in o delitvi dohodka ter o delitvi osebnih dohodkov po načelu delitve po delu. Vse to ima za posledico, da bo v delovnih organizacijah prišlo do večjih sprememb v pogledu organiziranosti in samoupravljanja preko neposrednih proizvajalcev. Vse več pravic neposrednim proizvajalcem (povezano z odgovornostjo) bo narekovalo tudi več odločanja po neposredni poti o važnejših zadevah v osnovnih organizacijah zrduženega dela. Zagotovljena je tudi svoboda samostojnega osebnega dela z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, če dejavnost, ki jo opravljajo, ustreza načinu in možnostim samega dela. Ti ljudje imajo načeloma enak družbenoekonomski položaj kot delavci v organizacijah združenega dela. Z določili o osebnem delu se določa, da državljani, ki se ukvarjajo z osebnim delom, lahko med- sebojno združujejo svoje delo in sredstva v razne vrste zadrug ter v njih skupno in samoupravno razpolagajo z dohodkom iz skupnega dela. Jasneje so določeni temelji, da tudi kmetijske zadruge postanejo organizacije dejanskega samoupravljanja delovnih kmetov. Naj omenim vprašanje zemljiškega maksimuma, ki različno vpliva na kmetovalce v dolini od tistih, ki živijo in delajo v planinskih predelih. Slednji si z zemljiškim maksimumom do 10 ha težko zagotavljajo eksistenco. Za-o bo republikam prepuščeno, d« to mejo povečajo preko 10 ha glede na potrebe, ki bodo v zvezi s specifičnostjo posameznih predelov. Vse to omogoča tudi na tem področju možnosti razvoja v tej sferi družbenega dela in s tem povečanje družbene akumulacije družbene akumulacije, možnost zaposlovanja itd. Ustavni amandmaji tudi predvidevajo, da bodo organi federacije na gospodarskem področju imeli samo tiste funkcije, ki so v skladu s skupnimi interesi, vse druge ekonomske funkcije pa bodo prevzele republike in pokrajine. S tem se očitno povečajo pravice in odgovornosti republik pri urejanju gospodarskega življenja. Odgovornost federacije na enotnem tržišču se bo zožila, samo na tista vprašanja, kjer je to neizogibno potrebno, za njegovo normalno delovanje. Obstoj enotnega tržišča, osvobajanje dela, dana možnost lastnega razvoja republikam zahtevajo nadaljnje spremembe ekonomskih funkcij federacije na področju družbenega planiranja, deviznega, zunanjetrgovinskega, denarnega in davčnega sistema, ki danes daje s svojo togo zakonodajo možnost bogatenja precejšnjemu delu občanov kot zasebnikom. Na področju denarnega sistema bodo narodne banke, republiške in Narodna banka Jugoslavije ustvarjale in izvajale skupno emisijsko in kreditno politiko in bodo enako odgovorne za stabilnost dinarja in likvidnost plačevanja. V novi organizaciji zveznih organov pomeni največjo novost u-stanovitev predsedstva SFRJ in predsedstev po republikah. Predsedstvo SFRJ je ustanovljeno na podlagi enakopravnega zastopstva republik, da bi te neposredno sodelovale pri uresničevanju z ustavo določenih pravic in dolžnosti federacije. Predsedstvo bo zastopalo SFRJ in republike pred svetom in usklajevalo skupne interese republik kot politični povezovalni faktor oziroma samo- stojen politični organ federacije. 2. Povsem jasno je, da zvezne ustavne spremembe narekujejo tudi spremembe v republiški u-stavi. Ne gre za enostavno prepisovanje novih določil zvezne ustave, temveč vsi amandmaji izvajajo bistvo naših družbeno-eko-nomskih odnosov, ki se že uveljavljajo in predstavljajo naše družbene stvarnosti. Tako kot določajo zvezne ustavne spremembe, so tudi republiški amandmaji posebej poudarili, da morajo delavci'postati resnični nosilci odločitev v neposredni obliki samoupravljanja. Neposredna demokracija je v sistemu samoupravljanja najvažnejši element v razvoju samoupravljanja v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. S tem se tudi jasneje o-predeli funkcija temeljne organizacije združenega dela. Kar zadeva osebno delo, je tudi v republiških ustavnih amandmajih natančno opredeljeno, katere dejavnosti se lahko opravljajo zaradi zagotovitve pravne vanosti, ki bo vzpodbudila občana k večji prizadevnosti. Z zakonom pa bodo lahko določene še druge dejavnosti, za katere se bo smatralo, da so potrebne glede na družbeno-ekonomski razvoj v naši republiki. Tudi položaj kmetov je v dopolnilih bolj konkretiziran in jim daje enak ekonomski položaj, kot delavcem, ki so zaposlenih v kmetijskih organizacijah. To pomeni, da bodo postale zadruge v resni- ci organizacije kmetov s tem, da kmetje soupravljajo zadrugo in razpolagajo z ustvarjenim dohodkom. Nadalje se z amandmaji urejuje še vrsto drugih pomembnih področij našega družbeno-eko-nomskega življenja, predvsem pa razmejujejo odgovornost republike pri zagotavljanju enotnega trga, zakonodajno funkcijo, sodelovanje z drugimi republikami, položaj socialistične zveze delovnega ljudstva in njeno vlogo v kandidacijskem postopku. Precej pozornosti je posvečeno usklajevalni funkciji predsedstva, kjer je poudarjeno, da nima izvršilne funkcije. Glede izvršnega sveta in skupščine pa je potrebno opozoriti na opredelitev razmerij uprave do izvršnega sveta in skupščine. Jasneje so določene te relacije izvršni svet-skupščina-uprava. Izvršnemu svetu kot politično izvršilnemu organu se v novih pogojih daje več poudarka na večji učinkovitosti in operativnosti, kar je povezano z večjo odgovornostjo do skupščine. To je le nekaj misli o ustavnih spremembah, ki verjetno ne zadostujejo, da bi dobili jasnejšo sliko o bistvu vseh sprememb in posledic, ki bodo narekovale dopolnitev zakonodaje oziroma izdajo novih predpisov. Ce bi hoteli doseči to, potem bi bilo treba v več nadaljevanjih podrobneje obdelati posamezne amandmaje. Jože Franko 0 DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV V zadnji številki Hmeljarja so bile v tej rubriki opisane oblike neposrednega in posrednega u-pravljanja v podjetju. Zapisali smo tudi, da je delovna skupnost zainteresirana, da je seznanjena, kako ti organi delajo. Danes objavljamo število sej DSP, kolektivnih izvršilnih organov podjetja in svetov DE/O od izvolitve 29. 4. 1971 do 20. 10. 1971. Poleg številnih podatkov pa še za zadnji mesec kratke povzetke vsebine in sklepov sej organov na nivoju podjetja, s katerimi bi naj bila seznanjena celotna delovna skupnost. DSP podjetja je v tem času imel 3 seje, odbor za poslovne zadeve 7 sej, odbor za splošne zadeve 3 seje, odbor za finančne zadeve 2 seji, odbor za kooperacijo se v tem času še ni sestal. Komisija za zaščito delovnih dolžnosti je v tem času obravnavala 15 disciplinskih zadev na 12 sejah in izrekla 14 disciplinskih ukrepov: 7 opominov, 3 javne opomine, 3 zadnje opomine in 1 izključitev. Po podatkih na podlagi dostavljenih zapisnikov so sveti DE/O imeli naslednje število sej: Obrat »Kmetijstvo-« Žalec 3 seje, DE »Kmetijstvo I« Latkova vas 0 sej, DE »Kmetijstvo II« Vrbje 1 sejo, DE »Kmetijstvo III« Petrovče 1 sejo, DE »Kmetijstvo IV« Celje 2 seji, DE »Govedoreja« Šempeter 2 seji, obrat »Mesnine« Celje 5 sej, DE »Klavnica« in predelava 4 seje, DE »Maloprodaja« 4 seje DE »Hmezad« — izvoz hmelja 4 seje, DE »Me-šalnica« Žalec 4 seje, DE »Mleko« Celje 5 sej, DE »Vital« Celje 1 sejo, DE »Vrtnarstvo« Celje 4 seje, DE »Sadjarstvo« Mirosan 2 seji, DE »Kmetijstvo« Radlje ob Dravi 5 sej, DE »Kmetijstvo« Šmarje 2 seji, DE »Kooperacija« Žalec 7 sej, DE »Strojna postaja« Žalec 7 sej, DE »Skupne službe« 4 seje, DE »Gozdarstvo« Polzela 4 seje, DE »Hladilnica« Celje 1 sejo, DE »Hišni sklad« 0 sej, DE »Gostinstvo« 4 seje. Delavski svet podjetja je na zadnji seji 30. 9. 1971, potem, ko je potrdil poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje, obravnaval naslednje zadeve: 1. Poslovno-tehnično sodelovanje med podjetjem in Strojno industrijskim podjetjem (SIP) Šempeter. Predmet pogodbe je predvsem: 1. Prodaja izdelkov SIP preko podjetja v vrednosti letno ca. 25.000. 000 din vrednosti kmetijskih strojev in ostalih izdelkov iz proizvodnega programa SIP. 2. Sodelovanje strokovnjakov obeh podjetij pri načrtovanju in programiranju proizvodnje kmetijske mehanizacije ter raziskava tržišča. 3. Podjetje da proizvajalcu posojilo obratnih sredstev v višini 2.000. 000 din za dobo 3 let. V razpravi so ugotovili obojestransko korist takšnega sodelovanja, predvsem še zaradi tega, ker SIP izdeluje kmetijske stroje (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) organizirana brez prave zakonske podlage, zaradi česar so se celo nekateri zunanji faktorji spodtikali ob njo in jo hoteli eliminirati. Menim, da moram povedati resnico, da je bila prav ta naša hranilna služba, ki smo jo ustanovili takoj po vojni, v osnovi namenjena za razvoj zasebnega kmeta in od tega namena vse skozi po vojni ni skrenila. Bila je edina denarna ustanova, ki s,o jo vodili kmetje — varčevalci sami in ki je kmetu dejanske vseskozi pomagala. Deloma je to pomoč dajala kmetu v času svojega obstoja tudi Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju in v nekaterih primerih tudi celjska Mestna hranilnica. Rezultati dela na hranilno-kreditnem področju v zadnjih desetih letih, če jih prikažem v indeksnih razmerjih z osnovo 100 v letu 1961, vidimo, da so naslednji: Hranilne vloge Posojila Leto 1961 100 100 1962 118 74 1963 106 68 1964 155 59 1965 138 106 1966 229 355 1967 254 521 1968 276 548 1969 320 617 1970 486 1.208 30. 9. 1971 414 1.781 Danes znaša stanje vlog kmetov, delavcev Kombinata in drugih preko 14.000,00 din, posojila pa 8,800.000 din v razne namene po našem pravilniku, kar je velik uspeh. Kreditni odbori ves čas obstoja službe s polno odgovornostjo vodijo to službo, zaradi česar raste tudi ugled in zaupanje, zato se hranilne vloge iz leta v leto večajo. Posojilojemalci posojila redno vračajo in do danes nis.mo imeli niti enega primera, da bi morali kakšno posojilo kmetu odpisati. Pred dobrim letom se je hranilnica in posojilnica pri našem Kombinatu na podlagi ustreznega republiškega zakona osamosvojila, in ima danes ponovno lastne organe uprav- ljanja, vodstvo in svoj finančni obračun. Po zakonu iz leta 1969 republika SRS jamči odslej tudi za naše hranilne vloge. Danes se daje hranilništvu organiziranem pri kmetijskih in gozdarskih organizacijah vse večji pomen, ob. čemer se ugotavljajo tudi napake, ki so se doslej povzročale in škodovale temu, za čemer težimo. Ustanovljena je Zveza hranilnic in posojilnic, v katero so včlanjene skoraj vse Slovenske hranilno-kreditne službe, ki daje temu razvoju veliko oporo. Škoda, da to ni bilo že poprej. posojila dana kmetom za investicijske naložbe s precejšnjim prispevkom. Z Ljubljansko Republika Slovenija benificira obresti za banko oziroma njenimi podružnicami v Celju navezujemo v zadnjem času vse tesnejše stike za skupne akcije, ki naj bi povzročile čim več prihrankov na hranilne knjižice. Banka namenja tudi določena lastna sredstva za kmetijske naložbe. V podjetju vodimo razne akcije za pospeševanje varčevanja. Organizirano je izplačevanje osebnih dohodkov delavcev preko hranilnih vlog in tudi večji del finančnih razmerij s kooperanti in drugimi se odvija samo preko hranilnih vlog. Naša hranilnica v sodelovanju z banko odpira vrata vsem občanom v vseh oblikah varčevanja, ki ga terja današnji čas. Ta skupna proslava je dokaz, da želimo na področju hranilništva in kreditiranja biti samo še aktivnejši in da prihranke, ki jih tu občani ustvarjajo, zberemo in usmerimo predvsem v nove kmetijske in v zvezi z njo povezane investicije, ki naj bi dali nove rezultate in boljši standard ljudi. Naj živi 31. oktober, svetovni dan varčevanja in naj da duha in volje, da bomo v tej akciji še aktivnejši! Kratek, a pester program je izvenel v modernih ritmih in pesmih pevke in črnskega pevca. Na prireditvi so prejeli priznanja za dolgoletno uspešno delo in za posebne zasluge na področju hranilništva naslednji: 1. Karel VIRANT, Male Braslovče, p. Braslovče 2. Miha KRONOVŠEK, Rakovlje, p. Braslovče 3. Karel GOROPEVŠEK, Prekopa, p. Vransko 4. Ignac BRDNIK, Stopnik, p. Vransko 5. Stanko PISTOTNIK, Ločica, p. Vransko 6. Franc LESJAK, Miklavž, p. Tabor 7. Rozika RADISEK, Kapla, p. Tabor 8. Franc KOVČE, Loke, p. Tabor 9. Ivan BOŽIĆ, Gomilsko, p. Gomilsko 10. Franc RANĆIGAJ, Šmatevž, p. Gomilsko 11. Karel HERODEŽ, Trnava, p. Gomilsko 12. Avgust FONDA, Ločica, p. Polzela 13. Ivan GEDLIĆKA, Polzela, p. Polzela 14. Ivan ROJŠEK, Založe, p. Polzela 15. Martin JORDAN, Doberteša vas, p. Šempeter 16. Franc ROJNIK, Sp. Grušovlje, p. Šempeter 17. Karel MARINC, Prebold, p .Prebold 18. Franc DRĆA, Šešče, p. Prebold 19. Jože VELIGOVŠEK, Pongrac 21, p. Griže 20. Martin POTEKO, Savinjska cesta, p. Žalec 21. Anton JURAK, Migojnice, p. Griže 22. Jože JELOVŠEK, Slatina Radenci, p. Slatina Radenci 23. Stanko PEŠEC, Arja vas, p. Petrovče 24. Ivan BRAČIČ, Levec, p. Petrovče 25. Anton STOŽIR, Trnovlje 26, p. Škofja vas 26. Ivan GLINŠEK, Zg. Hudinja 55, p. Celje 27. Franc MAROVT, Zg. Gorče, p. Braslovče 28. Alojz KRAJNC, Višnja vas, p. Vojnik 29. Vinko REBEVŠEK, Vojnik, p. Vojnik 30. Ernest MARINC, Gornja vas, p. Prebold 31. Ivan BRIŠNIK, Prekopa, p. Vransko 32. Vlado PLASKAN, Ulica Florjana Pohlina, Žalec Za konec naj omenim še veliko zaupanje naših varčevalcev do HIP, ki z dolgoletnim delom in uspehi vidno manifestira in opravičuje svoj obstoj. Vsem tistim »nevernim tomažem«, ki še hranijo denar doma ali morda kje drugje, pa nasvet: Z denarjem čimprej pohitite v naše hranilnice in posojilnice, ker le tako boste pomagali sebi, sosedu, vasi, da celo dolini, v kateri bijete boj za lepši jutrišnji dan, za lepše in lažje življenje svojih otrok! Vy KRATEK RAZGOVOR Glavnega direktorja dipl. inž. Veljka Križnika sem povprašal, kakšni so odnosi med kategorijami delavcev po analitični oceni in po sporazumu. Kvalificirani delavci in SSK imajo po sporazumu poprečja nekoliko nižja. Drugje sta ti dve kategoriji delavcev bolje plačani. To nas sili, da bomo le-tem po- stavke popravili tudi mi. Mnenja sem, da bi pri določanju o-sebnih dohodkov morala biti bolj upoštevana fizična teža dela. Se bodo najnižji osebni dohodki kaj zvišali? Vsem je znano, da so sedaj pri nas najnižji osebni dohodki 800 din. želja nas vseh je, da bi se ti zvišali. Povedati pa moram, da je sedaj splošni nivo plač vezan na družbeni dogovor. Vsaka naša enota je zadolžena sestaviti plan za 1972. leto do decembra. Po kazalcih jin inštrumentih poslovanja bomo videli, če nam omogočajo zvišanje plač in koliko. Spremembo lahko pričakujemo s 1. januarjem 1972. Kakšen bo v prihodnje sistem določanja plač? Analitične ocene so se pokazale zelo toge. O njih se je razpravljalo preveč centralistično v komisiji. Velik vpliv na osebni dohodek imajo in morajo imeti odnos delavca do dela, njegova pridnost, varčnost, kvalifikacija in še drugi faktorji. Do sedaj so bili vsi obravnavani enako. V prihodnje bosta za določeno delovno mesto določeni spodnja' in zgornja meja osebnega dohodka. Tako bo manj prizadevni niže, marljivejši pa više v tem razponu. Podjetje bo vodilo le politiko, ocenitve pa bodo potekale po enotah. Hvala za razgovor! Vy Številni udeleženci zbora, HIP v Šempetru so živahno razpravljali o nadaljnjem razvoju in delu hranilnic in posojilnic (Nadaljevanje z 2. strani) po licencah firme Pöttinger in Bucher, za katere ima naše podjetje zastopstvo. Pogodba se sklene za nedoločen čas in te pred potekom 5 let nobena stranka ne more odpovedati. Z letnimi pogodbami se sproti določa asortiman proizvodov in roki dobav. 2. Poslovno-tehnično sodelovanje s Tovarno Motvoz in platno iz Grosupljega. Ta tovarna izdeluje embalažo za hmelj, sintetično vrvico, vreče za krompir in drugo embalažo za potrebe kmetijstva. Predmet pogodbe je predvsem: 1. Sodelovanje na prodajnem področju, kjer bi se prodajna služba podjetja angažirala pri prodaji njihovih proizvodov, za prodajo embalaže za hmelj in sintetične vrvice pa bi imeli ekskluzivo; 2. sodelovanje na uvozno-izvoznih poslih in medsebojni devizni pomoči; 3. pri medsebojnem kreditiranju z obratnimi sredstvi. Sklenitev takšne pogodbe je za podjetje zelo interesantno, zato je DSP soglasno sprejel predlog za podpis te pogodbe. Pogodba se sklene za dobo 3 let in se po preteku lahko podaljša, v kolikor je to v interesu obeh pogodbenih partnerjev. 3. Poslovno-tehnično sodelovanje s podjetjem Slovenija-vino iz Ljubljane za odkup grozdja in vina. Odkup grozdja in vina na področju Šmarja je bilo potrebno sistematično urediti, da se zagotovi prodaja vseh viškov na tem področju po razpadu poslovne skupnosti za vino, ki je bila v preteklem letu ustanovljena, v tem letu pa je razpadla, ko se je glavni partner — Zadruga Bizeljsko priključila Slovenijavinu v Ljubljani. Bistvene značilnosti pogodbe so: 1. Slovenijavino se zaveže odkupiti preko naše odkupne mreže vse tržne viške grozdja oziroma vina, polovico ob trgatvi, polovico pa do 1. maja naslednjega leta. 2. Slovenijavino ukine direkten prevzem na tem področju preko lastne izpostavitve. 3. Podjetje podpira izgradnjo vinske kleti na Bizeljskem. 4. S pogodbo se določijo tu- di minimalne odkupne cene in drugi odnosi med pogodbenima partnerjema. V razpravi se ugotavlja problem organiziranega odkupa vina na tem področju, obnove in razširitve vinogradov, usmeritev v kvalitetnejše vrste belih vin, problem kreditiranja in strokovne pomoči. Sprejeto je stališče, da se odgovorni zavzamejo za prodajo vina s šmarskega področja pod zaščitno znamko, usmeritev v kvalitetne sorte grozdja, povečanje odkupnih cen in organizirane strokovne pomoči. V tej situaciji je podpis te pogodbe v interesu proizvajalcev, zato DSP potrdi predlog. Pogodba velja 5 let in se po preteku te dobe lahko podaljša, če je to v interesu obeh pogodbenih partnerjev. DSP je obravnaval in potrdil dopolnitve in spremembe sistemizacije v obratu Mesnine, v DE Kooperacija, v DE Strojna postaja in v DE Hmezad. Za novega člana odbora za splošne zadeve je bil izvoljen Jager Vlado, upravnik DE Gostinstvo na mesto Oluški Štefana, ki je odšel iz podjetja. Na seji je bila obravnavana naslednja problematika: — Pomanjkanje delovne sile v zimski sezoni v gozdarskem obratu in viški v kmetijstvu. — Uvedba tretje izmene v DE Vital v spomladnih mesecih do junija in možnost medsebojnega premeščanja delavk s »Kmetijstvom. — Izpad letošnjega pridelka hmelja. — Starostno zavarovanje kmetov. — Nakazani so bili problemi poslovanja v DE Kmetijstvo Šmarje, izvajanja sanacijskega programa, nova programska u-smeritev in potreba po večji finančni pomoči. Do vseh vprašanj je DSP sprejel svoja stališča. Na koncu seje je bil sprejet sklep, da bo prihodnja seja v obratu Mesnine v Celju. Odbor za poslovne zadeve je v zadnjem mesecu imel 2 seji. Na sejah so bile obravnavane naslednje važnejše zadeve: — Organizacija in financiranje ekonomske propagande v podjetju. Po obširni razpravi je sprejet sklep o organiziranju in financiranju ekonomske propagande. Povzetek sklepa: Sredstva za ekonomsko propagando se oblikujejo z gospodarskim načrtom 1. v DEO, 2. v predračunu stroškov skupnih služb in 3. v podjetniških izdatkih. Kot instrument se uporablja odstotek od eksterne realizacije. Sredstva za ekonomsko propagando se u-porabljajo po naprej določenem programu. Propagandno dejavnost v podjetju usmerja odbor za poslovne zadeve. Vse večje reklamne akcije vodi in organizira služba za ekonomsko propagando. Sprejeto je stališče o sestavi letnega programa ekonomske propagande za naslednje leto. — Na ‘‘prošnjo je bil razrešen delovnih dolžnosti upravnik DE Gostinstvo Oluški Štefan. — Odobrena je izgradnja silnice za radič. Okvirni predračun znaša ca. .400.000 din. Financira se iz sredstev obrata »Kmetijstvo« Žalec. — Odobren je nakup stanovanja v Ljubljani — Rožna dolina in s tem dokončno rešen problem obratovanja samopostrežne mesnice v Ljubljani. — Obstaja možnost najetja kredita za obnovo hmelja od Ljubljanske banke — podružnice za kmetijstvo. Zato se odobri začetek investicij za obnovo hmeljišč v letošnji jesenski sezoni 83 ha, in drugo Leto v spomladanski sezoni 76 ha. Predračunska vrednost investicije je ca. 3,300.000 din. — Potrdili so osnutek pogodb na podlagi statuta o formalnem priznanju statusa samostojne or- ganizacije združenega dela samostojnim delovnim enotam in o-bratom. Pogodbe se dajo v razpravo delovnim enotam in obratom. — Obravnavana je problematika in program obdelave podatkov v elektronsko-računskem oddelku do leta 1975, specificirano za vsako leto posebej. Za realizacijo sprejetega programa je potrebno nabaviti dodatno opremo in stroje, za kar je sprejet investicijski program. — Obravnavan in potrjen je o-snutek grafične rešitve znaka firme podjetja kot celote in za DEO. Komercialni center, služba za e-konomsko propagando, izdela predlog tehnične izvedbe oznako-vanja z znakom podjetja in predloži predlog novega sklepa o u-porabi firme odboru za splošne zadeve. Odbor za splošne zadeve je na zadnji seji 22. 10. 1971 obravnaval naslednje važnejše zadeve: — Potrdil je osnutek pogodb na podlagi statuta o formalnem priznanju statusa samostojne organizacije združenega dela v istem tekstu kot odbor za poslovne zadeve. — Komisija za samoupravne akte skupščine občine Žalec je dala pripombe na končni tekst statuta. Odbor za poslovne zadeve je obravnaval te pripombe, jih v večini sprejel in sklenil, da se DSP predlaga dopolnitev statuta v skladu s predlogi pripomb. — Sprejme poročilo o izvedbi proslave 10. obletnice podjetja in odobri stroške, ki so nastali v zvezi s proslavo. Dano je priznanje predsedniku in odboru za uspešno organizacijo pri izvedbi proslave. (Nadaljevanje na 7. strani) Kolikšni smo? Po podatkih iz zaključnih računov za 1970, ki jih je objavil časopis Ekonomska politika, je naše podjetje med proizvodnimi podjetji po velikosti 12. v Sloveniji in 19. v Jugoslaviji. Pred nami so v Sloveniji le Iskra, Sloven, železarne, TAM, Gorenje, Elektrogospodarstvo Maribor, Gradis, Tomos, IMPOL, in Pomurka. V Kmetijsko-živilski stroki v Sloveniji je po celotnem dohodku za spoznanje večja od nas le Pomurka, ki pa ima nekaj manj zaposlenih in manj uporabljenih osnovnih in obratnih sredstev. V Jugoslaviji pa spadajo nekateri kmetijski kombinati med največja jugoslovanska proizvodna podjetja. Vrstni „ Celot, dohodek Število red Naziv (V q00 zaposlenih Prebivalci BORŠTA so s svojim županom in svetovalcem iz Trsta vrnili obisk Taborčanom. Ob prihodu, 24. oktobra, jih je v Taboru pozdravil hmeljarski starešina Franc Lesjak, ob prihodu v Žalec pa Janez Meglič. V Taboru so položili venec k spominski plošči padlim v II. svetovni vojni, v Žalcu so si ogledali dolino s terase Hmezada in v Taboru priredili z domačimi pevci lep koncert, ki je bil zelo dobro obiskan 20. IP Kombinat Osijek 1,2751.311 10.995 21. Agrokombinat Zagreb 1,188.411 .4.627 22. IPK Servo Mihalj Zrenjanin 1,158.098 6.777 24. IPK Sljeme, Zagreb 1,127.227 4.165 31. IPK Bačka, Sombor 965.604 3.950 35. PIK Belje, Mace-Darda 872.425 5.980 37. Gavrilovič, Mesna ind. Petrinja 794.797 2.857 40. Zagrebačka mljekara, Zagreb 732.890 2.019 41. PPK Slavonija, Osijek 727.200 6.140 51. PIK Vojvodina, Bačka Palanka 598.145 4.508 54. Beog. industrija mesa 553.282 2.476 75. PIK Vinkovci 461.919 3.669 80. Mes. industrija 29. november, Subotica 419.697 1.654 87. KIK Pomurka, Murska Sobota 397.016 1.521 90. Kombinat Hmezad Žalec 393.147 2.313 91. Podravka Koprivnica 390.100 2.023 92. PIK Tamiš, Pančevo 387.407 4.487 94. Badel, Zagreb 385.668 1.574 In še to! Po interni realizaciji nismo v SR Sloveniji 12. ampak 8. in v SFRJ nismo 90., marvač 60. Po številu zaposlenih v kmetijstvu nismo v SFRJ na 18. marveč na 14. mestu. Vy Kmalu tudi pri nas obramba pred točo z raketami Letos je pričel delovati na področju severovzhodne Slovenije sodoben sistem za obrambo proti toči. Srce tega sistema je radarski center v vasi Žikerče nedaleč od Maribora v Slovenskih goricah. Lahko rečem, da je to prvi tako organizirani sistem v Jugoslaviji in v Evropi, če izvzamem ZSSR, kjer imajo te sisteme še bolje organizirane. Zelja človeka, da bi obranil pred točo svoje pridelke in premoženje, izvira še iz pradavnine. Da bi se obranil toče, se je posluževal vračev, molitev, procesij, zvonenja, streljanja z možnarji in topovi in v zadnjem času s streljanjem raket. Današnja meteorološka znanost ZVONE PELIKAN, dipl. inž. kmet. na drobno pozna vse fizikalne pojave, ki sodelujejo pri tvorbi toče. Ker te pojave poznamo, se lahko proti toči tudi borimo. Toča nastaja v nevihtnih oblakih imenovanih Cumolo-nimbus. V teh oblakih so zelo močni vertikalni zračni tokovi in področje podhlajene vodne pare. Vertikalni zračni tokovi zanesejo drobne kristale ledu iz nižjih predelov oblaka v višje ležeče področje podhlajene vodne pare. Tu se okrog kristala tvori prva ledena plast. Že nekoliko težje zrnce pade v nižje plasti oblaka od koder ga bližnji tok ponovno ponese v področje podhlajene vodne pare. To kroženje zrnc se ponavlja toliko časa, dokler niso zrna tako velika in težka, da jih dvižni zračni tok ne more več ponesti s seboj. Tedaj padejo iz oblaka. Velikost ni teža točinih zrn je tako odvisna od jakosti zračnih tokov v oblaku. Opisani pojavi nam razlože zakaj ima točino zrno, če ga prerežemo na preseku, dobro vidne »letnice«. Torej, toliko »letnic« ali kolobarjev kolikor krat je zrnce opravilo vertikalno krožno pot v oblaku. Tudi rožljanje, ki se čuje v nevihtnem oblaku je s tem pojasnjeno. Ce želimo preprečiti nastanek toče, moramo v oblaku uničiti področje podhlajene vodne pare. To pa storimo tako, da v to področje vnesemo veliko količino kondenzacijskih jeder. To so lahko kristali ledu ali kristali srebrovega jodida. Ta fizikalni pojav lahko često opazujemo na nebu, ko preletijo potniška letala tako področje podhlajene pare. Za letali se vleče dolg rep megle, ki se včasih razvije v tanek oblak. Tu so prašni delci pomešani z izpušnimi plini, odigrali vlogo kondenzacijskih jeder, okrog katerih se je kondenzirala podhlajena para. Srebrov jodid lahko vnesemo v oblak tako, da ga posipamo z letali ali pa ga izstrelimo v oblak z granato ali raketo. V up*rabi so bili tudi zemeljski agregati v katerih je izgoreval srebrov jodid. Te kristale je nato zračni tok zanesel v oblake. V vsakem nevihtnem oblaku niso dani pogoji za tvorbo toče. Ce hočemo uspešno in z minimalnim številom raket uničiti točotvoroa področja v oblaku, moramo natanko vedeti, kje se ta področja nahajajo. Za ugotavljanje točotvornih področij uporabljamo hidrometeorološki radar. S pomočjo radarja lahko v razdalji do 45 km na meter natančno določimo položaj (višino in oddaljenost) oblaka in področja v oblaku, kjer so podani vsi fizikalni pogoji za tvorbo toče. Važno je to, Radarski center v Žikerčah nedaleč od Maribora da nastanek toče preprečimo. Ko je toča v oblaku že izoblikovana, je pozneje z nobenim sredstvom več ne moremo uničiti. Kako nameravamo organizirati obrambo pred točo na našem področju? 1. V bistvu na enakih osnovah in principih kot v severovzhodni Sloveniji, saj se je to pokazalo kot najboljše. (Nadaljevanje na 6. strani) Po belgijskem načinu smo se tudi mi lotili pridelovanja siljenega radiča — Witloofa. Marljive delavke vlagajo izkopane korene v silnice na nalašč za to pripravljeni njivi poleg inštituta za hmeljarstvo. Poleg njih je dipl. inž. Bernard Poljanec, strokovni vodja pridelovanja ZADRUŽNA ZVEZA PRED USTANOVITVIJO Po številnih razpravah in predlogih na raznih forumih in nivojih je ugotovila II. konferenca ZKS potrebo zasebnega kmetijstva po posebni republiški skupnosti — zadružni zvezi SRS, ki bo povezovala zasebno kmetijstvo z ostalim gospodarstvom. Akcijski program CK ZKS se uresničuje: ustanovljen je. že iniciativni odbor za ustanovitev zadružne zveze Slovenije. Pred ustanovitvijo ZZ še morajo sprejeti zakon o združevanju kmetov v zadruge, organizacije zadružnega dela in v pogodbene skupnosti. Na ustanovni skupščini nove zadružne zveze SR Slovenije bodo sprejeli obširen program dela. ŠVICA — KAM S KROMPIRJEM Letos so v Švici pridelali na 30.000 ha 1,090.000 ton kakovostnega krompirja, od tega je 145.000 ton presežka. Predelava je predraga, prodaja prepoceni — kam s krompirjem. Vse kaže, da jim iz zadrege ne bo pomagala niti reklama po televiziji. 2. Področje, ki ga pokriva radar, je krog s polmerom 60 km. Področje zelo natančnega določanja točotvornih območij pa je krog s polmerom 45 km. Eno strelno mesto pa pokriva prostor 25 km. Torej bi z radarjem postavljenim na Lisci ali na Mrzlici pokrili proti severu vse področje do avstrijske meje, na severovzhodu bi se prekril s področjem, ki ga obvlada radar v Žikerčah, v smeri vzhoda in juga bi segal do Hrvaške, na jugozapadu in zapadu do Bele Krajine in Ljubljanske kotline. Ker je število strelnih mest, ki so vezana na en radarski center omejeno, bo podrobnejša analiza pokazala, kolikšno področje bomo vezali na center, ki bo na Lisci ali na Mrzlici. Gotovo pa je da bomo iz tega centra pokrivali vse občine bivšega celjskega okraja, vse zasavske občine od Zagorja do Brežic, poleg tega pa še del Dolenjske in Bele Krajine. 3. Za vsako strelno mesto odgovarjata dva strelca — glavni strelec in njegov namestnik. Na vsakem strelnem mestu je lanser za rakete z električnim vžigom, skladišče za rakete in radio sprejemnik in oddajnik za zvezo z radarskim centrom. Strelci so dobri in zanesljivi kmetje — gospodarji, ki so sami najbolj zainteresirani, da ohranijo pridelek pred točo. Strelci streljajo le na povelje iz radarskega centra od koder dobe tudi koordinate za usmeritev rakete. Rakete izdeluje tovarna v Kamniku in dosežejo višino 6000 m v treh sekundah. Srebrov jodid uhaja iz rakete od višine 2000 m dalje, tako da se razporedi po vsem oblaku. V vsak točonosni oblak je treba izstreliti po nekaj raket, kar je odvisno od prostornine oblaka. Tudi to ugotovi radarist s pomočjo radarja. Učinek obstreljevanja je neposreden in ga radarist opazuje na radarskem zaslonu. Običajno pada iz takega točonosnega oblaka, v katerega je bil vnesen srebrov jodid, sodra ali debele dežne kaplje. KOMBINAT HMEZAD ŽALEC DE KOOPERACIJA RAZPISUJE PO SKLEPU SVETA DE JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH KMETIJSKIH STROJEV IN PRIKLJUČKOV. LICITACIJA BO DNE 25. 11. 1971 OB 9. URI NA PE TRNAVA. INTERESENTI, KI SE ŽELIJO UDELEŽITI LICITACIJE, MORAJO PRED PRIČETKOM LICITACIJE POLOŽITI 10% VARŠČINO OD IZKLICNE CENE PREDMETA, KI GA ŽELIJO LICITIRATI. Kakšni so stroški za vzpostavitev in delovanje takega sistema? Izgradnja radarskega centra bi stala 1,2 milijona N-din, oprema za eno strelno mesto pa 20.000 N-din. Stroški za delovanje radarskega centra bodo znašali 350.000,00 N-din letno, a stroški za vsako strelno mesto (rakete in honorar strelcem) pa 10.000,00 N-din. Če računamo, da bo treba za celotno področje približno 150 strelnih mest, bo znašala skupna_ investicija 4,5 milijona N-din. Letni stroški pa 1,8 milijona N-din. Ce bi se v ta sistem vključilo 15 občin bi na vsako občino odpadlo približno 70.000,00 N-din prispevka za izgradnjo radarskega centra in 250.000,00 N-din za opremo 12 strelnih mest. Letnih stroškov za delo radarskega centra bi odpadlo na občino 23.000,00 N-din in 120.000,00 N-din za 12 strelnih mest. To so povpreč- V strahu pred spremembo vremena so pri spravilu radiča v silnice zaposlili številne delavke in delavce, ki so ob solidni organizaciji in mehanizaciji uspešno končali svoje delo. Na sliki: traktor izorava korene radiča ni stroški. Podrobnejši izračun pa bo pokazal koliko strelnih mest je po občinah dejansko potrebnih. Razdelilnik stroškov po občinah bi naj temeljil na številu strelnih mest, oziroma od površine branjene pred točo v občini. Koristi od tako organizirane obrambe pred točo bodo nedvomno imeli predvsem kmetijski proizvajalci. Toda toča dela škodo tudi v gozdovih, ker zmanjša letni prirast gozda. Tudi v mestih in naseljih lahko toča napravi občutno škodo. V letošnjem letu je na primer v Zagrebu toča napravila škode v vrednosti nekaj milijard starih din. Posredne in včasih neprecenljive koristi, pa bi ta sistem prinesel v slučaju elementarnih nesreč, požarov v odročnih krajih, bolezni in tako dalje, saj je z vsakega strelnega mesta, čeprav je to še v tako nedostopnem kraju, možna takojšnja povezava preko radarskega centra z reševalci in gasilci. Naj na kraju omenim še to, da je tak sistem izredno interesanten tudi z vidika narodne obrambe. Vse gospodarske organizacije so poklicane, da sodelujejo in finančno podpro vzpostavitev takega sistema za obrambo pred točo, saj bodo imele od tega neposredno in posredno korist, prav tako tudi občine, DOZ in narodna obramba. Ce bi hoteli že v letu 1972 vzpostaviti tak sistem, se moramo lotiti dela nemudoma. Poslovno združenje Styria v Celju Je prevzelo nalogo, da zainteresira vse občine in gospodarske organizacije za to akcijo. Cimpreje bi morali formirati medobčinski odbor za obrambo pred točo, ki bi imel nalogo, da pripravi vse za sklenitev pogodbe. Vzpostavitev sistema in organizacijo obrambe pred točo bi nato zaupali sodelavcem Kmetijskega zavoda v Mariboru, ki so to delo tako odlično opravili na severovzhodnem področju Slovenije. Letošnja jesen je zelo stregla postavljalcem številnih žičnic Obnova črnega ribeza na Kozjanskem Po nekajletnem zatišju in nazadovanju črnega ribeza na Kozjanskem smo ponovno pričeli z obnovo in sajenjem. V petnajstletnem obdobju, kar ribez na Kozjanskem raste, smo marsikaj novega pri njem dognali, marsikaj tudi delali narobe. Največ neprilik je pa bilo zaradi neupoštevanja nizkih pozebnih leg, zaradi neustreznega sortimenta, nezadostnega gnojenja in še dosti drugih faktorjev, ki jih sedaj pri obnovi in gojenju poskušamo odpravljati in upoštevati nova načela, izkušnje in dognanja sodobne agrotehnike. Kot osnova za sajenje novih nasadov nam služijo matični, visoko 'selekcionirani nasadi črnega ribeza za kvaliteten in garantiran sortno čisti sadilni material debeloplodnih sort rosentala, silvergitersa, go-liatha in daniel septembra. Vse predvidene komplekse za obnovo pregleda in oceni strokovna komisija, če so na morebitnem po-zebnem področju, na primernost in strukturo zemlje, določi smer, vrste in razdalje v vrsti in med vrstami. V vseh nasadih je pred rigolanjem vzet vzorec zemlje za analizo tal. Rigolajo buldožerji do globine 40 do 50 cm. Z mineralnimi gnojili gnojimo na zalogo, vsak kooperant pa dobi navodila za pravilno sajenje. Preteklo leto smo po teh načelih posadili osem hektarjev ribeza, letos pa je zanimanje kmetov kooperantov še večje in bo po predvidevanjih posajenega okrog 12 ha, za prihodnje leto pa je plansko predvidena obnova 15 ha novih nasadov. Praksa in potreba sta tudi narekovali spremembo glede na medvrstne razdalje, (Nadaljevanje na 7. strani) PREMIRANJE PLEMENSKIH TELIC Za nami je tretje premiranje brejih plemenskih telic v zasebni reji pri kooperantih na področju DE Kooperacija Žalec. Premiranje poteka na osnovi pravilnika, ki ga je izdal Kmetijski inštitut Slovenije — Zavod za živinorejo. Premije pa izplačuje stabilizacijski sklad za živinorejo pri gospodarski zbornici in to v višini 400 din za vsako pozitivno ocenjeno brejo plemensko telico. Kdo je premijski upravičenec? Do premije so upravičeni vsi rejci kooperanti, ki imajo vpeljano kontrolo mlečnosti po načinu A in po načinu B (zaradi pogodbenega pridelovanja mleka). Kakšne kakovosti mora biti telica, da bo dobila premijo? — Telica mora pripadati sivo-rjavi ali lisasti (simentalski) pasmi. — Izvirati mora iz rodovniške reje ali pa iz reje, kjer je vpeljana kontrola mlečnosti po načinu B. — Označena mora biti trajno (tetovirana) v skladu s pravili rodovniške službe. Za telice iz hlevov, kjer je vpeljana kontrola B, morajo rejci predložiti dokaz, da so hčere licenčnih bikov. — Za telice mora biti :znano poreklo, to je, da so hčere določenih krav in priznanih bikov. — Ob izplačilu premije morajo biti telice vsaj 6 mesecev breje in ob telitvi ne smejo biti starejše od 30 mesečev. — Rejci morajo predložiti dokaz, da so bile telice osemenjene ali 'pripuščene k licenciranemu biku. — Telice morajo biti za svojo starost primerno odrasle in razvite. Naš organizator živinorejske proizvodnje v kooperaciji Jože Šabjan, dipl. inž. Jože Šalamun in veterinarski tehnik Jože Rajter — oba z živinorejsko-veterinarskega zavoda Celje — ob premiranju telic oktobra v Trnavi (Nadaljevanje s 6. strani) to je na širino med vrstami. Sedaj preizkušamo sistem sajenja v pasovih tako, da sadimo po dve vrsti skupaj v širini dveh metrov, nakar pride široka medvrstna razdalja štirih metrov. Navedni sistem sajenja ima svoje prednosti, po široki vrsti je možen dostop s traktorjem, kar Olajšuje obdelavo in prevoze. Dve vrsti skupaj v pasovih je tudi lažje gnojiti, škropiti s herbicidi, lažja pa je tudi zaščita pred boleznimi in škodljivci. Črni ribez obnavljamo organizirano na osnovi kooperacijske pogodbe s kombinatom. Kooperant dobi en milijon starih dinarjev kredita za en hektar obnovljene površine za dobo 8 let po 3 % obrestni meri. Kooperant se obvezuje upoštevati navodila strokovne službe kombinata in saditi priznani selekcionirani sadilni material. Dejstvo je, da zanimanje za črni ribez med našimi kmetovalci zelo raste, ker je že utrjeno prepričanje, da je to grozdičje med najbolj donosnimi kulturami pri nas. Boriti in stremeti bo treba še za večjimi hektarskimi donosi, dosegati poprečje vsaj dveh kilogramov na en grm, kar je lahko dosegljivo, saj imamo kooperante, ki imajo poprečni desetletni hektarski donos okoli 5 kg na grm. Ribezarji pozdravljamo sklep vodstva DE Šmarje pri Jelšah, da je treba tej kulturi posvetiti večjo skrb in tudi večjo pozornost od strani kmetijske pospeševalne službe. Posebno je črni ribez primeren za nižje vinogradniške lege z dovolj vlage, ker daje v primerjavi z vinogradom boljši finančni rezultat in rabi manj delovne sile. V naših razmerah smo dognali, da lahko en hektar črnega ribeza z donosom 4 kg na grm preživlja štiričlansko družino, kar je za Kozjansko zelo pomembno, ker so tu bolj male kmetije. Črnemu ribezu se na Kozjanskem obeta boljša bodočnost in ima vse pogoje za nadaljnje širjenje. Valenčak Franc Po pravilniku se opravlja premiranje praviloma na dogonskih mestih, kjer pooblaščen strokovnjak živinorejsko veterinarskega zavoda skupno s strokovnjakom kombinata in zastopnikom rejca izvrši ocenjevanje živali. Odločitve o oceni oziroma o zavrnitvi telice za premiranje obrazloži pooblaščeni strokovnjak javno prisotnim rejcem. Po izplačilu premije se rejec obveže: — da bo telico v zadnji dobi brejosti in po telitvi krmil po strokovnih navodilih, — da bo po telitvi prvesnico prijavil za kontrolo mlečnosti pri področni poslovni enoti, — da jo bo redil vsaj 3 leta o-ziroma, če jo bo prodal, je dol-šan kupcu povedati, da je za telico dobil premijo in o prodaji obvestiti Živinorejsko veterinarski zavod, — da bo molznemu kontrolorju predložil veterinarsko potrdilo, če bi moral telico — kravo izločiti zaradi bolezni ali poškodbe. Na tretjem premiranju so od na dogonska mesta pripeljanih telic pozitivno ocenjene telice naslednjih rejcev: PE Braslovče: Marovt Franc 1 kom., Švajger Ivan 1 kom. PE Celje Kugler Jaka 1 kom. PE Petrovče: Sedovnik Franc 1 kom., Podpečan Martin 1 kom., Majer Franc 1 kom., Sitar Anton 1 kom., Gajšek Erika 1 kom., Dolar Ludvik 1 kom., Pešec Stanko 1 kom., Rebov Fani 1 kom. PE Polzela: Satler Miha 1 kom., Kosec Jože 1 kom., Bizjak Franc 1 kom., Cizej Ludvik 1 kom. PE Prebold: Zagožen Peter 2 kom., Golavšek Vojko 1 kom., Kočevar Filip 1 kom., Rednak Fani 1 kom., Golavšek Milan 1 kom., Rojnik Ivan 2 kom. PE Šempeter: Serdoner Ivan 1 kom., Rojnik Franc 1 kom., Ušen Ivan 1 kom., Karnovšek Viktor 1 kom., Ger-lih Marija 1 kom., Sedminek Jože 1 kom., Uranjek Alojz 1 kom., Dimeč Ivan I kom., Cetina Franc 2 kom.. Lilija Ana 1 kom. PE Tabor: Župančič Jože 1 kom., Rak Martin 1 kom., Topovšek Jože 1 kom., Širca Ivan I kom., Jelen Anton 1 kom., Drča Janez 1 kom. PE Trnava: Brinovec Miha 1 kom., Jerman Jože 1 kom., Vasle Zofija 1 kom., Širše Karel 1 kom., Škrabe Elza 1 .kom., Korun Ivan 2 kom., Stepišnik Nande 1 kom., Završnik Franc 1 kom., Šketa Jože 1 kom., Korent Martin 1 kom., Plaskan Gvidon 1 kom. PE Vojnik: Podpečan Ivan 1 kom., Rebev-šek Vinko 1 kom., Brglez Jože 1 kom. PE Vransko: Zahojnik Anton 1 kom., Pistotnik Anton 1 kom., Jurhar Rozalija 1 kom., Rebevšek Jakob 1 kom., Pečovnik Miha 1 kom., Pistotnik Stanko 1 kom., Pečovnik Jože 1 kom. Pregled premiranih telic po PE je naslednji Poslovna enota 1. prem. 2. prem. 3. prem. Skupaj kom. Braslovče 9 6 2 17 Celje 4 7 1 12 Gotovlje 2 5 — 7 Petrovče 10 8 8 26 Polzela 8 7 4 19 Prebold 4 4 8 16 Šempeter 16 26 11 53 Tabor 3 20 6 29 Trnava 6 16 12 34 Vojnik 6 7 3 16 Vransko 4 23 7 34 72 129 62 263 V zasebni — kooperacijski reji Za normalen obrat osnovne je na področju DE Kooperacija črede goveje živine bi moral biti Žalec zajetih v ■ kontroli A 417 ta odstotek vsaj 20 ali pri pospe- krav in v B 1613. Skupno je pod šeni zamenjavi tudi 25 % od kon- kontrolo 2030 krav. Premiranih troliranih krav. telic je bilo do 3/4 leta 263 kom. Iz navedene primerjave vidi- ali 12,9 %. V kolikor bi tudi v če- mo, da obrat črede v zasebni reji trto premiranje zajeli tako števi- ni zadovoljiv. Računamo pa, da se lo, kot je povprečje treh doseda- bodo razmere na tržišču stabilii njih, bi bil odstotek , premiranih zirale, zato bo treba zamenjavi o- telic v prvem letu premiranja 15,4 snovne črede posvetiti več pozor- od staleža kontroliranih krav. nosti. Š. J. (Nadaljevanje s 4. strani) — Potrdili so predlog odbora HIP o dopolnitvi in vskladitvi pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno kreditne službe s statutom. Konkretni predlog bo poslan delovnim enotam v razpravo. — Obravnavali so problematiko različnih stališč v primeru smrti članov delovne skupnosti. Odbor je sprejel enotna stališča in dal navodila v tej zadevi. — Odobrili so finančno pomoč slovenski kmetijski šoli v Po-dravljah — Avstrija, Vodovodnemu odboru Stojno selo p. Rogatec in krajevni skupnosti Zg. Kostrivnica p. Podplat. Posamezne zadeve, ki so bile obravnavane in ki še bodo na teh odborih, bodo poleg teh skopih informacij obširneje objavljali predlagatelji. F. Savinek Dipl. inž. TONE PUGELJ Traktor Fiat - Univerzal 445 Fiat Univerzal 445 je standardni traktor z močjo 32,6 KS na priključni gredi. Po fiatovi licenci ga izdeluje romunska tovarna Uzina Tractorul v Brašovem. Trgovski zastopnik za Jugoslavijo pa je Agrooprema iz Beograda. Važnejše mere traktorja so naslednje: medosna razdalja 1920 mm, dolžina traktorja 3070 mm. Medkolesna razdalja se da spreminjati, in to pri zadnjih kolesih od 1200 do 1900 mm, pri prednjih pa od 1430 do 1830 mm. Traktor ima tricilindrski štiritaktni motor z direktnim vbrizgavanjem in vodnim hlajenjem. Sklopka je dvostopenjska, ena lamela je za transmisijo, druga pa za priključno gred. Na traktorju je vgrajen tudi sistem, ki omogoča blokiranje diferenciala. Brzin je osem, od tega šest naprej in dve nazaj. Druga, tretja, peta in šesta prestava so sinhronizirane. Poleg običajne opreme je možno proti doplačilu naročiti še dodatno opremo (avtomatsko kljuko, uteži za kolesa itd.). Ker do nadaljnjega ni mogoče zagotoviti nobene dobave traktorjev Ferguson, Steyer in Zetor, smo se odločili za nabavo opisanega traktorja. S stališča čim večje tipizacije naše kmečke mehanizacije to ni najboljša pot. Vendar smatramo, da je to v dani situaciji še vedno bolje, kot pa, da prepustimo to vsakemu posamezniku, ki želi kupiti traktor. Na ta način bi prav gotovo dobili še bolj pisano druščino železnih konjev in bi imeli z nabavo rezervnih delov in servisov še večje težave. Po izdobavi omenjenih traktorjev bo takoj odprt tudi pri nas servis za vzdrževanje in popravilo teh traktorjev. Do sedaj imajo take servise že v Ptuju in Krškem. Pa še cena: Končna cena bo postavljena na dan izdobave, orientacijsko pa lahko rečemo, da bodo traktorji stali od 48.000,00 din do 50.000,00 din. Traktor ni podvržen plačilu prometnega davka. L. Semprimožnik Ekskurzija sodelavcev odbora za ureditev kmetij pri Styriji v Avstrijo, Nemčijo in Švico Ekskurzija je bila organizirana z namenom, da bi se seznanili z delom strokovnih institucij v navedenih državah in primerjali naše načine gradenj v kmetijstvu z gradnjami drugih držav. Pregledovali pa nismo samo gradnje, ampak tudi kako gradijo, kako pospešujejo kmetijstvo in kako specializirajo posamezne kmetije ter kaj pridelujejo. Ogledali smo si inštitute v Gumpensteinu v Avstriji, v Nemčiji pa: inštitut v Grubu, Weinstefanov inštitut, pospeševalno službo pri Stalit-werku in v Švici kmetijsko pospeševalno službo za področje Turgau. Okrog vsakega takega centra smo si ogledali nekaj vzornih kmetij. V Gumpensteinu v Avstriji smo si ogledali inštitut za alpsko gospodarjenje. Glavna njihova dejavnost je, kako gospodariti na zelenih površinah, kako najboljše izkoriščati pašnike, spravljati seno, opremljati kmetije in uporabljati gnojevko. Med drugimi zaključki smo ugotovili, da so kmetijske gradnje premalo povezane s kmetijsko tehnologijo. Začeli so se intenzivno ukvarjati z načrti hlevov za govejo živino različnih velikosti od najmanjših pa do 350 glav in sicer za krave, mlado živino in pitance. Ogledali smo si nekaj takih kmetij in sicer: kmetijo s kravami in mlado živino, ki proizvaja visoko kvalitetno prednostno mleko. Na posestvu je: 45 ha obdelovalnih površin (travniki — silaža) 10 ha pašnikov, 32 ha pašnikov v alpah, 110 ha gozdov, 207 ha skupaj Živina: 32 krav, 33 glav mlade živine (telice), 4 plemenski biki, 24 telet. Vsa živina je sivorjave pasme. Vlagaj in hrani pri naši HIP! Sporočila kooperantom — Letos ne moremo uvoziti Thomasovega fosfata, zato ga tudi ne bomo imeli na. zalogi. Predlagamo uporabo nadomestnih gnojil: pelofas, NPK 9:18:18, NPK 4:14:11 in NPK 12:12:12. In kako bomo dobavljali mineralna gnojila? NPK bo dospel ves v novembru, polovica kalkamona dospe v decembru, polovica pa od marca do maja 1972. — Za jesensko setev žit smo naročili 103.700 kg semen raznih sort pšenice in 2.150 kg semen o-zimnega ječmčna. Zmanjkalo je le semena san pastore, zato so nekateri dobili seme drugih prav tako kvalitetnih sort. — Dogovorili smo se, da bomo v jesenski obnovi gradili žičnice na star način 2,40 m X 1,30 m le s to razliko, da bodo žičnice za nove sprte hmelja visoke 7 m, če so drogovi daljši, pa še višje. Ne preplačujte žičničarjev. — Z obratom Mesnine smo določili novo odkupno in prodajno ceno za prima mesnate prašiče spitane od 90—110 kg s 30 do 35 °/o slanine, ki je do koperanta 8,65 din za kilogram. Ta cena velja samo za prašiče nabavljene v vzrejališčih DE Šmarje in dopitane v DE Kooperacija Žalec pri specializiranih rejcih, torej pri takih, ki oddajajo DE Kooperaciji 50 ali več pitancev letno. — Število traktorjev in raznih strojev se pri kooperantih stalno povečuje. To nam da vedeti, da moramo v okviru delovne enote -Kooperacija« obdržati in nabavljati le težje traktorje in takšne, priključke, ki bodo omogočali nemoteno in uspešno realizacijo pogodbenih del, ki jih opravljamo pri kooperantih. — Zaradi močne suše je manj krme, zato je tudi čutiti številnejšo prodajo telet. Apeliramo na vse rejce, da naj storijo vse, da ne bo upacHo število goveje živine. Lahko se pripeti, da nam bo prihodnje leto manjkalo živine. V vsaki poslovni enoti naj vsaj en rejec priveže in vzredi do 200 kg večje število telet. Tako nam v prihodnjem letu ne bo manjkalo telet za nadaljnje pitanje. — Morda še ne veste, da imamo 37 rejcev piščancev, ki na 14.173 m2 površine lahko enkratno vselijo 215.200 piščancev. Kooperacija s seje kolegija 6. 10. 1971 Za krave najbolj primerna kombinirana naveza Gospodarski objekti: Hlev, senik v podaljšku hleva, silosi visoki stolpasti poleg senika. Vse zgradbe so pod eno streho. Na tepi posestvu je značilen molzni stroj oziroma mlekovod, ki ima eno cev za vakuum in mleko. Hlev ima kratka stojišča in je grajen na izplakovanje oziroma pretakanje. Gnojevka teče najprej v majhno jamo, nato pa jo s črpalko točijo v večjo cisterno. Ta je delno nadzemna jama z lesenim pokrovom, ki je le varnostni ukrep. Seno sušijo v senenih stolpih na topel zrak. Ti stolpi so dragi, zaradi slučajne ugodne ponudbe jih je lastnik nabavil. Hlev je zelo čist, dvoreden. Strop je obložen s steroporom, ki ga nosijo žebljani nosilci ostrešja. Ostali dve kmetiji sta bili po dimenzijah in čredi podobni. Na vseh treh obratih je novo gospodarsko poslopje, hlevi in oprema. Vsa gospodarska poslopja so višja, v njih so senik in stolpasti silosi, hlev pa je nižji v podaljšku gospodarskega poslopja. Jama za gnojevko je za hlevom na severni strani. Za naše razmere je razmerje med proizvodnjo in investicijo preveliko. Računali smo, da bodo krave težko vrnile vložena sredstva kljub veliki proizvodnji (nad 5000 -litrov _ mleka. po kravi)'. Res je, da sta prva dva pogorela in sta dobila del sredstev pri zavarovalnici, tretji pa ima še dodatni dejavnosti gostinstvo in turizem in ima tu več dohodkov. Tako so opravičevali investicije.’ Vsa dolina v tem alpskem področju je zatravljena. Na kmetijah redijo največ krav in plemenske živine. Klimatske in talne razmere jim narekujejo tako proizvodnjo. Poljedelstva tu ni. Le redke njivice v dolini pričajo o humuzni zemlji, vendar zamočvirjeni in zato sposobni le za travnik. Obremenitev površin z živino ni velika, saj pride le 1 glava VŽ na ha zelene površine. (Nadaljevanje na 9. strani) Nedaleč od Miinchna je nemški zvezni kmetijski inštitut v Grubu s 6 oddelki dejavnosti: govedoreja, prašičjereja, ostale male živali, prehrana živali, gradbeništvo in splošno kmetijstvo. Inštitut je podrejen direktno zveznemu ministrstvu in proučuje izboljšave in nova pota v kmetijstvu Nemčije. Svoje izsledke preizkusi na svojem kmetijskem obratu in jih posreduje direktno kmetom. Ogledali smo si gradbeni oddelek, ki je poln poskusnih in že v praksi preizkušenih modelov: gradbenih elementov, stojišč, navez in gospodarskih objektov (hlevov, silosov, jam za gnojevko itd.). Preizkušajo pa tudi v praksi vse dosežke in tako kmetom iz preizkušenih izsledkov dajejo strokovne nasvete ali jim naredijo načrte za ureditve gospodarstev. Videli smo tri živinorejsko-poljedelske kmetije, ki so urejene po njihovih načrtih. Kmetija: Površine: A B njive travniki pašniki 56,0 ha 70 ha 11,4 ha 20 ha 8,0 ha 10 ha */2 silaže V2 žita (ječmen, oves) skupaj 75,4 ha 100 ha DStala zemljišča 24,0 ha 5 ha skupna zemljišča 79,4 ha 105 ha zemljišča so arondirana Živina: krave 43 — telice 11 — pitanci 48 250 teleta 20 plem. svinje — 200 1,30 kg prirasta na dan proizv. po kravi 19705590 1 (3,94 % tolšče) Krma: koruzna in travna silaža v stolpnih silosih koruzna silaža 3 visoki silosi 6 visokih silosov à à 200 m3 krmljenje 200 m3 Krave: — poleti paša in dodatno krmljenje — pozimi 15 kg travne silaže 25 kg koruzne silaže Teleta: vitaminizirajo mleko, dokler ne požre 1,5 kg krmil na dan Pitanci: koruzna silaža + 1 kg močnih krmil + seno Gnojevka: pretočna jama 70 m3 gnoj z nastiljem jama za gnojevko v globokih stojiščih 320 m3 • Delovna sila: lastna 1 delavec 2 delavca tuja 2 delavca 2 delavca Weinstefanov inštitut in fakulteta za diplomirane tehnično-kme-tijske inženirje se ukvarjata tudi s pospeševanjem kmetijstva Nemčije. Praktično preizkušajo dosežke na svojih obratih in na kmetijah v okolici. Različne tovarne iz mnogih držav dajejo v preizkus svoje stroje in opremo temu inštitutu bodisi zaradi mnenja ali zaradi atesta. Ozki svinjaki za prašiče, pitance in breje svinje Iz kmetijske gradbeniške dejavnosti so nam pokazali nove hleve za svinje in govedo. Mnenja so, da je potrebno kmetijske gradnje racionalno graditi npr. svinjake za svinje široke le 70 cm in dolge 1,50 m. Taki boksi so izdelani tudi za plemenske breje svinje po načelu, pokrit prostor je drag, zato naj bo čim manjši, tekališče, ki je poceni, čim večje. Preizkušajo tudi različne silose: stolpaste, pa tudi koritaste in siliranje na prostem, kjer je kup pokrit s polivinilasto folijo. Ogledali smo si kmetijo s kravami v boksih. Kmetije z eno proizvodnjo v poljedelstvu (pašno-košni sistem) in kmetije izključno s prodajo mleka nimajo po videzu najboljših dohodkov. Boljše stoječi so kmetje, kjer imajo kombinirano rejo govejih pitancev in krav, ali rejo plemenskih svinj in govejih pitancev. Še boljše so finančne kmetije, ki imajo razen živinorejske tržne proizvodnje še tržno proizvodnjo iz poljedelstva, sadjarstva ail vrtnarstva. Ta zaključek je le osebni vtis, ki bi moral biti utemeljen s številnimi primerjavami dohodkov in izdatkov. (Nadaljevanje sledi) V obratu „Mesnine“ je začela obratovati nova pakirnica Že več let obstaja v okviru obrata Mesnine tudi pakirnica svežega mesa. Ta je vse do prve polovice septembra letos delovala v posebej za to urejeni hladilni komori. Čeprav je 10 do 12 članska delovna skupina delala v dokaj neprimernih prostorih, je dosegala lepe uspehe. Tako je že v letu 1970 pripravila za tržišče prek 252 ton različnega pakiranega blaga, letos pa se je obseg pakiranja še povečal. Pakirano meso se je med potrošniki celjskega območja tako razširilo, da jih je malo, ki ne bi poznali pakiranega mesa na ličnih belih podstavkih. Ker pa je bila doslej pakirnica slabo opremljena in je delala v slabih delovnih pogojih, so pakirali samo sveže meso in drobovino. V prvi polovici septembra pa se je ta delovna skupina preselila v nov prostor, ki je bil urejen v okviru nove predelave. S tem so se delovni pogoji precej izboljšali. Nova pakirnica ima boljšo osvetlitev, primernejšo temperaturo in manjšo vlažnost. Ena najvažnejših pridobitev pa je nova oprema. Pakirnica je dobila nov pakirni stroj, ki opravlja vse faze pakiranja popolnoma avtomatsko. Sam zavija, tehta in izračunava vrednost zavitkov. Poleg tega je dobila pakirnica tudi stroj za vakuumsko (brezzračno) pakiranje blaga. Trajnost svežega mesa, pakiranega na tem stroju, se bo podaljšala na več kot sedem dni. Z njim pa bodo pakirali tudi mesne izdelke, kar bo takorekoč nova oblika proizvodov obrata Mesnine na tržišču. Pomen pakirnice je velik ne samo za obrat Mesnine, ki želi na ta način povečati prodajo svojih proizvodov, ampak tudi za potrošnika. Med številnimi lepo pakiranimi zavitki blaga pač lažje najde tisto, kar najbolj ustreza njegovi trenutni potrebi. Poleg tega se s pakiranjem zvečuje tudi, asortiman, saj daje pakirnica na trg poleg pakiranega govejega, svinjskega in telečjega mesa ter drobovine tudi znane specialitete kot so čevapčiči, ražnjiči in pleskavica. V bodoče pa bo lahko potrošnik izbiral tudi med pakiranimi izdelki nove predelave. T. Gubenšek za november Od 13. XI. do 19. XI. FLORJANC Julij, dipl. vet. Braslovče tel. 72-D27 Od 20. XI. do 26. XI. OCVIRK Franc, dipl. vet. Vransko tel. 72-407 Od 27. XI. do 3. XII. ŠRIBAR Edvard, dipl. vet. Šempeter tel. 71-080 Od 4. XII. do 10. XII. LESJAK Milan, dipl. vet. Prebold tel. 72-201. 29. novembra 1971 ne osemenjujemo. 30. novembra osemenjujemo redno. Vse živinorejce seznanjamo, da prične ob delavnikih dežurna služba ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. V tem času bo dežurni veterinar opravljal le najnujnejše obiske, zato naprošamo živinorejce, naj se za intervencije v glavnem obračajo dopoldne v področnih ambulantah. Ob sobotah se prične dežurstvo ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC Z DKIT PO SOVJETSKI ZVEZI Veliko pričakovanje in notranji nemir sta se na Brnikih stopnjevala, ko smo na stezi zagledali DC 9, ki je bil namenjen v Split in za njim lepo srebrno rdečo ptico Tu 134 a namenjeno nam. Se spominski posnetki pred letališko stavbo in nenstrpni ter česti pogledi na uro in v nebo, ki je bilo prepredeno z redkimi oblaki. Brezcarinska cona. Nekateri so pričeli zapravljati prve dolarje in marke. Za potešjtev treme je krožila steklenica domače dišeče slivovke. Prikupna stevardesa je odprla vrata in nas popeljala proti letalu. Pridružil se nam je še vodič Jože. Komaj da smo se še kar udobno namestili, sta nam stevardesi pokazali, kako se pritrdijo varnostni pasovi. Motorja sta zarohnela in že smo zdrveli po stezi in z nje strmo pod oblake. Naselja so hitro postajala vse manjša, se zavila v meglo in že se nam je nudil čudovit pogled na neskončno belino s soncem obsijanih oblakov. Motorji so se umirili, dosegli smo višino okrog 10.000 m. zvočniku, da na privežemo pasove. Padli smo skozi redke oblake. Vasi in velika polja so za nami. Pod nami je industrija predmestja Leningrada. Letalo podrhti na letališču. V treh urah smo preleteli 2400 km. Uslužbenci letališča so napravili s škropilnico nekak razkužilni krog okrog letala. Naše ure kažejo 11, letališka pa 13, torej moramo ure premakniti za 2 uri naprej. Carinske formalnosti s pasoši smo opravili v vseh štirih pasovih, toliko jih imajo. Počasneje je šlo s prtljago, ker sta delala le dva. Vse so pretaknili le vodiču, nam pa nič. Precej časa smo čakali pred letališko stavbo. Tu sta nas prijazno sprejeli vodički Vera in Tanja. Leningrad — severne Benetke, mesto parkov in vrtov, mesto muzejev, spomenikov in harmoničnih arhitektonskih skupin, eno najlepših mest na svetu, mesto treh revolucij, mesto tehničnega napredka, 'ena največjih industrijskih središč dežele, mesto herojev, mesto belih noči, ki ERMITAZ — Zimski dvorec na obali Neve je 8 let do 1762. leta gradil arhitekt RASTRELLI Preseneti nas glas kapitana letala, ki oznanja, da letimo že nad Dunajem. Nad Bratislavo so nam servirali kosilo. Pred Varšavo so se pričeli oblaki trgati. Lep je bil pogled na širna obdelana polja in na mesta in vasi ter ravne ceste. Pod nami je Varšava. Z mnogimi ulicami, velikim stadionom in Vislo s številnimi sipi- raste in postaja lepše z vsakim dnem — je napravil na nas mogočen vtis s. širokimi ulicami — prospekt? in monumentalnimi stavbami. Razprostira se na 101 otoku in na površini 570 km2. Šteje 4 milijone prebivalcev in ima čez 65 rek in kanalov kar 376 mostov. Glavna reka je 75 km dolga in do 24 m globoka Legendarna AURORA je zasidrana pred vojno akademijo in je skrbno negovan muzej nami. Že smo čez široki Njemen. Proti Zahodni Dvini postaja pokrajina vedno bolj gozdnata, okrog Cudske-ga jezera pa je posuta z neštetimi jezerci in spominja na Finsko. Med letom smo si ogledali tudi pilotsko kabino. Kar verjeti nismo mogli, da že pristajamo, ko nas je pozval glas po Neva, ki teče iz Ladoskega jezera. , Trije avtobusi so nas pripeljali pred velik hotel, ki ga tu imenujejo gosti-nica Leningrad. V devetih nadstropjih ima 810 sob z vsem komfortom od radia, telefona, kopalnice z veliko kopalno kadjo, do ščetke za obleko. Nasproti hotela je stala vsa od sonca obsijana legendarna Aurora. HOTEL LENINGRAD, v njem smo bivali, ima 810 sob V dveh dneh in pol bivanja v Leningradu smo si ogledali na Vasilij-skem otoku ‘"staro borzo, sedaj zoološki in pedološki muzej, dva stolpa s premci zavzetih ladij v nordijskih vojnah, spomenik Petra Prvega, Iza-kovsko cerkev, ki sprejme 14.000 ljudi in ima glavno kupolo z nihalom visoko 98 m in stoji na 24.000 pilotih in ima vgrajenega 43 vrst različnega poldragega kamenja. Ima 116 stebrov monalitov, od katerih tehta vsak 117 ton. V mozaike je vgrajenega okrog 90 kg zlata. Spomenik Nikolaja I. na konju daje mogočen vtis. Na 90 m širokem modrem mostu stoji Marijski dvorec, sedaj komite deputata KP SZ, z maketami ordenov na pročelju. Dvorski trg z Aleksandrovskim 47 m visokim in 600 ton težkim stolpom oklepa 580 m dolga zgradba generalnega štaba carske garde na eni strani, na drugi pa Ermitaž z zimskim dvorcem. Ermitaž sestavlja pet stavb in je največji muzej svetovne umetnosti. Za primerjavo: če bi pred vsakim razstavljenim predmetom obstal le minuto, bi si ga ogledoval n let. Na Marsovem polju smo se poklonili spominu žrtvam revolucije. To spominsko pokopališče ima večni ogenj, po zvočnikih pa tiho igrajo žalostin-ke. Ta park so včasih imenovali pe-terburška sahara. Cerkev Spasne krvi restavrirajo. V njej je bil ubit zadnji ruski car Aleksander II. Ogledali smo si tudi Smolni, v katerem je bival Lenin med pripravami za revolucijo, danes je rezidenca partijskih organizacij. Ob ogledu mesta smo videli tudi centralno biblioteko z 10,000.000 knjigami, dramsko gledališče, spomenik Puškina, ulico arhitekta Rossija, ki daje vtis dvorane in ima idealne razsežnosti: 220 je dolga, 22 m široka in ima 22 m visoke stavbe. Popeljali smo se čez Kirovski dvižni most, najlepši v mestu. Tatarska džamija je še danes aktivna. Nepozaben vtis v nas vseh je zapustilo Piskarevsko pokopališče, ki je grozoten spomenik na 900 dnevno fašistično blokado mesta. Na njem je pokopano v bratskih grobovih po več 1.000 skupaj okoli 470.000 meščanov. Pokopališče meri 26 ha. Od vhoda z dvema spominskima paviljonoma zdrsi pogled preko večnega ognja in grobov na 6 m visok spomenik matere domovine. Na zajčjem otoku stoji mogočna Petropavlovska trdnjava, ki je bila 1703. leta zgrajena kot zametek mesta Sankt-Peterburga. V njej dela še danes kovnica denarja. Tu smo videli nekdanje zapore in paviljon za čoln Petra Velikega, ki je bil začetek ruske flote. Sredi trdnjave stoji Petropavlovska katedrala, v kateri so grobnice ruskih carjev iz belega marmorja. Izjemi sta grobnica Aleksandra II., ki je iz 5 ton težkega poldragega zelenega kamna jaspisa, in njegove žene Marije, ki je iz 6,5 ton težkega rdečega orlijca. S hidrogliserjem smo se popeljali po Finskem zalivu v 30 km oddaljeno predmestje Petrodvorec. Petrodvorec, mesto parkov, vrtov in fontan, je eden najlepših predmestnih delov Leningrada. Ustanovitev mesta se je začela v prvi četrtini 18. stol., ko je po slavni zmagi 1709. v nordijskih vojnah Peter I. ukazat, da postavico .gala letno rezidenco na obali Finskega zaliva. Delo in umetnost različnih generacij talentiranih tvorcev je bilo utelešeno v skupinah Petrodvorca. Najlepši med številnimi vrtovi Petrodvorca je »Lower« park. V sredini skupine stoji Velika palača, namenjena sprejemnim ceremonijam. Palačo obdajajo drevesa in terase, ki dominirajo nad okolico avenij in 140 vodometov. Park meri 112 ha. Veličasten pogled se z vrha terase odpre na Veliko kaskado. Fina harmonija belega marmorja, pozlačenih kipov, zelenih jas in srebrnega traku kanala te osupne. Mrzli vodni curki se svetijo in pozvanjajo sredi pestrega blišča parka. Gostje si ne morejo kaj, da ne bi spoštovali genialnega sistema vodometov, ki je bil narejen pred več kot dvesto leti. Da so zbrali vodo za številne vodomete v »Lower« parku, so položili 22 km dolg vodovod. V letih 3 721—1723 je prvi ruski vodni inženir V. Turolkov načrtal sistem kanalov, ribnikov in zapornic tako, da je uporabil naravni nagib terena od Ropskih gričev do morja in to zagotavlja neprekinjeno delovanje vodometov za več ur vsak dan. Smeh nikoli ne utihne okoli smešnih »trik« vodometov. »Sodni stol«, »Dežnik«, in »Hrast« pretrgajo resnost obiskovalca. Monplaisir, majhna palača Petra I. ob obali je ena najstarejših zgradb v Petrodvorcu in značilen spomenik ruske arhitekture 118. stol. Slikovit pogled je z oken palače na Finski zaliv na sever do Kronštata in ljubek vrt z rožnato preprogo in vodometi na drugo stran. Zunanjost Monplaisir-ja dopolnjuje bujna notranja dekoracija. V sobah palače so zbirke slik in predmetov uporabne umetnosti. Del zbirk je razstavljen v Hermitegeu, drugem paviljonu, ki stoji ob zalivu v zahodnem delu parka. Vy (Prihodnjič Moskva) Komisija za kulturo in zabavo pri predsedstvu KA ZM KK Hmezad Žalec obvešča vse mlade delavce kombinata in kmečko mladino, da prireja dne 20. 11. 1971 ob 18. uri v prostorih samopostrežne restavracije Gaberje v Celju SPOZNAVNI VEČER S PLESOM IN ZABAVNIMI TOČKAMI Namen spoznavnega večera je, da se mladi kombinata med seboj spoznajo in po napornem delu tudi zabavajo. INFORMACIJA PREDSEDSTVA KA ZMS KK HMEZAD ŽALEC Po približno enem letu obstoja našega aktiva ZM na nivoju podjetja smo bežno pregledali rezultate našega dela. Ugotovili smo, da nam je uspelo opraviti precej nalog zadovoljivo, toda ne povsem uspešno. Res je, da smo sodelovali v »Akciji 75«, ki jo je organizirala RK ZMS, in njene naloge še kar solidno izpolnjevali, vendar nam ni uspelo aktivirati naše baze, to se pravi širokega zaledja mladih. Ves trud pa bo zaman, če bomo delali ozko v manjši skupini. Zavedamo se namreč dejstva, da ZM ni samo za nekatere ampak prav nasprotno. Za vse skupine mladih in posameznike, ki niso pripravljeni samo sprejemati, temveč za to ZM tudi nekaj prispevati. Predsedstvo KA ZMS KK Hmezad Žalec se je na svojih zadnjih treh sejah dogovarjalo izključno o programu dela, ki bi naj zajel vsa mogoča področja zanimiva za širši krog naših mladih delavcev. V kolikor nam je to uspelo, presodite sami na podlagi programov, ki so danes pred vami. PROGRAM DELA KONF. AKTIVA ZM KK »HMEZAD« ŽALEC Predsedstvo KA ZM KK »Hmezad« Žalec je na svoji redni seji obravnavala predlog programa dela. Predsedstvo je ugotovilo, da je program v skladu s programom dela OK ZMS Žalec in posredno tudi s programom RK ZMS, ker zajema osnovna interesna področja delovanja mladih v našem podjetju. Konkretno po mesecih pa je program naslednji: NOVEMBER: — seja predsedstva KA ZM — delovni sestanek komisije za družbeno-ekonomske odnose — delovni sestanek komisije za vzgojo in izobraževanje — delovni sestanek komisije za šport in rekreacijo — delovni sestanek komisije za kulturo in zabavo — delovni sestanek komisije za propagando in publicistiko — posvet predsednikov aktivov DE kombinata — »akcija 20« v organizaciji RK ZMS (nadaljevanje »akcije 75«) — proslava ob prazniku republike 29. November — izdaja informacij v podjetniškem glasilu DECEMBER: — seja predsedstva KA ZM — enodnevni seminar za vodstvo aktivov v delovnih enotah kombinata — seminar družbeno-ekonomskega usposabljanja delavcev kombinata (v sodelovanju s sindikatom in ZK) — seja komisije za kulturo in zabavo — izdaja informacij v podjetniškem glasilu JANUAR: — seja predsedstva KA ZM — seminar družbeno-ekonomskega usposabljanja delavcev kombinata (v sodelovanju s sindikatom in ZK) — delovni sestanek komisije za vzgojo in izobraževanje — izdaja informacij v podjetniškem glasilu FEBRUAR: — seja predsedstva KA ZM — problemska konferenca aktiva ZM KK »Hmezad« (učenci v gospodarstvu) delegatski sistem — seminar »akcije 20« (v organizaciji RK ZMS nadaljevanje akcije 75) — izdaja informacij v podjetniškem glasilu KOMISIJE PREDSEDSTVA Predsedstvo KA ZM KK »Hmezad« Žalec je na svoji redni seji dne 8. 10. 1971 sprejelo sklep, da se formirajo komisije, ki bi v svojih programih zajele interesna področja delovanja mladih v našem aktivu: L Komisija za družbeno-ekonomske odnose: Predsednik: Žlender Drago (mentor: tov. Ivančič Franc) Naloge komisije: — izdela konkreten terminsko obdelan program dela — organizira seminarje družbeno-ekonomskega usposabljanja mladih — spremlja problematiko samoupravljanja — spremlja gospodarsko in politično problematiko podjetja 2. Komisija za vzgojo in izobraževanje: Predsednik: Lesjak Danica (mentor: tov. Savinek Franc in tov. Uranjek Mile) Naloge komisije: — izdela program dela — skrbi za strokovno izobraežvanje in vzgojo mladih — spremlja problematiko štipendiranja in izrednega študija — v sodelovanju s kadrovsko službo kombinata analizira dopolnilno izobraževanje (interne kvalifikacije) — spremlja probleme učencev v gospodarstvu 3. Komisija za šport in rekreacijo: Predsednik: Čater Vladimir (mentor: tov. Drobne ing. Marjan) Naloge komisije: — izdela program tekmovanj — sodeluje s športnim odborom pri sindikatu — organizira medobratna športna tekmovanja — organizira rekreacijske izlete 4. Komisija za kulturo in zabavo: Predsednik: Gmajner Anica (mentor: tov. Goršek Andrej) Naloge komisije: — izdela program dela — usklajuje želje in potrebe mladih po kulturnem življenju — organizira zabave in plese .5 Komisija za propagando in publicistiko: Predsednik: Terglav Nada (mentor: tov. Vili Vybihal) Naloge komisije: — izdela program dela — zagotavlja gradivo za mladinsko stran v »Hmeljarju« — posredovanje informacij preko drugih virov. V teh programih so predsedstvo in tudi komisije same po-skušale_ zajeti vse interese sfere delovanja mladih delavcev, ki se poleg dolžnosti na delovnem mestu želijo ukvarjati še z drugimi dejavnostmi. Merilo uspeha za nas bo izključno interes vas mladih za posamezna področja naših programov. Želimo namreč močan aktiv ZM v podjetju, ki bo ob strani drugih družbenopolitičnih organizacij prispeval svoj delež k razvoju in napredku našega podjetja in samih nas. Drago Žlender Opravičilo uredništva! Mladim bralcem se opravičujemo, ker nismo mogli objaviti programov v tej številki zaradi pomanjkanja prostora, objavili jih bomo v naslednji številki. Do takrat dobite vse informacije v uredništvu in predsedniku ZM DRAGU ŽLENDRU v »Mesninah« — Celje. Program dokončne izvedbe obnove in izgradnje šolskih stavb v občini Žalec Izgradnja in obnova šolskih stavb je vse doslej potekala v skladu s petletnim programom, ki je bil sprejet na referendumu leta 1967. Doslej je bilo izpolnjenega že približno 3/4 tega programa. Tako je bila zgrajena nova šola v Grižah, zgrajeni prizidki in adaptirane obstoječe stavbe šol v Petrovčah, Žalcu, Polzeli, adaptirane šole v Pirešici in Ponikvi, v Galiciji, v Letušu, na Gomilskem, urejeno je bilo ogrevanje v šoli Andraž. Pregled predvidenih in porabljenih sredstev za že zgrajene objekte: Po programu iz leta 1967 Skupaj izdatki po posameznih šolskih objektih' 1. Izgradnja šole v Grižah in vrtca 3.160.000 3.161.694 2. Adaptacija šole v Petrovčah 1.500.000 2.194.073 3. Adaptacija šole v Žalcu 800.000 2.187.009 4. Adaptacija šole v Pirešici 378.000 293.495 5. Adaptacija šole na Ponikvi 173.000 195.417 6. Adaptacija šole v Galiciji 50.000 171.142 7. Stroški za šolo Andraž 50.000 46.529 8. Adaptacija šole v Letušu 50.000 64.272 9. Adaptacija šole na Polzeli 1.500.000 3.900.000 10. Adaptacija šole Gomilsko 238.000 450.000 SKUPAJ 7.899.000 12.653.631 Za izgradnjo prostorov otroško varstvene ustanove so bila sredstva v višini 160.000 din, skladu vrnjena iz sklada za otroško varstvo. (Nadaljevanje na 12. strani) Glede na to, da s sredstvi, ki se bodo še zbirala do leta 1973 iz naslova samoprispevka občanov in na osnovi družbenega dogovora z delovnimi organizacijami, ne bo mogoče v deloti realizirati zastavljeni program, je treba iskati rešitve v podaljšanju samoprispevka občanov in družbenega dogovora še za dve leti. Kljub ogromnim naporom za zbiranje dodatnih sredstev (najetje kredita, dodatni prispevki delovnih organizacij, zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov itd.), ne zmoremo velikega porasta cen gradbenih uslug in storitev v zadnjih treh letih. Tako se danes srečujemo z dvakrat večjimi zneski za izgradnjo ali adaptacijo določenega objekta od predračuna iz leta 1967. Poleg tega kaže posebej poudariti, da smo program adaptacij in novogradenj šolskih stavb leta 1967 dvakrat korigirali in da se danes srečujemo pri njegovi realizaciji s dejstvom, da ne ustreza v celoti osnovnim zahtevam sodobnejšega pouka. V skladu se je do konca oktobra 1971 nabralo 13.260.740 din. Predvidoma, da bomo do leta 1973 zbrali iz dosedanjih že navedenih virov še cca 9.020.000 din. Posebna strokovna komisija, ki si je predhodno ogledala šole, ki po sprejetem programu še niso adaptirane oz. zgrajeni prizidki, pa je prišla do ugotovitve, da manjka še 6.800.000 din, kar bi zadoščalo za celotno realizacijo zastavljenega programa. To pa pomeni, da je izhod le v podaljšanju plačevanja samoprispevka občanov za dve leti v enaki višini, kot doslej, prav tako pa tudi prispevka delovnih organizacij za dve leti z zmanjšanim procentom in sicer od 0,85 od dohodka na 0,60. Predlog je tudi, da se oprosti plačevanje samoprispevka vse tiste občane, ki imajo manjši OD od 1.000 din. PREGLED POTREBNIH SREDSTEV ZA NOVOGRADNJO, DOZIDAVO IN ADAPTACIJO SOL NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC V LETIH OD 1972—1974 Sola Predračunska vrednost , . dozidava z uree novogradnja starega dela Skupaj Pričetek del Tabor 1.050,000 1.050.000 1971 Šempeter (I. etapa) 4.000,000 4.000,000 1972 Vinska gora 1.200,000 1.200,000 1972 Vransko 4.200,000 4.200,000 1973 Gotovlje 500,000 500.000 1972 Prebold 2.500,000 2.500,000 1974 Braslovče 1.200,000 1.200,000 1974 Letuš 70,000 70,000 1972 Andraž 100,000 100,000 1973 SKUPAJ 6.250,000 8.470,000 14.820,000 Nabava avtobusa 86.000 SKUPAJ 14.906,000 V pregledu potrebnih sredstev še ni zajeto plačilo za adaptacijo šole Gomilsko in dokončno plačilo za šolo Polzela. GLASUJMO ZA NOVE SOLE 19. DECEMBRA! LJUDSKE NAPOVEDI Za soncem vinskega Martina kmalu pride sneg, zmrzlina, pa če tudi dobro greje, le tri dni babje leto šteje. Ce mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. IZREKI Od žalosti ne moreš v zemljo, ne od radosti v nebesa. Ne grajaj, preden nisi preiskal! Vse je že predpisano razen vesti. ZA SMEH — Elektrika je dražja, kruh je dražji, cigarete so dražje, kmalu bomo plačevali višje stanarine... — Jaz že ne! V podjetju nimamo denarja za plače. Izletnik iz Celja je poleg gostilne Hmeljar v Žalcu odprl turistično poslovalnico, ki bo, kot kaže, uspešno poslovala Komisija za šport in rekreacijo pri predsedstvu KA ZM KK Hmezad Žalec obvešča vse mlade kombinata, da v mesecu novembru začenja organizacijo tekmovanj med obrati in DE v namiznem tenisu in šahu. Interesenti naj o tem razmislijo in potem, ko dobijo obvestilo o natančnem poteku tekmovanj, takoj pošljejo prijave. Na dan 5. oktobra je za posledicami zahrbtne bolezni umrla kmetovalka in ko-operantka Košec Barbara iz Ločice pri Polzeli. Kljub vsemu prizadevanju njenih svojcev, da bi ozdravela in ostala še naprej takšna kot smo jo poznali, je smrt zahtevala njeno življenje. Izgubili smo vestno članico delovne skupnosti pri Kombinatu in v Kooperaciji- Rodila se je 15. 11. 1898. leta. V njeni mladosti, ko je kot mlada gospodinja prestopila prag hiše pri Ko-šecovih v Ločici, je skrbne gospodinjila in po smrti moža prevzela na sebe tudi o-stalo gospodarjenje. Poznali smo jo kot skrbno hmeljarko, zato je v letu 1968 upravičeno prejela priznanje za uspešno delo v hmeljarstvu. Po danih možnostih je bila pripravljena vsakemu pomagati. Bila je podporni član gasilskega društva v Ločici. Imela je razumevanje do organizacij, ki v kraju obstojajo. Na njeni zadnji poti jo je spremljala množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Pred hišo žalosti in ob njenem odprtem drobu se je od nje poslovilo več govornikov. Naj počiva mirno v domači slovenski zemlji! PE Polzela V petek 15. 10. 1971 je ugasnilo življenje našega kooperanta Turk Franca iz Trnave. Redil se je 4. 6. 1900 v številni družini v Trnavi. Že kot mlad fant se je spoznal s težavami kmetovanja, saj je očetovo posestvo prevzel, ko je bil star šele 20 let. Vsa leta je bil aktiven iružbeni delavec. Bil je eden prvih ustanoviteljev gasilskega društva Trnava in je bil njegov stalni član. Za svoje delo je dobil več priznanj. Tudi njemu vojna ni prizanesla, meral je v partizane, nato pa so ga ujeli, odpeljali v zapor v Celje in od tam v Maribor. Po vojni se je z vso vnemo lotil svoje kmetije. Ravno tako je bil uspešen pri krajevnem odboru in pri odboru kmetijske zadruge. Bil je vzoren kmet, oče in hmeljar. Za svoje hmeljar-jenje je dobil priznanje, na katerega je bil še posebno ponosen. Kako je bil priljubljen med ljudmi, pa je zgovorno pričala njegova zadnja pot, ki se je je udeležilo veliko ljudi. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v lepem spominu. PE Trnava Nenadoma po kratki in mučni bolezni nas je dne 22. julija 1971 zapustila Šcrn Katarina iz Grajske vasi. Rojena je bila v Trnavi dne 23. 11. 1893, kjer je tudi preživela mladost, nato pa se je 1918. poročila v Grajsko vas. Tu sta z možem kmetovala vse do leta 1952, ko ji je umrl. Sama je prevzela posestvo in ga vzorno vodila vse do svoje smrti. Bila je napredna ženska, dobra mati in hmeljarka. Za dolgoletno hmeljarjenje je med prvimi prejela tudi hmeljarsko priznanje, katerega je vsakemu z veseljem in ponosom pokazala. Vedno se je bomo spominjali kot dobre in poštene kmečke žene in hmeljar-ke. PE Trnava Poročilo s seje predsedstva mednarodnega hmeljarskega biroja v Miinchnu 30. 9. 1971 Na zadnjem kongresu MHB leta 1970 v Bruslju je bilo sklenjeno, da v letu 1971 ne bo kongresa, ker so se Poljaki, ki bi bili na vrsti za organizacijo kongresa opravičili, da kongresa ne morejo pripraviti. Sklenjeno pa je bilo, da bo namesto kongresa razširjena seja predsedstva v Miinchenu. Sejo je pripravil generalni sekretar MHB in Zveza nemških hmeljarjev. Dnevni red zasedanja je bil naslednji: 1. Imenovanje članov predsedstva 2. Potrditev zapisnika zadnje seje 13. 3. 1971 v Parizu 3. Poročanje članov MHB o. hmeljarstvu v posameznih državah z oceno pridelka 1971 4. Izmenjava mnenj o svetovnem hmeljskem tržišču 5. Poročilo generalnega sekretarja in predlog predračuna za leto 1971/72 6. Sklepanje o vlogi DR Nemčije za članstvo v MHB 7. Potrditev pravil o Hmeljarskem odlikovanju 8. Podelitev Hmeljarskih odlikovanj 1971 (svečana podelitev bo na naslednjem kongresu 1972) 9. Možnost uporabe hmelja za druge namene 10. Razno Predsednik Höfter je otvoril sejo ob 9.30 v konferenčni dvorani Hotela Bayrischer Hof. Predloženi dnevni red je bil soglasno sprejet, le da je bilo na predlog predsednika sklenje- no, da se 3. 4. in 9. točka dnevnega reda obravnavajo na popoldanskem razširjenem zasedanju predsedstva, ostale pa dopoldan. Ad. 1. Za člane predsedstva so bili imenovani naslednji predstavniki: Belgija: Topp, CSSR Paul, ZR Nemčija: Höfter, Španija: de Arcenegui, Anglija: Capt. Holmes, Francija: Lux, Jugoslavija: Cetina, Poljska: Kulig, ZDA: Signoretti, Bolgarija ni poslala svojega predstavnika. Poleg članov predsedstva so bili na seji prisotni še predsednik znanstvene komisije ing. Petriček, sekretar znanstvene komisije Hoed in predsednik tehnične komisije dr. Maton ter drugi člani posameznih delegacij. Na popoldanskem zasedanju so bili prisotni tudi predstavniki DR Nemčije, ki je bila sprejeta v članstvo. Ad. 2. Poročilo je bilo poslano vsem članom. Generalni sekretar je pripomnil, da so bili sklepi zadnje seje zaradi nesklepčnosti poslani v potrditev odsotnim predstavnikom. Predstavniki Bolgarije, Španije in Poljske so jih potrdili, medtem ko ZDA niso poslale odgovora. Kljub temu so bili sklepi sprejeti in veljavni. Po tem pojasnilu je bil zapisnik soglasno sprejet. Ad. 3. Vsi prisotni predstavniki so dali poročila o površinah, pridelku, prodaji in uporabi hmelja, o proizvodni pogojih v letošnjem letu in oceno pridelka za 1971. Za Bolgarijo smo vzeli lanske podatke, ker poročila za letos niso poslali. Iz teh poročil povzemam najvažnejše podatke o površinah in pridelkih za leto 1970, ter oceno za 1971 za države MHB. Prikazani so v tabeli 1. Tabela 1 Površine v ha Pridelki v stotih à 50 kg Država 1970 1971 Indeks 1970 = 100 1970 1971 Indeks 1970 = 100 Belgija 1.110 1.140 103 35.500 42.000 118 Bolgarija 1.200 1.200 100 12.000 12.000 100 Čehoslovaška 8.735 8.735 .100 209.367 160.000 77 ZR Nemčija 12.779 15.373 120 534.731 460.000 86 Anglija 6.966 7.032 101 240.481 218.000 91 Španija 1.241 1.412 114 29.556 23.000 78 Francija 1.165 1.050 91 40.470 35.000 87 Jugoslavija 3.802 3.777 99 109.760 94.000 86 Poljska 2.418 2.550 105 48.600 42.000 86 ZDA 11.210 11.736 104 416.069 460.000 110 DR Nemčija 2.097 2.097 100 56.180 45.000 80 52.723 56.102 107 1,732.714 1,591.400 92 Iz tabele 1 lahko povzamemo, da so se površine hmeljišč v letu 1971 napram letu 1970 povečale za 3.379 ha ali 7 %. Od tega samo v ZR Nemčiji za 2.594ha ali za 20 %. Ostalo povečanje je seštevek manjših povečanj v drugih državah MHB. Pridelek 1971 bo po dosedanjih ocenah za 141.314 stotov à 50 kg ali za 8 % manjši od prejšnjega leta, kar je posledica bolj ali manj neugodnih vremenskih razmer skoraj v vseh državah MHB. Kot posledica vremenskih razmer je letos tudi odstotek alfa- smol nižji od lanskega. Zato smatrajo, da bi lahko bil skupni pridelek alfa-smol za okrog 30 % nižji od lanskega. Ad. 4. Živahna razprava se je razvila okrog ocene položaja na svetovnem hmeljskem trgu. Večina udeležencev v razpravi se je omejila na bolj ali manj ostro kritiko na račun pretiranega povečevanja hmeljišč v ZR Nemčiji. Od leta 1965 do 1971 so se povečevale na svetu in v ZR Nemčiji površine hmeljišč takole (verižni indeks); S O t— 05 C3 o leto S i $ g 03 C- 03 03 1-1 0 ** ZR Nemčija 109 105 105 102 102 106 120 9vet 101 100 99 ,99 99 105 104 Delegati so z zaskrbljenostjo govorili o tako močnem povečanju v ZR Nemčiji in bolj ali manj ostro opozarjali nemške hmeljarje na treznost pri širjenju hmeljišč. Nemški delegati so se deloma zagovarjali, da tudi oni ob vsaki priliki svarijo pred povečevanjem, vendar so brez moči, ker to podpirajo trgovci, ki ves na novo posajen hmelj za nekaj let vnaprej odkupijo. Za hmeljarje pa povečanje površin pomeni boljše koriščenje obiralnih strojev in sušilnic. Seveda pozabljajo pri tem, da bodo v naslednjih letih potekle nekatere stare pred-prodajne pogodbe in da nam močno povečane površine lahko dajo pri dobri letini tolikšen pridelek, ki bo kaj hitro pokril sedanji mali primanjkljaj in porušil ravnotežje na svetovnem hmeljskem trgu. In kaj bi se šele zgodilo, če bi vsi tako povečali hmeljišča kot v ZR Nemčiji! Gibanje proizvodnje hmelja in potrošnje piva za obdobje 1951—1971 je prikazano na prikazu 1. Krivulja proizvodnje hmelja je sicer res pod krivuljo proizvodnje piva (potreb po hmelju) to se pravi, da trenutno proizvodnja ne zadovoljuje potreb po hmelju, vendar ta razlika ni velika. Če pa upoštevamo še, da je letošnja letina podpovprečna, da odmerek hmelja pivu še pada, posebno pa močno povečanje hmeljišč v zadnjem času, vidimo, da lahko kaj hitro pride do ravnovesja. To je bil v kratkem naš prispevek k razpravi o problematiki tržišča in snova za svarilo pred pretiranim povečevanjem hmeljišč v ZR Nemčiji. Ad. 5. Generalni sekretar je dal v svojem poročilu pregled enoletne dejavnosti MHB. Prikazal je tudi večletne statistične podatke o proizvodnji hmelja po državah članicah MHB. Površine hmeljišč in pridelki hmelja na svetu za leto 1969 in 1970 so prikazani v tabeli 2. Nadalje je generalni sekretar obrazložil predlog predračuna za finančno leto 1971/72. Predračun za leto 1970/71 je bil realiziran v višini 2.911,08 USA dolarjev. Zaradi narašča- Prikaz 1 SVETCVSA PROIZVODNJA. PIVA IS KUELJA 8 ve tovna proizvodnja svetovna proizvodnja piva (ailjonl hi) hselja (tiso? stotov a nja stroškov in posebnega izdatka za izdelavo hmeljarskih odlikovanj, ki so pošla, se bodo stroški v letu 1971/72 povečali. Zato je bil na predlog generalnega sekretarja sprejet sklep, da se prispevek članov poveča od 50 na 60 USA dolarjev. Po uradnem delegatu, katerih število je izračunano iz površin hmeljišč, je prav tako fiksni znesek povečan od 50 na 60 USA dol. Tako povečan predračun bo znašal 3600 USA dolarjev. Prispevek Jugoslavije se bo tako povečal od 250 na 300 USA dol. letno. Ad. 6. Demokratična republika Nemčija je že večkrat sondirala teren, če bi lahko postala članica MHB. Zaradi odločno odklonilnega stališča takratnih predstavnikov ZR Nemčije in neke vrste glasovalnega stroja, je bilo takrat malo izgledov, da bi bila DR Nemčija sprejeta v MHB. Mi smo se vedno odločno zavzemali za sprejem, ker smatramo, da mora biti hmeljarska organizacija čim bolj splošna-svetovna organizacija. V zadnjih letih se je po zamenjavi nemških predsednikov položaj spremenil. Novi nemški predstavniki niso več odklanjali sprejema DR Nemčije. Kljub temu so se glasovanja vzdržali, kar so utemeljili s političnimi razlogi. Tako je bila DR Nemčija soglasno z enim vzdržanim glasom sprejeta v članstvo MHB. S tem predstavlja MHB okrog 85 % svetovne proizvodnje hmelja. Ad. 7. Pravila o podeljevanju hmeljarskega odlikovanja so bila soglasno sprejeta. Hmeljarsko odlikovanje je bilo namreč doslej francosko odlikovanje za zaslužne hmeljarje, ki se je že sedaj podeljevalo na kongresih MHB. Vsi predstavniki so širokogrudnost francoskih hmeljarjev, da tudi. formalno prenese pravico podeljevanja hmeljarskega odlikovanja na MHB, z zadovoljstvom pozdravili. Po novih pravilih se bo število odlikovanj, ki jih je mogoče letno podeliti nekoliko zmanjšalo. Mi smo lahko, dobili prej 3 sedaj pa le 2 odlikovanji letno. Ad. 8. Za letošnje leto je bilo odlikovanih 13 zaslužnih hmeljarjev, od tega 2 iz Jugoslavije: tov. Jurak Božo, direktor Poslovnega združenja Styria, in ing. Nikola Mileusnič, direktor kmetijskega kombinata Novi Sad. Ad. 9. Vprašanje možnosti uporabe hmelja za druge namene razen za pivo je bilo že večkrat sproženo. Angleški predstavniki so sporočili, da po podatkih njihovega raziskovalca dr. Neve-a vsa dosedanja raziskovanja niso dala praktičnih rezultatov. Tudi poskusi, da bi odpadke hmeljnih rastlin uporabljali za krmo se niso obnesli. Predsedstvo je zaključilo, da naj znanstvena komisija nadalje dela na tem vprašanju. Ad. 10. Pod točko 10 so bili sprejeti naslednji zaključki: — Nacionalne hmeljarske organizacije, ki zaradi premalih površin hmeljišč (ne dosegajo minimum po statutu 500 ha), ne morejo postati polnopravne članice, pač pa le pridružene. Sodelujejo lahko na kongresih in strokovnih ko- misijah ne pa v predsedstvu. Plačajo pa pavšalni prispevek 100 USA dol. letno. — Francoski predstavnik je povabil članice MHB na kongres, ki bo predvidoma od 10.—13. avgusta 1972 v Strasbourgu. Navzoče je seznanil z okvirnim programom, natačen program pa bodo sporočili do spomladi. Prispevek po udeležencu na kongresu bo 200—220 DM. Plačati ga pa morajo vsi delegati ne le gostje, kot je bilo doslej. — Izražena je bila želja, da bi tudi znanstvena komisija zasedala v času kongresa ali tik pred kongresom. To bi omogočilo strokovnjakom vseh treh komisij (znanstvene, tehnične in ekonomske), da se skupaj sestajajo in obravnavajo znanstvene in strokovne probleme, na kongresu pa le kratko poročajo o praktičnih rezultatih svojih raziskovanj. Predsednik znanstvene komisije ing. Petri- ček, ki je bil tudi prisoten na seji, je povedal, da znanstvena komisija zaseda vsako 2. leto, stroške zasedanja pa je doslej nosila država, kjer je bilo zasedanje. Znanstvena komisija bo o tem razpravljala in poročala predsedstvu. Seja predsedstva je bila zaključena popoldne ob 17. uri. Naslednji dan so gostitelji — Zveza nemških hmeljarjev — pripravili strokovno ekskurzijo, ogledali smo si dva večja obrata za izdelavo hmeljnega prahu, ki ga potem močno stisnjenega pakirajo v dušični atmosferi v posebno pločevinasto embalažo. Obrat za ekstrakcijo, ki so nam ga tudi pokazali še ni bil v obratovanju. Ogledali smo si tudi skladišče za hmelj in napreden hmeljarski obrat. Sestavil Lojze Cetina, dipl. kmet. inž. Tabela 2 POVRŠINE HMELJJŠC IN PRIDELKI NA SVETU 1969 IN 1970 1969 1970 ha Pridelki v stotih à 50 kg ha Pridelki v stotih à 50 kg na ha skupaj na ha skupaj ZR Nemčija 11.772 38,5 435.073 12.779 41,6 532.181 Francija 1.150 36,0 41.496 1.165 34,7 40.470 Belgija 1.095 33,2 36.300 1.110 32,0 35.500 EGS skupaj 14.017 37,9 530.869 15.054 40,4 608.151 Španija 1.111 21,3 23.715 1.241 23.8 29.556 Jugoslavija 3.812 28,3 107.714 3.802 31,4 119.360 Čehoslovaška 8.735 24,2 211.800 8.735 24,0 209.367 Anglija 6.766 31.5 212.906 6.966 34,5 240.481 Poljska 2.360 14,3 33.800 2.418 20,0 48.600 Bolgarija 1.200 10,0 12.000 1.200 10.0 12.000 ZDA 10.930 34,6 378.255 11.210 37,1 416.069 MHB skupaj 48.931 30,9 1,511.059 50.626 33,2 1,683.584 DR Nemčija 2.097 29.6 62.030 2.097 26.8 56.180 Madžarska 580 15,2 8.839 450 14,4 6.475 Avstrija 105 29,5 3.104 99 24.1 2.382 Romunija 800 14,2 11.350 800 13,6 10.886 Švica 13 35,9 467 13 30.6 398 Sovjetska zveza 10.300 18,0 185.000 12.640 13.4 170.000 Kanada 391 37,2 14.562 404 41,0 16.560 Avstralija 938 41,1 38.521 954 40,8 38.971 Nova Zelandija 247 37,7 9.307 249 38,4 9.575 Japonska 1.721 28,1 48.312 1.587 31,6 50.254 Argentina 220 12,7 2.800 226 . 15,5 3.520 Južna Afrika 124 13,1 1.630 124 9,9 1.226 Druge dežele 600 4,2 2.500 668 7,2 4.822 Svet skupaj 67.067 28,32 1,899.481 70,937 29,0 2,054.833 SKRBNO PRIPRAVIMO ZEMLJO ZA NOVE NASADE Bran?, za globoko rahljanje zemlje na njivi Idealno obdelana površina zemlje za sajenje BEN IN ZELO KORISTEN. Brane na travnati površini Brana rahlja poljsko pot Stroje za sajenje sadik bi lahko uporabili tudi za sajenje hmelja DOBRO PRIPRAVLJENA ZEMLJA OB SADITVI JE POMEMBEN FAKTOR ZA USPEŠNOST NOVEGA NASADA. PRI SAJENJU HMELJA CESTO POGREŠAMO SKRBNO PREDPRIPRAVO ZEMLJIŠČA. ZA RAHLJANJE ZEMLJE BI BILA USPEŠNA BRANA Z GNANIMI DELOVNIMI ORGANI, KI SE GIBLJEJO PREČNO NA POT FAKTORJA. TAKA BRANA PO ORANJU TEMELJITO IN DOVOLJ GLOBOKO PRERAHLJA POVRŠINO ZEMLJE. DOBRO PRERAHLJANA POVRŠINA ZEMLJE JE ŠE TOLIKO BOLJ POTREBNA TAKRAT, KADAR SA ZAJENJE NIMAMO NA RAZPOLAGO DOVOLJ KOMPOSTA, ALI PA KADAR NOVE NASADE ZASAJAMO S SADIKAMI, POSEBNO ŠE, CE ŠE TE NISO MOČNE IN PRVOVRSTNE TER PRAVOČASNO POSAJENE. POSLEDICA JE VELIK ODSTOTEK PRAZNIH MEST IN POZNEJE NEIZENAČENOST NASADA. SICER PA BI BIL TAK PRIKLJUČEK VSESTRANSKO UPORA- Dvoredni sadilnik s prijemali Posajene in nezagrnjene sadike Dvoredni sadilnik pri delu STROJE ZA SAJENJE SADIK BI LAHKO UPORABILI TUDI ZA SAJENJE HMELJA. FOTOGRAFIJE KAŽEJO SADILNI STROJ PRI POSKUSNEM SAJENJU HMELJNIH SADIK ZA UKORENINJENJE. MEDVRSTNA RAZDALJA SAJENJA JE 2 m, V VRSTI PA SO SADIKE PO 13 cm DRUGA OD DRUGE. RAZDALJO LAHKO ŠE POVEČAMO. STROJ POLAGA SADIKE NAVPIČNO V ZEMLJO, OB STRANEH JO UTRDI, ZGORAJ PA POKRIJE SADIKE Z GREBENOM RAHLE ZEMLJE. ZA SAJENJE SADIK ZA UKORENINJANJE PRAVZAPRAV NIMAMO NITI PRIKLJUČKA S KATERIM BI PRIPRAVILI VRSTE ZA SAJENJE SADIK. ZATO SE MORAMO POSLUŽEVATI VSEH MOŽNIH NAČINOV Z DOBRO MERO LASTNE IZNAJDLJIVOSTI, KI JE PA LE MALO KDAJ USPEŠNA. ZARADI SLABEGA NAČINA SAJENJA VELIK ODSTOTEK SADIK (TUDI DO 30 %) NE VZNIKNE IN CE K TEMU PRIŠTEJEMO ŠE SKART, KI NASTANE PRI IZORAVANJU. PRIDELEK NI ZADOVOLJIV. Z UPORABO SADILNIKA BI TE POMANJKLJIVOSTI LAHKO ODPRAVILI. PODOBNO JE PRI ZASAJANJU NOVIH NASADOV. SPRIČO MNOŽINE DELA, KI JE POTREBNO ZA SAJENJE (KOPANJE JAMIC IN SAJENJE) IN KONICE DELA, KI JE OBIČAJNA V TEM ČASU, BI BIL PRIMEREN SADILNIK VELIKA PRIDOBITEV. NI IZKLJUČENO, DA SE DA PRIREDITI SADILNIK. KI JE PRI NAS ŽE V RABI. POSEBNO SE NAM PONUJA MOŽNOST Z OZIROM NA NOVE PRINCIPE IN RAZDALJO SAJENJA (0,65 cm V VRSTI). ZA CAS, KO ŠE STROJA NIMAMO, PA BI BILO GOSPODARNO POSLUŽITI SE MOTORNIH SVEDROV (TIP MOTORNEGA SVEDRA ZA ENEGA DELAVCA), S KATERIM BI NADOMESTILI ZAMUDNO KOPANJE JAMIC ZA SAJENJE. STRAN 39 — Priloga Motorno vrtanje jam za sajenje rastlin in postavljanje drogov Z motornim svedrom hitro izkopljemo jame za drogove Motorno zvrtana luknja za betonsko oporo »Hmeljar« izdaja delavski svet Kombinata Žalec, ureja uredniški odbor: Karel KAC — predsednik, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik, dipl. inž. Miljeva KAC — urednica strokovne priloge, Jože KLANČNIK, dipl. inž. Marija WAGNER, dipl. inž. Anton GUBENŠEK in Ivan KHONOVŠEK — člani. — Uredništvo jé na Kombinatu Žalec, Ulica Žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja mesečno v 5.500 izvodih. — Letna naročnina 12 dinarjev. — Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje. Betonski stebri v vinogradu KOPANJE JAM ZA SAJENJE, POSTAVLJANJE DROGOV V VINOGRAIH ZA NAPRAVO OGRAJ, SUŠIL IN PODOBNO JE ZAMUDNO IN TEŽKO DELO. POMAGAJMO SI Z MOTORNO ŽAGO STIHL S-08, KI JO OPREMIMO Z REDUKTORJEM IN USTREZNIMI SVEDRI DO 35 cm PREMERA. ZA PRODNATA ZEMLJIŠČA POTREBUJEMO POSEBNE SVEDRE. BREZ PODALJŠKOV LAHKO ZVRTAMO DO 85 cm GLOBOKO LUKNJO. ZA LUKNJO MANJŠEGA PREMERA SO NA VOLJO TUDI LAŽJI MOTORNI SVEDRI DRUGIH FIRM, KI SO PRIREJENI ZA ENEGA MOŽA. Milan ŽOLNIR, dipl. inž. agr. NUVACRON IN AZODRIN Med za marsikoga že skoraj nepregledno množico kemičnih pripravkov za varstvo rastlin, ki jih je moč kupiti v Jugoslaviji sta se v zadnjem času pojavila še dva nova: nuvacron 20 EC in azodrin 20 % w/v WSC. Oba pripravka sta izdelana iz iste aktivne snovi — monokrotofosa, sta pa izdelka dveh različnih tovarn. Monokrotofos je zelo strupen želodčni strup, kratek čas po škropljenju pa deluje tudi dotikalno. Po škropljenju • prodre v rastlino in z rastlinskimi sokovi kroži po njej. Način njegovega delovanja je torej siste-mičen, približno takšen, kot pri med hmeljarji že dobro poznanem metasystoxu, od katerega se razlikuje tudi po tem, da ne deluje le na škodljivce, ki sesajo rastlinske sokove, temveč tudi na tiste, ki grizejo rastlinske dele (proti nekaterim hroščem in mnogim gosenicam). Po strupenosti se od metasystoxa ne razlikuje bistveno, je pa v rastlinah bolj obstojen, zato ga moramo uporabiti 30—42 dni pred žetvijo. Uporabljamo ga proti pesnemu rilčkarju, gosenicam sovk, žitnim stenicam, ušem in rdečemu pajku. Na Inštitutu za hmeljarstvo smo ga preizkusili lani in letos proti listnim ušem. V obeh letih je bil za spoznanje boljši od metasystoxa, ni pa pokazal daljšega delovanja, kar bi želeli pri pripravku, ki naj bi zamenjal metasystox. Njegovega delovanja proti rdečemu pajku iz lastnih izkušenj ne poznamo. Po podatkih iz strokovnega slovstva naj bi deloval tudi proti odpornim oblikam rdečega pajka. Če bodo naše izkušnje potrdile tudi njegovo delovanje proti rdečemu pajku, potem sta nuvacron 20 EC in azodrin 20 % w/v WSC, pripravka, ki bi jih lahko uporabljali za zatiranje listnih uši in sočasno proti rdečemu pajku v času rasti hmelja, torej do prvega škropljenja v cvet.