f. S \ Amerikah ski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. Številka 27. joliet. illinois, 26. februakja 1918. letkik xxyii iki sprejeli nove nemške pogoje. Hočejo mir za vsako ceno, ker ruske čete nočejo nadaljevati vojne. KAJZER ZAHTEVAL KOS RUSIJE. Čeprav se je Rusija vdala, vendar Nemci še prodirajo v Rusijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Marširajo proti Pskovu London, 21. feb. — Nemške čete prodirajo od Dvinska proti Pskovu, 180 milj jugojugozapadno od Petro-grada, po Reuterjevi brzojavki iz, Pe-trograda. Zasedle so tudi Hapsal v Estoniji in njihovo konjištvo se žuri proti Mohilevu, kjer je bil prej ruski vojni glavni stan. % "Novija Vjedomosti", pristavlja br-i. -?ojavka, pravijo, da so Nemci zasedli ' 'Molodečno, važno železnično vezišče severozapadno od Minska. Kakor poroča "Pravda" so Avstrijci začeli prodirati na ukrajinski fronti. 1918, as required by the act of October 6. 1917. Parlamentarni sli ujeti. Petrograd, 22. feb. — Danes izdano uradno naznanilo pravi: "Ruski parlamentarni sli so se odpeljali v motornem vozu iz Rječice v Dvinsk, ali blizu postaje Antonopol so srečali nemški avtomobil, oborožen s strojnimi puškami. Ruski motorni voz je smel iti naprej, ali parlamentarni zastopnik in komisijonar pete armade sta bila pridržana in odpeljana nazaj v Rječico v nemškem avtomobilu." 1918, as required by the act of October 6, 19i7. Kos Rusije zahteva kajzer. London, 23. feb. — Nemški zadnji ultimatum Rusiji — določajoč ogromno ceno, ki jo kajzer zahteva za končanje svoje obnovljene vojne proti slovanski republiki — poteče nocoj. Sovet komisijonarjev boljševiške vlade je naznanil svojo "radovoljnost" vpričo nemškega sovražnega navala, sprejeti pogoje, ki sta jih centralni cesarstvi predložili poprej v Brest-Li-tovsku. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemški prejšnji pogoji. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Žito iz Ukrajine za Nemčijo. Amsterdam, 22. feb. — Včeraj iz Berlina semkaj dospele brzojavke pravijo, da je bilo naznanjeno v skupni seji državnega zbora, da se namerava zopetna otvqritev brodarstva v Črnem morju, ko bo očiščeno min. Načrt je, odpošiljati žito iz Ukrajine v Nemčijo ter poljedelske stroje in orodje iz Nemčije v Ukrajino v povračilo. Washington, D. C., 22. feb. — Današnje uradne brzojavke iz Rima tol-Petrograd, sreda, 20. feb. (Zakesne- mačijo nedavno zaprtje švicarske meje lo.) — Mirovni pogoji, ki sta jih pred- po avstrijskih oblastvih kot znamenje ložili centralni vlasti na konferenci v za prevažanje čet do italijanske meje Brest-Litovsku, so sledeči: lv Popravi za novo ofenzivo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemcvpodpirajo Fince. Haparanda,vŠvedsko, 21. feb.—štirje parniki so dospeli v Vaso, v Botnij-skem zalivu, iz Nemčije, s finskimi vojaki na krovu, ki so služili v nemški armadi, in številom nemških radovolj-n'kov. Ladje so vozile tudi veliko število topov, strojnih pušek, pušek in streliva. Sri Poročajo, da bodo te čete začele močno ofenzivo proti Tammersforsu in Viborgu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Protektorat za Ukrajino. Amsterdam, 21. feb. — Ukrajina, nova ruska republika, ki je pravkar sklenila mir s centralnima cesarstvo-nia> se ima izpremeniti v protektorat (Pokroviteljstvo) pod varištvom av-stro-ogrskim, je bilo izporočeno iz Pe-frograda danes. Ukrajinska rada je Zc sprejela načrt, je bilo rečeno. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Vojna do smrti ali zmage." Petrograd, 22. feb. — "Če Nemci odklonijo mir Rusiji, je borba do smrti ali zmage za nas neizogibna," pravi praporščak Krylenko, vrhovni povelj nik ruskih armad, v danes izdani uradni izjavi. "Ljudsko junaštvo mora nasproti prodirajočemu soviašniku," je rečeno. Izjava pravi, da bodo oddelki po 1,000 do 1,500 mož, lahko oboroženih ter sposobnih za brzo napravo okopov in za odločno napadanje, zmožni zaustaviti nemško prodiranje. Ukazana se je "resnično revolucijonarna mobilizacija". Vojakom je naročeno, razdevati železnice in zaloge ter prisiljevati meščane k delanju okopov pod kaznijo smrti. NUpajo na nemške delavce. V proglasu, s katerim naznanjajo, da so se dogovorili podpisati nemške mirovne pogoje, izjavljajo ljudski ko-misisarji, da so trdno prepričani, da nemški delavski sloji ne bodo dovolili, da militarist! uničijo rusko revolucijo. True translation tiled with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, URADNA PORODILA OVOJNIH DOGODKIH, Nobenih voj fronti, ra dogodkov na nobeni ' 'aske, kjer Nemci /dirajo. čico in prebivalci so se veselili. Od-ondod so šle čete v Levzin. Zasedli j smo Minsk. Armadna skupina gen. von Linsin-1 gena: Napredovali smo v podpiranju Ukrajine v njeni borbi za svobodo. Pri | Novogradu Volhynskem smo prišli v stik z ukrajinskimi oddelki in drugimi | kolonami, ki marširajo proti Dubnu. B0R0EVIČ PRIPRAVLJA NAPAD. Namerava novo ofenzivo med Asticom in Gardskim jezerom. True translation filed with the post-masterW Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917.' Laška fronta. Italijanski zrakoplovci, pravijo br-[zojavke, poročajo neprestano prihajanje svežih sovražnikovih čet z rusko-rumunske fronte. General Boroevič, ki je pred kratkim prevzel vrhovno I poveljstvo kot naslednik nadvojvode Evgena po ukazu cesarja Karla, baje ZADEL NA DREG. 146 oseb' baje izgubljenih na krovu ladje, ki se razbila v strašnem viharju. in Gardskim jezerom. Rusija bi odstopila 160,000 štirija-ških milj ozemlja, katero ima 18,000,-000 prebivalcev, in plačala vojno odškodnino pozneje zmanjšano na 3,-000,000,000 rublje v. Centralni vlasti bi bili pripravljeni, vrniti Rusiji 7,000 štirijaških milj v. ... , » . _ ' .. * •, namerava svojo ofenzivo med Asticom okrožju Grodno, pokrajina Litvansko. |. ^ , , . . ____ Rusija se mora zavezati, da ne bo razširjala revolucionarne propagande translation file(] with the post. v centralnih cesarstvih. master* at Joliet, 111., on February 26, Trgovinska pogodba, ki je bila raz- 191g> a? required by the act of October eljavljena začetkom vojne, se ima ob-1 ^ noviti in raztegniti na trideset let. | ' Rimsko poročilo. True translation filed with the post-1 Rim, 23. feb. — Ob vsej fronti je master at Joliet, 111., on February 26, bilo zmerno topniško bojevanje in ži-1918, as required by the act of October vahno pozvedovanje po skautih na o-g 1917 beh straneh. Britanske patrole .so u jele nekaj neprijateljev. V Brentski dolini je sovražen oddelek poskušal Berlin (prek Londona), 23. feb. —I zavzeti eno naših malih stražišč, a je Tevtonske armade v Volhiniji so do-1 bil odbit po živahnem spopadu, spele v Dubno. Druge nemške čete so True translation filed with the post-1"WILSON DOLOČIL CENO PŠENICI. master at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October j Vojna "se šele začenja" za aliirance. 6, 1917. | "Nobene milosti roparju Hunu.' Francoska fronta. Pariz, 21. feb. — Severozapadno od True, translation filed with the post-Reimsa, blizu Loivra, je bil nemški master at Joliet, 111., on February 26, napad odbit po francoskem .streljanju. 1918, as required by the act of October Skupno število Nemcev ujetih v Lo- 6, 1917. taringiji tekom francoskega bojevanja pamifc ..plorizel„ zadel na breg. severno od Buresa in vzhodno od Mon cela je 525, od katerih je enajst čast- St. Johns, N. F., 26. feb. — Parnik nikov. "Florizel" linije Rdečega križa, name- Z ostale fronte ni nič važnega iz- njen \z te iuke v Halifax in New York poročiti. L 77 potniki in 69 pomorščaki, se je da- Britansko poročilo. nes razbil blizu Broad Cove, dvajset Novozelandske severn0 od ** Pace; Nemci zavzeli Dubno. dospele v Walk v Livoniji, devetdeset milj severovzhodno od Rige, je naznanil vojni urad danes. True translation filed with the pos£ master at Joliet, 111., on February 26, True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917* • » Berlinsko poročilo. Berlin, 24. feb. — Vzhodno od reke London, 21. feb. čete so izvedle uspešen napad davi za-rana ji) in ujele nekaj Nemcev. Sovražno topništvo je bilo delavno snoči proti našim postojankam pri Flesquieresu. Šest trupel je bilo izplavljenih na )U U31JV,JV." iiauou vat* v * I ... 1 pri Polygonski hosti (v Flandri- breg ln bat> se da so VS1 na kr0VU storili smrt. Blizzard in visoki valovi onemogo-čujejo rabo malih čolnov. Upanje na rešitev opuščeno. New York, 24. feb. — Upanje, da u- Portugalsko poročilo. Pariz, 21. feb. - Med zadnjim ted-1'tegnejo nekateri tistih, k, so bil. na nom smo odbili več patrolnih napadov ^ovu p.arnika _ 'Flor.zel , razbitega ter ujeli enega častnika in dva vojaka blizu Rta Race, se z.veti, je bilo dejan-od teh patrol. sko opuščeno nocoj En Gotha-zrakoplov je padel v naš Pomorski topnicarj,, k. so sli na odsek in ujeli smo njegovo posadko, Pomoč na pomožnem vlaku iz obstoječo zi dveh častnikov in dveh Johnsa, so dejali raketomete m vrv na podčastnikov. Ikrov mal° Pred 9" uro> ah odSovora ni bilo. True translation filed with the post- ... master at Joliet, 111., on February 26, True translation filed with the post- 1918, as required by the act of October master at Joliet, 111., on February 6 i917 1918, as required by the act of October Britansko poročilo. 6,1917. London, 22. feb. - Rano snoči je Senat sprejel železnično predlogo, velik oddelek sovražnikov napadel dve naših stražišč v soseščini železnice | Senat Washington, D. C.t 22. feb. .je pozno danes brez klicanja imen Ypres-Roulers in nekaj naših vojakov sprejel predlogo, skrbeti za obratova-nogrešamo. Jnje deželnih prevoznih sistemov, do- | Na ostali britanski fronti ni nič po- kIer SQ pod 2aveznim nadzorstvom, in ' »*hnarri t-mrt^ACif 1 I - . - . . . • /a • • \ 1918, as required by the act of October Brente so Italijani prodirali k nasko-' včeraj zarana proti stražiščem v rokah sebnega izporočiti. Napad, ki ga je poskušal sovražnik določiti pobotek (kompenzacijo). 6, 1917. Avstrija proti vojni z Rusijo. Amsterdam, 23. feb. — Avstrijski prvi minister dr. von Seydler je v nagovoru na državni poslanski zbor na Dunaju v petek zopet'izjavil: "Avstro-Ogrsko se ne udeležuje sedanjega vojaškega nastopa Nemčije proti Rusiji. Avstro-ogrske čete niso prodrle v Ukrajino, s katero smo v miru. "Z ozirom na Rumunijo obstaja premirje med Avstro-Ogrsko in tisto deželo. Mirovna pogajanja se prično tc dni." Izjava prVega ministra je bila spre- ku Col Caprila zvečer, po našem streljanju. Bili so odbiti True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Makedonska fronta. Pariz, 22. feb. — Nekoliko topniškega streljanja je bilo na raznih odsekih danes, ali nobenih važnih topniških bojev ni bilo. belgijskih čet v odseku Merckem, je bil odbit po streljanju s topovi in strojnimi puškami. • True translation filed with the post-| master at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 16, 1917. Pšenična cena določena. Washington, D. C., 23. feb. — Da True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October True translation filed with the post- jeta s ploskanjem od vseh delov zbor-11917. master at Joliet, 111., on February 26, Ruska fronta. Berlin, 21. feb. — Armadna skupina True translation filed with the post-1 gen. von Eichhorna: Naši polki z Me- master at Joliet, 111., on February 26, sečnega otoka so prekoračili zmrzli 1918, as required by the act of October preliv, vkorakali v Estonijo in zasedli 6, 1917. Leal. Na maršu ob Rigskem zalivu skozi Pernizal in Lemzal je bilo nekaj Rus.ja sprejela nemške pogoje. bojevanje y katerem je prišlo v London, 24. feb. —■ Nemške mirovne naše roke 50 Oujetnikov in 20 topov pogoje sta sprejela Nikolaj Lenin, Naše čete so korakale skozi Wenden boljševiški prvi minister, in Leon in so zdaj pred Wolmarom. Med Trockij, minister zunanjih stvari, de- Dvinskom in Pinskom pritiskamo na lajoč za osrednji izvrševalni odbor pfej. sovjetov. Armadna skupina gen. von Linsin- To naznanilo obsega ruska uradna gena: Prodiranje se nadaljuje ob vsej prejeta brezžičnim potom. Pri-1 fronti. Važna železnična in eestna True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October I prekine agitacijo med farmarji za iz 6, 1917. dajo zakona v povišbo cene za letošnji Francosko poročilo. pšenični pridelek na $2.50 ali $2.75 bu- Pariz, 22. feb. - Močno topniško M- ie predsednik Wilson danes,izdal bojevanje se je pripetilo ob vsej fron- k/ do[°ca vlad. jamceno ti, zlasti blizu Pinonske hoste, Crev- «no v glavnih prvotnih trzisc.h, k, reuxa in visoke planote Californie Pomeni nadaljevanje lansKe pomi e. (aisnska fronta), Butte du Mesnila J^a cena za ch.cask, trg je (champagnska fronta) in Hartmanns-1 $2.30, ista kakor cena določena po via weiler-Kopfa (Alzacija). Pehotnih bojev ni bilo. Večerno naznanilo. Nobenih važnih dogodkov ob naši fronti ni bilo danes. di za letno 1917. Cene v proglasu se razlikujejo od $2 v Spokanu, Wash., do $2.28 v New Yorku. izjava, staVlja, da Rusija pošlje delegacijo takoj v Brest-Litovsk. Za mir za vsako ceno. ration -rue tran I910 required by the act of October 6, rd with the postmaster at Joliet, II 1917. Mir 'ebruary 26, Sprejetje nemških pogojev, najsi bodo Se tako težki, je krepko priporočal boljševiški prvi minister Nikolaj Le nin, po neki drugi petrograjski brzojavki. Zatrjeval je, da demoralizirana in umikajoča armada popolnoma odklanja boj, in rekel, da ne bi hotel ostati v vladi ali v osrednjem izvrše-valnem odboru vojaških in delavskih zenl' delegatov niti trenotek dalje, ako priveskom drugih vojnih z^log. de na vrli "politika fraz (praznih besed)". Vkljub vdaji Rusije pa nemške ar made pritiskajo dalje v Rusijo. Ponekod zadevajo ob odpor. vezišča smo zasedli. Ravno smo očistili sovražnika. Nemogoče je še, približno preceniti vojni plen. Doslej je bilo naznanjenb sledeče: Ujetniki: General v poveljstvu ene armade, več divizijonarjev, 425 častnikov in 8,700 vojakov. Vojni plen: 1,353 topov,. 120 strojnih pušek, 4,000 do 5,(XX) motornih vozov, vlaki s kakimi 1,000 vagoni, od katerih so bili mnogi obloženi z žive-zrakoplovi in nepreračunljivim True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26. 1918, as required by the act of October 6, 1917. Nemci zavzeli Minsk. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Palestinska fronta. London, 21. feb. — Včeraj smo zopet začeli prodirati vzhodno od Jeruzalema, vkljub močnim nevihtam. Prodirajoč po težavnem ozemlju, v katerem se je sovražnik trdovratno upiral, so naše čete napredovale polčetr-to miljo n^ fronti kakih sedmih milj in treh četrti, tako da so se približale Jerihu. Ob istem času je bila naša linija potisnjena naprej proti severozapadu od Jeruzalema v odseku zapadno od ceste Jetuzalem-Nablus najdlje eno miljo 11a fronti štirih milj. Sodelujoč s tem prodiranjem so naši zrakoplovci učinkovito bombardovali-sovražna taborišča in skladišča na levem bregu Jordana, okrog Šunet-Nim-lina, polenajsto miljo vzhodnosevero-vzhodno od Jeriha. Naše izgube v torkovem bojevanju o bile lahke. Izgube za sredo še niso bile naznanjene. Bojevanje se nadaljuje. Mnogo žrtev potresa na Kitajskem. MESNA MAST DAJE IZVRSTNO MILO. Delati Vaj ,n'lo (soap) iz mesne masti jv praktično vojno delo gospe O. O. 1 ' n J5crK iz Washingtona, ki je videti pri svojem pultu v uniformi Zdru-I tov" ', v živilske uprave. Mast se hrani, dokler se je ne nabere šest fun-' ' • ' o z eno konvo luga (lye) daje 15 kosov trdega mila, prijetnega za "i izvrstnega za umivanje finega platna ali prtenine. Berlin, 22. feb, — Armadna skupina gen. von Eichhorna: V Estoniji smo Amoy, Kitaj, 21. feb. — Najzadnja I zavzeli Hapsal. Prvi estonski polk se poročila iz Swatowa navajajo število je postavil na razpolaganje nemškega mrtvih vsled nedavnega potresa kot I poveljstva. 600 in ranjencev kot več nego 2,000. V Livoniji je naša kolona prodrla Več vasi v Amoyskem ozadju je de-1 onkraj Ronneburga, Wolmara in Span jansko izginilo. |dana. Naše čete so vkorakale v Rje- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. "Nobenega pardona" roparju Hunu. Washington, D. C., 24. feb. — Vojna do bridkega konca bo odgovor aliiran-cev na tevtonske osvojevalce Rusije, če smemo soditi po duševni razvneto-sti predsednika Wilsona in njegovih svetovalcev po prejemu prevzetnih in ponižujočih mirovnih pogojev, ki jih Berlin namerava izsiliti od boljševiške vlade. Pruski vojni oblastniki so bili po mnenju zav^zne, vlade razkrinkani v svojem vedenju napram Rusiji. Sedaj so, kakor je priznano, vneti za osvoje-vanje in pričakovati je, da se okrepljeni po uspehu in osrčeni po pomirjenem civilnem prebivalstvu sedaj obrnejo proti zapadu v nadi, da si zavarujejo svojo osvojitev Belgije in severne Francije. . Vojna "se šele začenja". Za aliirance se vojna šele začenja. Samo poraz Nemčije na bojišču more sedaj "napraviti svet varen za demokracijo" in zavarovati Združene Države pred nevarnostjo nenasitne nemške moči. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. 0 Britanci zavzeli Jeriho. London, 22. feb. — Britanci so zavzeli Jeriho v Palestini, poroča vojni urad. V mesto so vkorakale avstralske če- te včeraj. Odpor je bil neznaten. Potem so se Avstralci ustanovili ob liniji Jordana in Wadi Auje. Uradno naznanilo poroča nadaljevanje slabega vremena. \ Severno inseverozapadno od Jeruzalema so bile britanske prednje postojanke nekoliko raztegnjene in utrjene. Med bojevanjem v sredo so bile izgube britanskih čet zopet neznatne. Amerikanski Slovenec Ustancvljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. • •» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na let&.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto.......:......$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. prvi članek o sedanjih razmerah v Av-' striji, ki ga je spisal g. Emile Maass, rojen Jolietčan, ki je bival izza pričet ka vojne na Dunaju, odkoder je odpotoval pred osmimi tedni in prišel v Joliet pred dobrim tednom. Včerajšnji članek je natisnjen na prvi strani pod zaglavjem: "Says Austria is disgusted with Germany. Fpod scarce. People alarmed." Priporočamo, da citate nadaljnje članke zlasti v>i tisti, ki ne verjamete slovenskim listom, ki vam pravijo, da je Avstrija popolnoma pod komando Nemčije. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd. 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joljet, 111., 25. feb. — Lepo priznanje Amerikanskemu Slovencu obsega pismo, katero je naslovil na njegovo u-pravništvo slavnoznani indijanski misijonar Rev. Simon Lampe, O. S. B., pošiljajoč obenem naročnino za na daljnje leto. Pismo slove: "Cloquet, Minn., 19. feb. 1918. — Cenjeno upravništvo 'Ain. Slovenca', Joliet, 111. Dragi rojak: Pošljem Vam naročnino za 'A. S.', plačan do 20. feb. 1919. "Naročen sem na 'Am. SI.' od leta 1891. Čeprav že skoraj trideset let delujem med Chippewa Indijanci v severni Minnesoti, vendar vedno rad 'Ani. Slovenca' v roke primem in ga malo pregledam, — zato ker slovenščina je naš materin jezik in Vaš list je ostal celih šestindvajset let na katoliškem stališču. Slovenec mora živeti in umreti katoličan, ker dar sv. vere smo sprejeli od naših pradedov pred več stoletji. Bodimo hvaležni Bogu za ta najdražji dar do groba! "Zdravstvujte gospodje pri 'Am. Slovencu'! Vaš rojak v Kristusu, (Rev.) Simon Lampe, O. S. B. (Ind. misijonar.) — Na obisku. Mrs. Catherine LoJ gar iz St. Paula, Minn., in njen sin James, zadnje tri mesece v vojaški služIli v Campu Great Lakes, sta se mudila danes tukaj na kratkem obisku. Gospa vdova je žc nad trideset let v Ameriki, pa je ostala tako zavedna Slovenka, da govore njeni otroci popolnoma pravilno slovenščino. In z najstarejšim je gospa obiskala Joliet samo zato, da na svoje oči vidi, ali je naša naselbina res tako dobra, kakor je na dobrem glasu. In zlasti je želela videti tudi tiskarno A. S., katerega marljiv dopisnik je bil njen rajni mož in katerega zyesta naročnica je tudi sama. Skoda, da je deževalo danes, vendar sta bila obiskovalca zadovolj-jia z vsem, kar sta videla. Na svidenje! — Rojak Jos. Fabjan, Summit st., je bil operiran na vnetem slepiču (appendicitis) dne 10. dec. v bolnišnici sv. Jožefa. Zdaj je zdrav. — Rojak Anton Težak je kandidat za republikansko npmiAacijo za pomožnega supervisorja (assistant supervisor). Konvencija bo dne 18. marca t. 1. G. Anton Težak je gostilničar na 418 Ohio st. in mu želimo vso srečo tudi na političnem polju. — Zanimivi članki. Včerajšnji "Joliet Sunday Herald-News" je objavil — Važna seja S. N. Z. Prihodnjo nedeljo pop. se bo vršila mesečna seja jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze. Prihodnja nedelja je namreč prva v mesecu marcu, in vsako prvo nedeljo v mesecu se vrši redna seja S. N. Z. Na to sejo so vabljeni vsi člani in tisti rojaki, ki žele stopiti v vrste jolietske podružnice S. N. Z. Člani so naprošeni, da pridejo vsi, kajti na sporedu nedeljske seje bodo zelo važne stvari. Seja se bo vršila v dvorani K. S. K. Jednote. Začetek ob treh. Več prihodnjič. ' — Drugi sklic pozno v aprilu ali rano v maju. Dočim vojni department zatrjuje, da še ni bil končno določen čas za sklicanje vojaških novincev, potrjenih v drugem naboru, naznanjajo čajeniške brzojavke iz Washingtona, da bo dobro za mladeniče iz okraja Will, če se pripravijo za sklic koncem aprila ali začetkom majnika. — Drozgi selci (robins) so dospeli v velikem številu v West park, kar ve-ščaki tolmačijo kot znamenje zgodnje pomladi. — Srečne kokoši. Jolietske gospodinje, ki rade pripravljajo kuretino za obed ob nedeljah, so imele za nakup kokoši na jolietskem trgu v soboto zadnjo priložnost do konca aprila, in sicer po vladni odredbi, ki je začasno prepovedala klanje te perjadi za trg (market). Vlada upa tem potom pomnožiti zalogo jajc in kokošarstvo. — Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: Kosanovič Steve, Smalo Mati. se jaz namenila pisati vsaj nekoliko, ko ravno pošiljam naročnino $2 za Amer. Slov. — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Deerbrook, Wis., 20. feb. — Dragi mi g. urednik! Prosil bi Vas za natisk par vrstic' v spoštovanem listu A. S. Prilagam naročnino, ker ne bi rad, da mi ga bi zaustavili, ker mi bi bil dolgčas po njem. Tudi Vam dam vedeti, da sem prodal farmo, na kateri sem živel nemalih 17 let. Imel sem 120 akrov zemlje, za katere sem dobil $12,-000 (reci: dvanajsttisoč dol.). Zdaj sem v zakupu (rentu) tukaj blizu moje prejšnje farme. Kako dolgo bom tukaj, ne vem. Rad bi si kupil kje mal dom, da ne bi moral vej dan težko delati. Šel bi rad kam v tople kraje Tukaj je zame preostra zima, jaz sem že star, me rado zebe. Ali tukaj je dober kraj, zdrava pitna voda, dobra rodovitna zemlja. Tukaj so draga zemljišča, od $80 do $125 aker. Če bi vedel, kje so naši Slovenci na farmah v toplejših krajih, bi tam rad kupil kakih 5 ali 10 akrov. Jaz bi bil rad na farmi. Ako bi kateri kaj zame primernega imel, naj bi se oglasil v Ame-rikanskem Slovencem. Jaz sem tukaj sam, ves čas med tujci. Letos imamo tu hudo zimo, do 30 stopinj pod ničlo. Z Bogom! John Oberman. Tukaj imamo hudo zim, ki se je za čela prve dni decembra. Delo pa še prav dobro gre in zasluži se dobro. Ali draginja je velika, kakor 'povsod Tudi vam naznanim, da imamo tukaj novo cerkev sv. Jožefa. Naš župnik jc dober gospod, le škoda, da ne zna slovenski, govori le angleški fn nemški. Tudi imamo veliko šolo, ker je tukaj dosti otrok irskih in slovenskih. Ali žalibog, ker tukaj nočejo znati o-troci materinega jezika, samo angleško, pa so slovenske rodovine. Tukaj imamo 12 učiteljic sester ali redovnic, ki lepo učijo. Cerkev sv. Jožefa in šola in župnišče in hiša za sestre, vse skupaj stane $45,000. Zidali so cerkev 1914. Še imamo tridesettisoč dolarjev dolga. Črez 2,000 ljudi spada k naši župniji, ali jih je samo 1,000 dobrih katoličanov. Ko bi vsak dal de--et ali pet dolarjev, bi bil dolg v štirih ali petih letih plačan. Ali žalibog, da jih je dosti iz starega kraja, pa reče: "Kaj mi če cerkev! Bi se name podr la! Raji grem v oštarijo, pa jih zapi-jem." Potem pa še reče, da duhovnik naj gre v majno delat, kakor drugi možje. Da, oni ne marajo za katoliško vero. Samo piti in jesti, pa Mater Božjo in Boga preklinjati, rajši kakor bi šli k sv. maši. Sedaj se mi je že preveč raztegnilo moje slabo pisanje, prosim, da mi ne zamerite. Zatorej pozdravljam vse či-tatelje in čitateljice A. S. Tebi, list, pa obilno naročnikov in predplačni-kov. Vaša stara naročnica Elizabeth Kastelo. NAZNANILO. i ' Vsem podružnicam Slovenske Narodne Zveze se tem potom naznanja, da je seja SNZ. v Cleveland, Ohio, ki vodi začasni osrednji odbor, sklenila, da se Prvi vseslovenski zbor i,z gotovih vzrokov prestavi do začetlca meseca aprila t. 1. Odbor ima že narejen popolen program, katerega bodo vse podružnice dobile ob pravem času v roke in bo objavljen v vseh listih, ki so z nami. Sklenilo se je tudi, da se pravila, katera je sestavil ta odbor, dajo v več iztisih mimografirati; kakor hitro bodo gotova, jih bodo podružnice prejele po nekaj iztisov. Z narodnim pozdravom Frank Hudovernik, tajnik. Eveleth, Minn., 19. feb. — G. urednik! Veselica, katero ste tudi Vi naznanili v Vašem listu, namreč na pustno nedeljo tukaj v Evelethu, je bila tako obiskana, da je bil veliki Auditorium popolnoma napolnjen in so morali nekateri domu, ker ni bilo več prostora. Ali bi gledali, g. urednik, ako bi bili tukaj. Igro "Moč uniforme" so igrali igralci in igralke prav izvrstno, posebno ga je zopet pihnil naš znani Matuc, v tej igri pa Milek. Smejati se mu je moralo vse, če se je hotelo ali ne. Saj je pa tudi tako smešno igral svojo ulogo, da ga je bilo veselja gledati. Za Milekom (Zevnik \nton) pa niso zaostali drugi igralci, ampak so igrali svoje uloge tako lepo. da so vsem ugajali. Prav lepo so zapele tudi deklice dve slovenski pesmici, ki sta se milo razlegali po veliki dvorani. Čisti dobiček veselice je bil $547.12. Pač lepa svota v pomoč tu-kajšnjej slovenskej cerkvi. Društvo "Krščanskih mater" je lahko ponosno na svoje delovanje in častitati mu je na tako dobrih vspehih. Zato pa, krščanske žene, vse pristopite k temu društvu in podpirajte ga, ki tako lepo deluje za napredek tukajšnje cerkve, kar mora vsakega farana veseliti. Naročnik. Shamokin, Pa. — Cenjeni g. urednik A. S., prosim za malo prostora v našem priljubljenem listu za par vrstic. Mislila sem, da se bo kdo oglasil iz naše naselbine, pa ker vsi molčijo, sem VZGOJEVALNO GLEDIŠČE. Živimo v dobi, ko se od vsefl strani čuti potreba po izobrazbi in sicer ljudski izobrazbi. Močno •sredstvo za ljudsko, zlasti mladinsko izobrazbo, je gledišče. Z veseljem smo zasledovali, kako se je v slovenski domovini v zadnjih desetletjih vse prenavljalo po novodobnih zahtevah, kako so rasli domovi, ki se v njih vrše ljudske predstave; radovali smo se pri pogledu na tako živahno gibanje mladeniških sil. In veseli nas kajpada še bolj, da si je naš narod, kolikor se ga je priselilo v Združene Države, ohranil čut in ljubezen do slovenskega gledišča. Tukaj smo v nekem oziru še nekoliko na boljšem. Kajti ne le da se vrše predstave v sko-ro vsaki večji slovenski naselbini, marveč razna naša društva tudi tekmujejo med sabo in s tem drugo drugemu daj* priliko izobraziti se, videč vrline ■svojih tekmecev na odru. Istina je, da se pri vsakem napovedanem tekmovanju oglasi veliko število udeležni-kov; in posledica sestanka je ta, da se umetniški okus in duh bistri in izpopolnjuje. In izpolnjuje se Ha naših o-drih v Ameriki zlasti tudi znanje slovenščine, kajti naši glediški odri so nekaka slovenska višja šola za našo mlt-dež, kjer se fantje in dekleta vadijo in urijo v pravilni slovenski govorici. Vse to nam kaže, da je gledišče važno sredstvo, katerega ne smemo kar tjavendan prezreti. Važnost gledišča opazujemo z dveh strani, tivažujoč najprej njega vpliv pri igralcih, ki se mu posvete, in potem pri drugih, ki glediškim predstavam prisostvujejo. Kdo ne ve, kako silno moč ima o-der z vsem svojim mamljivim aparatom in leskom! Kako pretresa igralca gromovito in viharno ploskanje po kaki kretnji ali reku, ki je prešinil občinstvo. Kako se na odru čuti čast in lastni ponos: v srcu pa tli, če že ni morda vzplamtela, želja po občudovanju, kako si pridobiti poslušalce, kako vladati zbrano množico pri predstavah. Da so vsa ta .silno na človeka vplivajoča mamila brezpogojno hvalevredna in da so brez nevarnosti, tega ne more nihče pametno zagovarjati. A zopet bi delali neprav trdeč, da se vse ne da obrniti v dobro. Vsak opazovalec, sploh vsak, ki količkaj pozna dramatična društva, ve, da imajo veselje do odra skopo vedno le dečki in dekleta odprtega in živahnega značaja, ki so pripravljeni na pohvalo kakor na iznenadanja, ki jim teče jeziček. Ravnotem pa pretc tudi največje nevarnosti, najlažje jih svet potegne v svoje zanjke. Ali ni torej sveto podjetje posluževati se gledišča kot sredstva, da privabimo take značaje k našim društvom ter jih pridobimo za vse lepo, dobro in plemenito? In to tembolj če se neprenehoma dela, da se taki dečki in dekleta otresejo svojih napal< prevelikega zasebnega ponosa. Po taki skrbni vzgoji imamo v rokah sredstvo, da z njimi delujemo v blago drugim. Kajti gotovo je, da če se igralec, u trjen v kreposti, prepriča, da se ode lahko premeni v kraj za vzgojo ter 1 šolo za nravnost, obenem pa po prepričanju pride do tega, da se zaveda da morajo raz oder prihajati le dobra načela, more nele sebi, temveč tud drugim storiti obilo dobrega. Zatorej, pripomnim, kaj je bolj primernega, bolj pripravnega, kakor ravno oder, da se mladina usposobi za resno življenje? Kaj je bolj umestnega, da jih privadimo, da se ne ustrašijo pred množicami, da vladajo sami sebe in merijo svoje besede, kar je za vsakega govornika velevažno? Kje imamo bolj primeren kraj, da zadobe prikupljiv obraz, da modro vladajo svoj glas, da se navadijo na dostojno in obenem lepo kretanje, kar vse toli vpliva na poslušalce in more privabiti tudi najbolj nebrižne? Pa če toliko koristi prinaša oder pri igralcih, lahko rečemo, da niso manjši sadovi pri občinstvu, ki prisostvuje predstavam. Na srce dečkov in mladenipev, ki še nimajo povsem razvitega razuma, ter jim je lastna, da, prirojena lahkomiš-ljenost, ne vplivajo večkrat resnice, katere slišijo razlagati po duhovnikih. Nasprotno pa če slišijo dober rek od igralca, ko so vanj z dušo in telesom vtopljeni, smemo trditi, da jim ta dober rek sega globoko v srce ter ostane neizbrisen — čednost, ki se pri kaki igri povišuje ter, ko pride do vrhunca, jo objame občinstvo z gromovitim ploskanjem, se kaj rada vtisne v dušo mladeniča. Ta jo sprejme, jo vzljubi, se je oklene, česar bi tudi najboljši govornik ne mogel doseči — zasmehovana pregreha, med veselim zaba-vanjem gledalcev, ki se radujejo nad ponižanim grešnikom, rodi tudi pri mladeničih stud in mržnjo, katere bi morda nobena govorniška zmožnost ne mogla vzbuditi. Ni pa treba misliti, da so tem ču stvom podvrženi le otroci, ali brez-bradni obiskovalci gledaliških predstav. Tudi odrpstli gledalci, ne da bi se zavedali, se jim morajo vdati, kadar namreč igra ni le navadna sestava smešnih in nemogočih dogodkov, temveč istinita slika sedanjega časa, resnična podoba iz našega življenja. Resnica je, da je gledišče lahko vz-gojevalno, če se njega voditelji zanimajo zanj ter dovoljujejo v svojih društvih le predstave, ki so mogoče, vzete V navadnega ljudskega življenja in tem posvete vso svojo skrb, da se uprizorijo naravno, brez pretiranja, neprisiljeno. Iz tega lahko sklepamo, kako modro in previdno ravnajo tisti, ki so goreči pospeševatelji dramatičnih predstav med mladino. Proč torej s praznim strahom pred odrom! Oklenimo se ga še'bolj, da na njem vzgajamo značaje igralcev, kakor tudi poslušalcev, ter čedalje bolj širimo duba lepote, dobrote in plemenitosti med našo mladino in našim ljudstvom. POLOŽAJ SLOVENCEV NA OGRSKEM. "Jugoslovenski Svijet" z dne 20. t. m. prinaša pod gornjim naslovom sledeči članek: Da nimamo Slovenci, ako ostanemo pod Avstrijo, pričakovati nikakega izboljšanja našega polpžaja, da bodemo nasprotno izpostavljeni še toliko večjemu in hujšemu zatiranju, je razvidno iz strastriega njenega prizadevanja, da nas obdrži pod seboj in prepreči jugoslovansko združenje. To preganjanje Slovencev se je tekom vojne še neizmerno povečalo in poostrilo, dasi so ravno Slovenci bili izbrani, da prinesejo največje žrtve v sedanji vojni. Neštevilni vzgledi, katere smo že navedli, kažejo, kako 'Se vlada trudi, da zatre Slovence ali jih ponemčj. Z iztrebljenjem slovenskega jezika meni zadušiti tudi narodni čut in popolnoma uničiti slovenski živelj. Proti temu uničenju sc naši rojaki v domovini upirajo z vso silo in zato tudi zahtevajo združitev z ostalimi Jugoslovani, ker so prepričani, da preti slovenskemu narodu brez tega združenja narodna smrt. Tudi na Ogrskem živi okroglo sto-tisoč Slovencev, kateri naj bi bili isto-tako priklopljeni naši bodoči narodni državi. Položaj teh Slovencev je toliko neznosnejši, ker nimajo ni enega ■svoega zastopnika v državnem zboru, da bi sc potegoval za njih pravicc, pač pa so izpostavljeni skrajnemu zatiranju od strani Madžarov. Obupni položaj prekmurskih Slovencev je jasno opisal nek ogrski Slovenec v ljubljanskem "Slovencu" dne 16. novembra I. 1., in ta opis prinašamo v celoti, da morejo naši rojaki razvideti vso bes-nost Madžarov napram Jugoslovanom.. Dopis se glasi: Da istremimo po jugoslovanskem združenju in da ttylno upamo v njegovo uresničenje, je jasno kot solncc. Tega pravičnega hrepenenja, te svete želje ne bo ugasnila v slehernem slovenskem sr?u nobena nen^ska in mad- žarska sila. Ne dvomimo, da bi se združenje Jugoslovanov ne uresničilo, ker to bodo zahtevali glavni pogoji in razmere pravice in prostosti zatiranih narodov pri sklepanju miru, ako seda nja vlada v svojo sramoto tega ne bo hotela priznati. A dvomimo, ali bolje, bojimo se, da bi mi prekmurski Slovenci ne imeli deleža pri tem združenju. To pa tem hujše, ker nima 90,-000 prekmurskih Slovencev nobenega zastopnica svoje narodnosti, ki bi naše pravice zagovarjal. Vsi so Madžari, ki zastopajo le mažarske interese in nas označujejo kot Madžare pri madžarski vladi, češ, da smo zadovoljni Madžari in da čutimo vsi veliko potrebo mad-žarstva. Dejstvo pa je, da se v tem smislu še noben pošten Slovenec ni izrazil. Madžarska vlada se je teh laži poslužiia, nam iztrgala slovenske šole ter nam jih napolnila z maržarskim učiteljstvom. še več. Da bi nas lažje pogreznila v madžarski potop, je nastavila državne ljudske šole ob meji. Učiteljstvo nam je z grožnjami usililo madžarski pouk ter prepovedalo brati slovenske knjige. Tako na primer smo leta 1913. in 1914. razdelili med mladino nekaj knjig iz Mohorjeve družbe (Jagode, Lešniki, Pod Lipo, Zimski večeri, itd.). Ti apostoli madžarske vlade so se ustrašili, da bo ves njihov trud brezvspešen, in zato so zažugali otrokom s stražniki, ki so se ravno mudili v občini. Otroci so bili s palico prisiljeni, da so šli na dom po knjige, katere so bile javno v šoli sežgane. To vnebovpijoče postopanje je razburilo ljudstvo. Na tozadevne proteste pri oblasti so nam odgovorili, da je popolnoma prav, ker širimo s svojim maternim jezikom velesrbstvo. Preostalo nam ni nič drugega, kot da smo molčali in trpeli. * , ... • Se hujši udarci so prišli nad nas sedaj med vojno. Ker je vse uradništvo tudi na sleherni vaški poštici madžarsko, dobi podporo le ona sirota ali vdova naših hrabrih vojakov, ki čuti ali govori madžarsko. Ni čuda potem, da se večina naših ljudij po-madžari. Tu ni pravice, tu ne veljajo pravila etike; tu vlada sistem zatiranja in tla-čanstva! Upamo, da nas bodo zagovarjali zastopniki naših bratov Slovencev, Jugoslovanov v Avstriji, jugoslovanski poslanci. Te prosimo, da nam pomagajo, oprostiti se tega jarma. Bog, zaščitnik trpečih in zatiranih, nam bo tudi to poskušnjo poplačal z drago svobodo. Veliko je naše zaupanje, zato pričakujemo, da nam po Babiloniji zašije solnce prostega, svobodnega Jeruzalema. Sleherna črkiea majske deklaracije je pravična, za njo gori naše prekmursko .srce, njeno uresničenje more nam trpinom prinesti prostost in prosveto, katerih tako pogrešamo. S takimi sredstvi skušajo toraj Mad-* žari prisiliti Slovence, da bi se pomad-žarili. Trpečemu prebivalstvu odreka- [ jo celo ono malo podpore, katero plačuje vlada za padlimi vojaki njih svoj-| cem, ako čutijo slovensko. Ogrski Slovenci, izpostavljeni takim ostudnim krivicam od strani Ogrov, zahtevajo vsled tega z vso silo, da bodo združel ni z ostalimi Jugoslovani, kajti ne ene veje našega plemena ne smemo pustiti pod tujim jarmom. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October] 6, 1917. Ameriške žrtve na "Tuscaniji": 204. London, 21. feb. — Dvestoinštirje Američani so storili smrt na "Tuscaniji", kakor kažejo zadnje številke, prejete v ameriškem vojnem glavnem stanu. Od tega skupnega števila je bilo spoznanih in pokopanih troje častnikov in 137 vojakov; nespoznani pokopani, en častnik in 31 vojakov; pogrešani (prejkone se potopili z ladjo), 32 vojakov. ■B - True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on February 26, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Avstrijski socialisti za Wilsonov mir. Amsterdam, 21. feb. — Avstrijska sociališka stranka je predložila interpelacijo na prvega ministra von Seyd lerja, nujno pozivajoč ga, sprejeti pred sednika Wilsona izjavo glede načel, na katerih je mogoče razpravljati splošen mir. Socialisti zahtevajo, da prvi minister takoj ukrene vse potrebno za pričetek pogajanj med Avstro-in Združenimi Državami. Ogrsk^A Drago življenje. Predsednik osrednje delavske unije, Keenan, je na podlagi statističnih podatkov te dni dokazal, da mora ože-njen delavec s tremi otroki zaslužiti več kot $4.50 na dan, da more preživeti svojo družino. Samo za živila izda taka družina na teden i^jmanj $12.14. Ako prištejemo še stroške za stanovanje, kurjavo in razsvetljavo, kakor tudi izdatke za druge potrebščine, vštev-ši tudi izdatke za zdravnika in zavarovalnino, vidimo, da potrebuje petero-glava družina samo za življenjsko eksistenco $1442.80 na leto. Koliko pa je delavcev, ki bi zaslužili toliko na leto?! J) * PAIN -EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo 2 isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York Union Coal & Transfer Co. SI5 CASS ST1EIT, JULIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. Northwestern telefea 411 i 00 Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1. 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je nsjlepis v Jolietu in mr-tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vssk čas penoči in podnevn. Kadar rabite kaj t naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicage tel. 2575 in N. W. 344. Na« kočij a ži in vsi delavci so SlovenoL [YA V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL, Vstanovljena 89. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1918 Inkorp. v dr i. Pa., 5. apr. 1916 ORUŽB1N O GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." * GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111 Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, III. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa. I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. STUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. MAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pilite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe «• naj pošljejo na 1. porotnika. * £B gS®BiiB®ffl®BBffiBB@®BBg®BISS@BBffllS®@BBBBBB g Dobrodušni ljudje s - s g Veseloigra v treh dejanjih. — Spisal dr. Fr. Detela. ® H II II (Dalje.) 9. PRIZOR. Brodnik, Zajec. Brodnik. Kaj pa počenjate, gospod Zajec? Ali res mislite ovaditi žu^ Pana in Lužarja? Vse mesto je razburjeno, vse v skrbeh zaradi Vas. Domačinov mendar vendar ne boste izdaja'' in prodajali. Zajec. Kakšnih domačinov! Če so oni moji domačini, aH nisem tudi jaz V.'i'h domačini? In če zahtevajo oni, da se jaz nanje oziram, zakaj pa oni mene prezirajo? Kdaj bi bil jaz že Policijski komisar, da so le hoteli ti gospodje! Ali mar nisem vreden? Kar se spiše pametnega, spišem jaz; kar se fk'ene modrega, isem nasvetoval jaz, ln kjer mene ni, gre vse navskriž. Kaj Pa sta župan in Lužar? Možakarja, ka-rsnih se dobi povsod po dva za par. uPan je igralec na odru, pisatelj in sufler je gospod tajnik. — Toda ne pust' me kvišku. Svet pa se vrti, in na sem zdaj jaz. Pogoje sem pove-' oni imajo besedo, brodnik. Lepo pa ni, da narav-n°st povem, z domačimi ljudmi tako ravnati. Včasi je bilo vendar še kaj pr}jateljstva in zvestobe na svetu, ta *ajeC' ® zvestobi naj kar molči-g ^uPan in Lužar. Prisegla sta jo ce- Ju Napoleonu; danes sta jo prelomna T« . . ^ t» pa ne' sem zvest patriot. z'.r°dnik. Ampak glejte, gospod taJeC' Se Vam ne 1)0 z°Pet utePa! Patriotizem. In ta Vaša zvestoba! edvčerajinjim ste jo prisegli Av-pri'JC-m' včeraJ Francozom, jutri jo s s®zcte Bog ve komu; saj nas go-cj°(JC l)rodajajo tn menjavajo kakor zv an konje. Brigajo se baš za našo Prekr b° Vse te zvestol}e veljajo do 'jud' 'Ca' t0 ^ ,nnenje vse^ pametnih imate m StC Zat° sme®n'> ' vendar ne mislite, da bo res lotil? "ajboljj1 7 k' Jaz reC'cm Ic t0- da vesel i' Se zadeva poravna, in sem nostj0 v""am °Pravka s to 'Sitae ne vfL. • SCm tudi svetoval, da šali. , Jte v te stvari; a niste poslu- zdaJ Pa imate. pa'a,cc' No, ta j pa 'mam v- jc pa dobra: zdai iinan, v aj Pa 'mam? Komisariat Vse turi' Vas vsc vrh tega, va n« gospoda Brodnika, dasi s ,,. c "eiimnetra « . . '" vas vse vrh tega, vas sPoda Brodnika, dasi sc di dobro""?a "arediti- Vi iste tu-i Ji kakn , ch' kdo da »edi za mizo ekscTmn° SC je Presleparil nje- ®Btod t"" agent Pa " 1 k' No, ta je pa lepa. Zdaj noter tlačite! Kaj morem mm , jaz za to, da prihajajo vsake vrste ljudje v mojo gostilno, ki mora biti vsem odprta; zato imam patent. Ampak brez šale, gospod Zajec, ne bodite takšni kakor nihče! Kolikokrat sva prijateljski skupaj pila in bova še, če Bog da, in naj zmaga Peter ali Pavel. No, dajte mi roko in ne štulite mene vmes! Zajec. Kako se to razvozla, se bo v kratkem videlo. Besedo imata zdaj župan in Lužar. Če ne bo do drevi pravega glasu, bom govoril. (Nekdo trka.) Noter! 10. PRIZOR. Emilija, Pepca, prejšnja. Pep c a. Oh, gospod tajnik, ali res nameravate v nesrečo pahniti gospoda Lužarja? Emilija. In mojega papa, ljubi gospod tajnik! Brodnik. Torej, gospod Zajec, še enkrat: star prijatelj in staro vino nima nikdar previsoke cene. Spominjajte se starih svojih prijateljev! — Pepca, pojdi sem! — Jaz se odpeljem v pol ure v Mokronog, po opravkih. Glej, da ostane doma vse v redu! Pepca. Ampak pojedina zvečer, oče! Brodnik. Boš že opravila sama; isaj sta najeta dva strežaja. Jaz moram v Mokronog brez odloga. — Zdravi, ljubi gospod Zajec! (Odide.) 11. PRIZOR. Emilija, Pepca, Zajec. Emilija. Oh, gospod tajnik, u-sinilite se svojih rojakov! Zajec* Prosim, gospodična. Pepca. Ki ste( z njimi tolikokrat za isto mizo sedeli. Kako prijetni večeri so bili, ko ste pripovedovali z Lu-žarjem svoje lovske dogodke. Zajec. Prosim, gospodična. Emilija. In naš papa Vas je vedno tolikanj čislal. Vedno je Spoštljivo govoril o Vas, kak spreten in vesten uradnik ste. Oh, (sedaj pa ta nesreča! Zajec, Prosim, gospodična. Pepca. In kolikrat ste mi zatrjevali, kako radi imate vso našo hišo! Uslišite mi sedaj to malo prošnjo! Zajec. Prosim, gospodična, mene veže zakon, vest, prisega. Emilija. Zakon, ki zahteva kaj hudega, ni božji zakon. Pepca. In prešlo nedeljo je pri-digoval P. Atanazij, da je* vsaka prisega, kaj hudega storiti, neveljavna. Zaje«c. Oprostite, gospodični! Jaz sem že naznanil gospodu Litžarju en pogoj, lehak pogoj, da potlačim to za nas vse mučno, za mene najmučnejšo zadevo. Vedve gospodični, ne veste, koliko jaz trpim v svojem srcu, kako koprnim po izhodu iz strašne zagate. Na eno stran mc vleče inoja čast, prisega, značaj, moj preizkušeni patriotizem, na drugo moje usmiljeno >srce, inoja ljubezen do rojakov, katere jaz mnogo bolj goreče ljubim nego oni mene, kar me bridko boli. Emilija. Oh, gospod tajnik, poslušajte svoje srce; to Vam pokaže vedno pravo pot. Zajec. In kako zvesto ga poslu šam, to boste takoj čuli, preljuba g6 spodična, Emilija. Prvi pogoj je bil, da me narede za policijskega komisarja. Emilija. Oh, hvala Bogu! Potem je pa strah pri kraju. Prav gotovo postanete Vi policijski komisar. Jaz sama bom prosila za Vas. P e p c a. In to se Vam tudi spodobi, gospod Zajec. Takšna marljivost in sposobnost! V resnici, jaz sem se že večkrat čudila, da niste Vi že zdavnaj policijski komisar. Takšnih komisarjev potrebuje naše mesto. Če zavisi to samo od župana in od Lužarja, Vam že lahko čestitam. Še misliti ni, da ne bi bil Lužar za Vas, če Vas jaz priporočim. Zajec. Verjamem, gospodična, da takšno priporočilo ne bo brez uspeha. Potem mi je k popolni sreči le še ljubeznive neveste treba, ki bi hotela z menoj deliti veselje in žalost. Pepca. In to Vam tudi jaz pri-skrbim, gospod tajnik. Tu moja roka, da bo res. Lepa in mlada se Vam spodobi. Emilija. Oh, katera bi si pač ne štela v čast dobiti takšnega moža! Zajec. Vi iste preljubeznivi, gospodična. Kaj pa, če jaz primem Vas za besedo in za roko! Emilija. Jaz sem prepričana o tem, kar sem rekla. — Pepca. Trgale se bodo za Vas, gospod tajnik, trgale, in katera Vas dobi, si bo obliznila vseh pet prstov. Gospa policijskega komisarja! Kaj pa mislite! Jaz že vidim, kako se maje naša zarota. Zajec. Te ljubeznive besede mi dajejo pogum, gospodična Emilija, da vprašam Vas, ali bi hoteli Vi sprejeti mojo roko in moje srce. Emilija. Jaz, gospod tajnik? Pepca. Emilija, gospod tajnik? Zajec. Zakaj pa ne baš Emilija? Emilija. Oh, prevelika čast, gospod tajnik! Toda jaz nimam toliko dote, kakor morda Vi mislite. Zajec. Kaj dota! Zaradi Vaših vrlin sem Vas izbral, gospodična. Emilija. Mama mi pa vedno o-čita; da nimam prav nobenih vrlin. Zajec. Gospodična, jaz sem z malim zadovoljen in Vas vzamem takšno, kakršna ste. Emilija. Oh, kako mi je žal, da sem že zaročena! Zajec. Oh, to ni zakonski zadržek. Zaročeno ni poročeno. Človek se zaroči, dokler se kaj boljšega ne dobi. Pepca. Gospod tajnik, jaz čestitam iz vsega srca svoji tovarišici; toda prenagliti se tukaj ne kaže; stvar zahteva premisleka. Emilija. Jaz, gospod tajnik, moram še prej govoriti z očetom in materjo, in za to je še čas. Mudi pa se rešiti iz stiske naše in Vaše najboljše prijatelje. Oh, ne zavrnite moje prošnje. Zajec. Vi pa mojo zavračate? Emilija. Saj je nisem še zavrnila, ljubi gospod tajnik. Ni še izrečena zadnja moja beseda. Zajec. Tudi moja še ne. — Klanjam se gospodičnama. Pepca. Ljubi gospod tajnik, dajte se pregovoriti! Zajec. Videli bomo, kaj se bo dalo storiti; a zdaj se ne utegnem več razgovarjati. Klanjam se. Pepca. Naj Vam bodo priporočeni vsi naši dragi, gospod tajnik'. Emilija. Zdravi, gospod tajnik! (Odideta.) 12. PRIZOR. Zajec. Zajec. Hvala Bogu, da je odpravljeno najtežje delo. — Obžalovala je, da je žaročena. Neprijetno torej ni bila presenečena, in druge ovire se bodo odstranile. — Škoda le, da dobim z mično ženko tako sitno taščo. — Kaj se hoče! Ni rože brez trna, ne sreče brez nesreče. — H komisarju bi moral iti. — Naj čaka! Jaz čakam še dalje svojega komisariata, in ko sem bil toliko časa patriot, naj se malo po-diplomatim. Če je komisar tak čudak, da ga mora zapirati naša policija, jaz pa nisem, in ljubše mi je, da se poravnava mirno z Lužarjem, nego da me on zadavi; in če mi dobro hočejo domači ljudje, čemu bi jim jaz škodoval! Človek je lahko patriot in diplomat in poleg vsega tega še poštenjak. 13. PRIZOR. Zupan, Zajec. Zajec. Oh, dobro došli, gospod župan! Ravno sem imel v mislih Vas in gospoda Lužarja, in kako lepo bi bilo, če bi mi vsi trije složno postopali in podpirali drug drugega, vsi za enega, eden za vse, hrbte skup in kare proti tujcu. Ni res? Ž u p a n. Prav res, in jako ljubo mi bo, gospod tajnik, če poravnamo vso stvar mirnim potoin. Zajec. Popolnoma moje mnenje, in gospodu Lužarju sem že naznanil en pogoj, eno željo, ki je gotovo skromna, uslugo, ki sem je gotovo vreden. 2 u p a n. Lužar je že govoril o tem. Zal, da ne odldčujem samo ja:z. Zajec. Prisrčna hvala za to izjavo; tembolj Je nadejam da mi izpolni te drugo željo. Če postanem namreč z Vašo pomočjo policijski komisar in sc mi plača primerna zviša, se mi pač ne sme zameriti, da postanem nekoliko izbirčen in ne vzamem v zakon prvega dekleta, ki se mi posmeje. Zupan. Prav gotovo, gospod tajnik; Vi smete izbirati. Čemu se zameta vati! Stanu primeren naj bo zakon, in če Vam morem storiti jaz kakšno u-slugo, iz srca rad. Zajec. Baš Vi, gospod župan, mi izkažete lahko največjo uslugo. (Ga prime z obema rokama za roko.) Ali hočete postati moj velecenjeni tast? Župan. Jaz? Vaš tast? Kako? Kako to mislite? Zajec. Kako to mislim? Vašo hčerko Emilijo snubim tu na tem mestu resnobno in slovesno. Župan. Dragi gospod Zajec, saj še ne veste ne, če mara Emilija za Vas. Zajec. To je moja skrb, gospod župan. Vi mi dajte njeno roko, srce si pridobim sam. •» Zupan. Tudi je Emilija že zaročena. Zajec. Malenkost. Saj sami dobro veste, da je zaroka le formalnost, vpeljana od gospej-mater, ki komaj čakajo, da postanejo tašče. Župan. Jaz ne vem, kaj bi rekel. Zajec. Ali naj Vam jaz nekoliko pošepečem? Ali se ne spominjate več, kako je prišel dopoldne lajtnant Gušič mesto ogledovat, kako ste ga prikrivali, dokler se je dalo, in kako ste naposled, da onega prikrijete, dali zapreti komisarja njegove ekscelence? Meni je krvavelo domoljubno srce, ko sem to gledal; a krotil sem se, češ, domačinom treba prizanašati, bratje iso, ki bodo vrnili ljubav z ljubavjo. Ali naj se motim? Ali naj z bridkostjo spoznam, da brat nima srca za brata? — Dobrota je sirota; kaj ne, gospod župan? Sirota pa potrebuje varuha, in tega ji priskrbim jaz, varuha, ki jo bo brezobzirno branil in zastopal. Kot varuh te sirote Vas vprašam, ali se hočete ozreti nanjo ali ne. Aut — aut. Kakor je rimski poslanec začrtal okoli kralja Antioha v pesku krog in zahteval odgovora, preden prestopi kralj ta krog, tako Vas ne pustim jaz iz te sobe, dokler ne dobim natančnega odgovora. Župan. Prečaistiti gospod tajnik, jaz se moram vendar prej pomeniti s svojo hčerjo, pomeniti s svojo ženo. Zajec. Čemu! Vi ste gospodar doma kakor jaz zdaj tukaj v tej sobi. Prosim Vas, da se tu na mestu in hitro odločite. 14. PRIZOR. Ema, prejšnja. Ema (razburjena). O, o, o! Kje pa je Zajec? Kje pa je ta cigan? Kje je ta umazani pisač? Župan. Za božjo voljo, Ema, kaj počneš! Pomiri se! A Zajec (se umika). Prosim, milo-stiva. gpspa. — Ema. Vun! Vun, pravim, iz sobe! Izpred mojih oči! Meni kaj takega! Tega ne prenesem, ne pretrpim, ne prebolim. Zupan. Ema, Ema! pomiri se! Kaj boš naredila! Ema. Kaj pa je meni naredil ta cigan? O, neveste našega rodu poročajo proštje, infulirani proštje, o! Zajec. Prosim, gospa. — E m a. Nobene besede! Vun, vun! Zajec (se umika proti izhodu). Jaz protestiram, jaz protestiram. Zupan. Ema, v nesrečo nas boš pehnila. Ema. Vun, vun!—Ta nesramnost, ta predrznost! Ta človek, ta individu-um! Vun! Zajec (med vrati). Prosim, gospa, jaz — (Ema zapre vrata za njim). Ema. Oh, meni tako razžaljenje! To so prinesli v deželo ti Francozje s svojo liberte, egalite, fraternite. Mi enaki takim pisačem, oh! (Išče stola in sede.) Jaz se tresem, jaz trepetam, jaz medlim. O, o, eau de Cologne! (Konec prih.) Zmrznjena Jajca. Pozimi je skoro neizbežno, da zmrznejo jajca. Da jih otajaš, jih deni v tako vročo vodo, da prenese tvoja roka, in položi nato posodo z jajci na toplo mesto za eno uro. Jajca bodo potem zopet sveža, kakor so bila, pre-dno so zmrznila. Nov kruh. Nekateri časopisi naznanjajo, da se je posrečilo na nov način izdelovati kruh. Doslej se — kakor znano — napravlja kruh samo iz moke. Novi način pa obstaja v tem, da se kruh dela kar naravnost iz nesemletega žita, prihranijo se torej stroški za mletje. Zato je novi kruh veliko cenejši, za približno 50 odstotkov. Pa tudi teč-nejši je in boljšega okusa. Če se novi način pripravljanja kruha obnese, bo gotovo velikega socialnega pomena. Izumel je ta novi način neki moskovski kemik. Hud kašelj. ussisisg] g m ii iiis.®a®n S ,• m L ZA KRATEK ČAS. | B i m a a @ s i Pijančevanja se odvadil. A.: "Tebe ni vfč v gostilno! Kako je to?" B.: "Sem se odvadil popivati. Ko sem bil zadnjič prišel domov, sem ženo 'topelt' videl — in to me je iSpa-metovalo!" Modrijan. A.: "Ta mož, ki gre mimo, je modrijan!" B.: "Kako poznaš?" A.: "Ker molči." > Eden in drugi. A: "Vidite, gospa, ta gospod in jaz sva bila v šoli neločljiva prijatelja in če eden ni imel denarja, ga je pa drugi dal. Kaj ne res?" B: "Res je res, se še dobro spominjam in tisti drugi sem bil vselej jaz!" Rumage Prodaja Cor. Jackson & Collins Sts. v sredo 27. februarja 1918 Lokalni zastopniki(-ice) "A. S." Se da pomagati. Mati: "France se ne sme" iti kopat, ga trebuh boli!" Oče: "To nič ne de, naj plava po hrbtu!" Neodpustljivo. Nekemu možu je lahkomišljena žena ušla in čez dolgo časa zopet prišla nazaj. "Ljubi omj," pravi ona, "9aj mi odpustiš, ker sem te bila zapustila, kaj ne da?" Mož: "To ti že odpustim, ampak da si nazaj prišla, tega ti ne odpustim. Adijo!" Hitra kazen. A: "Koliko ti je podaril bogataš?" B: "Borih dvajset vinarjev!" A: "Bog ga kaznuj, dokler bo živel!" B: "Ga je že; sem mu pofulil srebrno žlico!" Pošten človek. A: "Če bi ti našel petdeset tisoč v zlatu, kaj bi naredil?" B: "Tistemu, ki jih je izgubil, bi podaril petsto kron!" Gliha z gliho. Ženin: "Razmere so take, da smem vprašati, koliko mislite hčeri dote dati. Bogatin: "In ravno te razmere zahtevajo, da Vas smem vprašati, koliko imate dolga!" Ni vedel odgovora. Težka naloga je bila za učitelja vbiti v glave nekaterih paglavcev nekatera glavna računska pravila. "Poslušajte, če hočete odštevati, potem morajo biti vse stvari ene in iste vrste. Namreč vi ne morete odšteti treh jabolk od štirih hrušk, niti ne o-sem kroglic od dvanajst gumbov. Torej mora biti: tri jabolka od štirih jabolk in tako dale. Ali me razumete?" Večina učencev je stvar zapopadla. Bil pa je rdečelici Janezek v zadnji klopi, ki ni učitelja razumel in zato je dvignil roko. "Prosim gospod učitelj, ali ne morete odvzeti treh kvortov mleka od dveh krav?" Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurota, 111. :John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerieh. Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Bercfc. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Ja- ' kob Juvanich. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gricer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan, Ottawa, III.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregorich. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelick. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S." ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet, Illinois SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj, ter opravljam vsak posel, ki spada v barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. aaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa&s ®lNaša velika in moder-1| no urejena tiskarna SB 00 Hi fflffl aafflffifflaa izdelujejnajhitreje iii uajličneje BEfflBfflfflSS fflffl fflffl®!®®®®® V8E VRSTE TISKOVINE ZA Bfflfflfflffl®ffl«| ifflfflffl —; m m fflffifflffl fflfflfflffl g I® ffl ffl fflfflfflffl fflfflfflffl gsss II Si S) SI fflfflfflffl 1® Blfflffl Hf Čitajte kar nam je pisala Mrs. Ant. Hantl iz Ernest, Pa.: "Moj sinko je imel hud kašelj. Dala sem mu Severov Balzam za Pljuča in takoj drugo jutro se je bolje počutil. Naslednjo noč je prav dobro spaval." Poskusite zdraviti s Severovim Balzamom za Pljuča v slučajih kašlja, prehlada, hri-pavosti, hropenje v grlu, kašelj in in-fluenco ter bronchitis. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Feb. fflfflfflffl ffiffifflffl fflfflffil! ffifflfflffl fflDfflffi 11® I® ffl SglSffi BSifflffi urnim slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. iaa| fflfflffl® fflisfflffl fflfflfflffl ufflfflg gifflfflffl fflisfflffi nfflfflg iifflfflffl fflfflfflH Slfflfflffi aifflfflgi iiaifflii Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni fflffl® BB 11®® PaPir> kuTerte> vizitke, nakaznice pobotnic, pra-1||| 111| rila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-1|®| lil® selic in razne druge take stvari- Pišlt« nani za UŠI g g g g cene, da si prihranite denar. S jg ® j" m R<1 nci m m [l ffl [*i ffi aaBBBBBSlfflllBBBfflfflffilBfflfflfflfflfflllSiBfflllBaa 11 ffl fflffl ffl ® BBBBBBBBBBBBBBISBBBBBaBBBlfflfflfflfflfflBBBBBia ® ffl H OB . ffi ffl i® Amerikanski Slovenec || Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. iS V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. S g Ba m fflHfflfflffifflffl®ffifflfflfflfflfflfflfflfflfflfflfflafflflBiifl!inBffl»«afflBi IVIiVI^I VITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) Vsi .so se temu zelo začudili, tako da je nastalo za trenutek molčanje; nato se je začul glas malega viteza: "Barbka, ali čuješ?" "Molči, Mihael!" odgovori Barbka Toda Mihael ni hotel molčati, ker so se mu razne misli izpreletavale po glavi. Zlasti se mu je zdelo, da bo pri tej priliki mogoče izvršiti še drugo takisto važno reč, in nadaljeval je, kakor bi govoril sam sebi le tako nehote, kakor bi šlo za najnavadnejšo stvar na svetu: "Bog ve, da bi bilo dobro iti k Skre tuskim v vas! Njega sicer ne bo doma, zakaj k hetmanu pojde, pa tudi ona je razumna ženska, ki ni vajena izkušati Boga, torej ostane doma..." Obrnivši se h Kristini, pristavi: "Bliža se pomlad, in lepo vreme na stane. Sedaj je za Barbko še prezgodaj, toda pozneje bi temu ne nasprotoval, ker je to prijateljska dolžnost. Gospod Zagloba vaji obe pospremi tja, in jeseni, ko bo zopet vse mirno, pridem jaz za vami." "Hej, to je znamenita misel!" zakli-če Zagloba. "Tja moram tako ali ta ko, ker sem jim itak preveč nehvaležen. Oh, pozabil sem, da še žive na svetu. Kar sram me je!" "Kaj pravite na to?" vpraša Volodi-jevski, pazljivo zroč Kristini v oči. Toda ta mu odgovori docela nepričakovano z navadnim, mirnim glasom: "Rada bi, toda ni mogoče, ker ostanem pri možu v Kamencu in za nobeno ceno ne odstopim od njega." "Za Boga, kaj čajem?" zakliče Vo-lodijevski. "V trdnjavi hočete ostati, ki jo bodo oblegali, in sicer sovražniki, ki ne poznajo nikakih obzirov? Ne rekel bi ničesar, ako bi imeli vojno s političnim sovražnikom, toda tukaj bof-mo imeli opravka z barbari. Ali pk veste, kaj je to, vzeto mesto? Kaj ie turška ali tatarska sužnost? Svojim ušesom ne verjamem." "A vendar ne more biti drugače!" odgovori Kristina. "Ketling!" zakliče mali vitez obupno, "tako močno si se že dal obladati? Človek, imej Boga v srcu!" "Dolgo sva se pričkala," odgovori Ketling, "in naposled je obveljala nje na. Tudi moj sin je že v Kamencu v vanstvu moje sorodnice. Kaj, ali Ka-menec res vzemo?" Zdaj dvigne Kristina oči in reče: "Bog je močnejši nego Turek, in u-panje vanj nas ne bo ukanilo. Ker pa sem prisegla možu, da ga ne zapustim do smrti, zato je moj prostor poleg njega." Mali vitez je bil v veliki zadregi, ker je bil od Kristine pričakoval kaj drugega. Barbka pa, kj je takoj v početku razgovora zapazila, kam meri Volodi-jevski, se je zvito nasmehnila, uprla vanj bistre oči in dejala: "Mihael, ali čuješ?" "Barbka, molči!" zakliče Mihael ves obupan ter se koprneče ozre po Zaglo-bi, kakor bi od njega pričakoval pomo či. Ta pa nenadoma vstane in reče: "Treba je pomisliti na okrepilo, ker človek ne živi ob samih besedah." Nato odide iz stranske sobe. Mihael takoj postopi za njim ter mu zastavi pot. "No, in kaj sedaj?" ga vpraša Zagloba. "No, kaj?" "Naj /to Ketlingovo j" In še istega dne je odposlal mali vitez novega poslanca k hetmanu, razbojnikom pa je razglasil, da dosežejo milost in da jim prizanese, ako se zavežejo služiti med pešci. Radostno «o mu obljubili in rekli, da privedo še drugih. Barbka se je tega neizmerno razveselila. Privedli so krojače iz Uši-ce in Kamenca in od drugod, da jim čim prej narede novo obleko. Bivši razbojniki so «e jeli uriti na hreptov-skem "majdanu", in Volodijevski se je radoval ob misli, da se bo sam boril na bojišču proti sovražniku, da žene ne iz- postavi nevarnosti obleganja v Kamencu, a pri tem vendar izkaže Kamencu in domovini znatno uslugo. To delo je trajalo že nekoliko tednov. Kar se nekega večera vrne poslanec s pismom od hetmana Sobije-skega. Hetman je pisal takole: "Dragi in zelo mi priljubljeni Volodijevski! Da mi tako marljivo pošiljaš novice, za to ti ohranim hvaležnost, pa tudi domovina ti mora biti hvaležna. Vojna je neizogibna. Imam poročila tudi od drugod, da na Kačunkaurih stoji silna moč; z ordo vred bo vseh sovražnikov nad tristotisoč. Orda odrine vsak hip. Sultanu ni toliko do drugega nego do Kamenca. Izdajski Lipki pokažejo Turkom vsa pota ter jih pouče o Ka mencu. Nadejam se pa, da ono kačo, Tuhaj-bejeviča, da Bog v roke tebi ali v roke Novoveškemu, čigar krivice odkritosrčno obžalujem. Quod attinet (kar se tiče) tega, da bi bil ti pri meni, vidi Bog, da bi bil tega vesel, toda ni mogoče. Gospod podolski general mi je že izkazal razne usluge; zato mu hočem iz hvaležnosti poslati najboljšega bojevnika, ker je tudi meni do kameni-ške trdnjave kakor do zenice svojega očesa. Ondi bo dokaj ljudi, ki so že enkrat ali dvakrat doživeli vojno, toda le tako, kakor bi kdo zaužil posebno jed, katere se potem spominja vse žive dni; človeka pa, ki bi mu bila nekak vsakdanji kruh in bi mogel s svetom služiti drugim, ondi ni. Toda ko bi tudi bil, ne bi imel posebnega vpliva Zato pošiljam tebe tja. Ketling je sicer vrl vojak, toda manj znan; vate pa bodo ondotni prebivalci imeli obrnjene oči. Dasi bo imel poveljništvo drug, mislim, da bodo to, kar poveš ti, slušali vsi radi. Nevarna že utegne biti ta služba v Kamencu, toda mi smo že vajeni tega, da nas moči dež, kateremu se drugi skrivajo. Nam zadošča nagrada v slavi in v hvaležnem spominu — toda prva stvar je domovina, na katere obrambo ni treba izpodbujati nikogar!" (Dalje prih.) Dolžni ste zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, IllinoU. ATLAS — ZASTONJ. še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo. Posebno v sedanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko te pojavljajo velezanimivosti po celem svetu. Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga poide. UPRAVA AMER. SLOVENCA. POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kj« je dobiti najboljie me io po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejse meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej io poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j« naie geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v naiej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1918. Predsednik............George Stonich Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec 1006 N. Chicago St., Joliet, III Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich st. Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. "V" I lahko zaslužite poleg svoje redne službe $500 Dnevno na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija za vas koristna a za narod sila potreba Vsa pojasnila dobite, ako pošljete svoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL. f0.£k?-B«395 Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3502.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je ie prosta. Redna *eja se vrii vsako aadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v atari ioli. Kdor želi pristopiti ▼ naie veliko is napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. STENSKI PAPIR Velika zalega vsakovrstnih barv, olj* in firnežev. Izvriujejo se vsa barvarska dela ter obeianje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Harass t»Chi. Phone 37« Lf N. W. »27. 120 Jefferson St JOLIET, ILL. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejie meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmete, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa naiim gospodinjam. Spoitovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St, Joliet, 10. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 JOUCT.ItC. PIVO v STEKLENICAH. Cor Scott and Clay Sta.. Bjptb Telephones 26.....JOLIET. ILLiNOl? Naročite zaboj steklenic flovega piva, k! se Imenuje EAGLE EXPORT WWilWllfc^HWMJl )nf.>TrJ.»H w-m..—...............■ m .Ji. 1 - ,. ,. J .„l|—PIN1 .» 1 .1 II. J ter Je najboljša pijača E. Porter Brewing Company M teteftia 405 S. Bluff St.. Joliet. HL 11