PoVtnfna platana v gotovini.
teto. VII. St. 15. V Ljubljani, v soboto 23. Januarja 1923. Posam. št. 1 D!n..
Glasilo Socialistične stranke JygoslaviIe.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in unravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. '1.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sodr. Zv. Bemot nadaljuje:
Ko sem zagrabil Prepeluha, je načelstvo stranke sklenilo, da naj mu dam zadoščenje- Toda rekel sem, da sem ga razžalil osebno, ne kot taktik. Starini nrslijo, da bo vsak tepen, kdor se bori za resn;co. Pa če tudi bom tepen, vendar bom vedno povedal, kaj je prav. Razvoj je tisti, ki dela boljše, nove razmere. Ce pa nam starini nastavijo nož na grlo. pa pravijo tako moraš delati, potem se bomo gotovo branili. Spoštovali bomo tiste, ki so nam dali življenje, njih slabosti pa ne bomo spoštovali.
Razloček med Kolbesnovo in Mlinarjevo zadevo je nekaj, na čemer se ločita dva svetova. Kolbesen je dobi provizijo, ker je kupoval za občino posestvo. Kolbesen kot občinski svetn:k ie kriv. da je prenesel del občinskega imetja v svoj žep, župan pa izjavlja, da o tem ni nič vedel. Socialista nismo poslali na župansko mesto, da tam sedi. amoak da upostavi tak sistem, pri katerem posamezniki ne bodo mogli dobivati provizije- Mi se borimo zoper sistem, ne pa zoper Kolbesna. Socializem nikomur ne zaupa, temveč ure ju e vse tako, da lahko iavno vse nadzira. Šele potem bomo morali biti vsi pošteni, ko goljufati več nihče ne bo mogel! — Nasproti temu slučaju nam očita sodr. Uratnik. da smo imeli tudi mi v Celju Mlinarjevo zadevo. Ko je prišel Mlinar k meni se ponudit, sem videl, da ie talentiran človek, bil sem na opozorjen na neke ne-rednosti. Toda Nakupovalna zadruga ni
mogla ugotoviti, ali je res kaj ogoljufal ali ne. Sodr. Uratnik ie prišel potem in rekel: »Za božjo voljo, zakaj ste vzeli tega človeka v službo?«
Ko je bil pri nas, ni mogel goljufati, ko pa ie prišel v Celje, kjer ga po vsede-lavskem zletu ni nihče mogel kontrolirati, ker so bili vsi sodrugi preveč zaposleni, se mu je posrečilo, da je goljufal. Pa so ga socialisti sami razkrinkali, niso čakali, da ugotovijo poneverbo nasprotniki. In kdor hoče take grešn'ke zagovarjati, češ, da ni treba uničiti mlade eksistence, je grobokop ljudstva-. To ljudstvo samo se bo moralo naučiti paziti na svoje voditelje. Če bo stranka odvisna od enega, ne bo nič vredna.
Sodr. Tomc nam je očital kompromis pri ljubljanskih občinskih volitvah. Pri ljubljanskih občinskih volitvah se noče upoštevali dejstvo, da smo prisilili komuniste. da so pokazali svojo barvo. Zvezali so se s klerikalci pod imenom »Zveza delovnega ljudstva«. Mi hočemo, da ljudje odločno povedo, kai so. Na vseh naših shodih smo rekli: Ne voli nas. če nočeš našega programa. Med vsemi pravimi kandidati so bili vsi organizirani, razen Boleta, sicer ne tri leta, a mnogo jih je bilo. ki so šli iz stranke radi raznih Čoba-lovcev itd. Kot nosilca liste upokojencev smo določili sodr- Svetlina. Dali smo to na glasovame. in Bole je bil pri tem od socialistov upokojencev, tudi od sodruga Svetlina, izvoljen kot prvi. Bole nam je oa tudi dokazal, da ni bil nikdar demokrat.
Vič, Ježica in še neka organizacija, ki ni govorila, zahtevajo v svojih resolu-cijah, naj ne kritiziramo konsumarjev. Ne* ki konsumar. ki ie bil na naši listi pri ljub* ljanskih občinskih volitvah, je dal za tiskovni sklad nasprotne liste — tega da bi ne smeli kritizirati?
Sodr. Korun je rekel, da je že tri leta za progresivni davek. Veseli me. Želim pa. da nese to misel tudi- med tiste kroge, kamor mi ne moremo. Za vsakega delavca vemo oo mezdnih gibanjih koliko ima. dohodkov, za »nadsodruge« pa ne bi smeli vedeti? Mnogo je v konsumu ljudi, ki o njih vemo. koliko imajo. Višji pa ne povedo. koliko imaio- Tone Kristan je šel iz stranke, ker nikdar ne bi mogel tega izvrševati.
Najhujša napaka pa ie. da se nismo zvezali s Stefanovičem. Čobal je šel na strokovnem kongresu s komunisti zoper, socialiste. Mi vemo. da bomo morali priti s komunističnim delavstvom skupaj, tre-, ba pa je ločiti zavedene mase od voditeljev.
Sodr. dr. Korun pravi, da sem jaz tisti, ki ne zaupam niti organiziranim članom. da. sodrugi, jaz sem tisti, ki ne zaupam nikomur. Le preveliko zaupanje v, posameznike je vzrok razkolu v stranki. Tudi meni ne maram, da mi zaupate, ker, se tudi jaz lahko zmotim. Potrebno je, da drug drugega kontroliramo, ker ni nihče nezmotljiv in ker bodo odpadli vsi sumi šele takrat, kadar bo vsak sam prepričan, da ga ni nihče ogoljufal. (Viharno odobravanje med delegati).
Sodr. Koren (Celje) iz predsedstva: Preidemo na glasovanje.
BMEM—
R. U. R.
(Prispevek h kritiki.)
(Dalje.)
Toda vrnimo se k drami, da ne bo kdo hud, češ. govore o stvareh, ki jih na odru nisem niti opazil. Pri naših kritikih pa to ni v navadi- Izpremenimo samo nekoliko dekoracije in imena in poglobimo se v osebe, ki smo jih videli na odru. Dajmo Rossumovi tvornici umetnih Hudi drugo, boli primerno in naš:m ljudem boli razumljivo ime — kapital-zem. Kaj dela ta mož. ki ie sicer orecei star, ven-pa ne tako. kakor je star človeški napuh, iz katerega se .ie rodila želja izumiti umetnega človeka?
Ustvarjal je in ustvarja še danes umetne Hudi v prenesenem pomenu. Kdor trdi. da ie n. or. kitarski kuli. ki vozi, za beraške kralcarie v nalašč zato prirejen h vozičkih bogataše oo kitajskih mestih, vprežen kakor ori nas kočiiaško kljuse, da ie Indijanec. Afrikanec ali Evropeiec, ki hodi iz umazanega brloga v zakajeno
tvomico ali rudnik in nazai in ne pozna nobene druge poti, ne morda zato, ker je noče poznati, temveč zato. ker mu je ni nihče pokazal ali oa mu ie zaorta, ker nima potrebnega denarja, da plača carino, kdor trdi. da so to pravi liudie. mu lahko samo čestitam na njegovi bistroumnosti in svetujem, nai stooi med te žalostne sence in pogleda v njihovo življenje. Mar kapitalizem ni odtrgal m lijonov ljudi od pluga, od rokodelskega orodia. od siromašnega in vendar poštenega in zadostnega zaslužka, mar j h ne pošilja kot Ros-sumova tvornica na vse strani? Iz Italije v Nemčijo od tu v Francijo, iz Evrope v Ameriko, iz Amerike izžete in bolne domov ali oa jih Dokoplje tam. Mar ni uničil tisoče In tisoče majhnih obrtnikov in seliakov in iih pognal s praznimi rokami s trebuhom za kruhom po svetu? Prodaja ročne in duševne delavce, kupuie jih kakor mešetar ali cigan konie na semnju in se v bistvu prav nič ne razlikuje od ravnatelja Rossumove tvornice. Prosim vzemite v roko časoo:s in poglejte! Iščelo in ponujajo vsakovrstne delavce dan za
dnem- Da se le ne sramujejo napisati: na prodaj ie človek, kupimo človeka, plačamo toliko in toliko itd. In teh siromakov, ki so se šele začeli zavedati, da ne mešetarijo ž njimi kakor s konji, je na svetovnem trgu od dne do dne več. če pomislimo, koliko je n. pr. na Angleškem, v Ameriki in drugih državah takih umetnih ljudi, ki jih noče nihče kupiti. Brezposelni duševni in ročni delavci vendar niso neznane prikazni. Če bi se to globoko zamišljeno in izvrstno organizirano izdelovanje umetnih ljudi nadaljevalo, bi nastal v razvoiu človeštva zelo zabaven in zanimiv trenutek, ko bi se človeštvo razdelilo na dva tabora — na peščico mešetarjev in ogromno čredo konj in ovac. Upajmo, da te zabave ne bomo deležni.
Cankova drama ie umetniško dovršena moralna klofuta v obraz naši družbi, ona je idejno stara nekaj desetletij, praktično na je otrok, ki se je komai ‘Postavil na noge. To je največji socialni problem v življemu narodov, ki ga je umetnik stisnil v okvir gledališke predstave.
Sodr. Jeram (Jesenice): Predlagam. naj izreče kontrola s vole mnenje o delovanju tainištva, zlasti glede denarnega prometa.
Sodr. Anton H o 1 zi n g e r (Celje) po-<Ča za kontrolo naslednje poročilo: Revizija knj:g se je vršila trikrat. Bilo je nekaj malih diferenc pri vknjiževaniu, ki so se pa pri naslednji kontroli ugotovile kot urejene. Tudi čuditi se temu ne smemo, ker nimamo sredstev, da bi nastavili iz-vežbane strokovnjake, temveč imamo povečini tako mladino, ki io moramo šele resno vzgajati. Sicer so na plače uslužbencev Pokrajinskega tajništva res sramotne. čemur pa ni krivo vodstvo, temveč tisti, ki niso delali. Predlagam abso-lutorij tajništvu in Pokrajinskemu odboru.
Sodr. Josip Ogrin se je oglasil k besedi, ker pa ie bila govorniška lista zaključena in izčrpana, ter je imel referent že zakliučno besedo in je bilo neposredno pred glasovaniem. mu zbor ni dal besede.
Sodrug predsednik ie dal predlog kontrole na glasovanje. 3 delegati so glasovali proti. 3 delegati Da so se glasovanju vzdržali, vsi ostai delegati so glasovali *za«.
(Dalje prih.)
Politične vesti.
+ Dr. Šušteršič se pogaja v Belgradu že nekai dni z radikalci, ker še ni odločeno. ali naj nastopi ori volitvah samostojno ali skupno z radikalci. Kandidirati namerava samo na Kranjskem. Radikalci mu bodo najbrže nakazali iz d!SDOzicijskega fonda denar, da bo ustanovil svoj list.
+ Seje finančnega odbora 18. t. m. se ie udeležilo 19 izmed 32 članov. Poslanec Banič je zahteval, naj se razpravlja najprej o samovoljnem postopanju tajnika finančnega odbora, demokrata Sečerova. Ta ?e namreč na lastno pest izpremenil sklene odbora v prosvetnem proračunu, radi česar so prečanski kraii ogoljufani za nekai milijonov dinarjev. O tem na bo razpravljal odbor šele na eni prihodnjih sej. Nato se ie vsak član trudil izvleči za svoj okrai kar največ, ker ie šlo za kredite za gradnio in popravljanje železnic in cest. Dovoljenih ie med drugim: IV2 milijona dinarjev za popravljani« lokomotiv in 12 milijonov za popravo vagonov.
+ Komitaši so vdrli 17. t. m. zvečer v vas Sv. Nikola ob bolgarski meji, vas zažgali in odvedli do 50 oseb s seboj. Ko je
Ni dvoma, da Je ta drama idejno dete ruske revolucije. Kdor je videl ruski narod pod carizmom, kdor je imel priliko občudovati pasio pokorščino carju, generalom. žandarjem, biričem in vsemu, kar je dišalo no gospodi, oboževanje smrdljivega žganja, ki ga je vlada nudila narodnim masam mesto kulture; kdor je slišal ruskega vojaka, kako je brez pomisleka odgovarjal oficirju, če ga ie ta počastil s priimki »nore«, »osel«, živina« — »Tako je, vaše blagorodje!« — kdor je v'del ruske težake, kako so padali ood kozaškimi sabljami in konjskimi kopiti zato. ker so prosili za krvavo zaslužen košček kruha in kdor ie gledal Rossumove robote na odru. le moral Imeti oač sračje gnezdo v glavi, če n! spoznal tako! na orvl pogled, da so to bratle. ki I h ni mogoče zamenjat*. ker so sl oreveč podobni. In obleganje Rossumove delavnice, velike prestrar
dospela vest v Belgrad, se le vršHa v zunanjem ministrstvu konferenca, na kateri so sestavili noto. ki io ie naša vlada 18. poslala v Sofi'0. Nota je ostra in zahteva od bolgarske vlado, da mora vse krivce kaznovati. Sočasno je bila odposlana posebna nota zavezniškim vladam, ki naj naše zahteve podpiralo- Belgrajski opozi-cionalni listi vlado ostro obsoiaio. ker se ie prenaglila s svojimi zahtevami. Pra-viio. da so krive vpadov predvsem neurejene razmere v naši upravi ob meji.
+ »Fasadna pol tika«. Nacionalistične organizacije v Vojvodini so znane po svojem fašistovskem repenčenju in v tem oziru menda nrekašaio vse podobne pridobitve narodne kulture po kraljevini. Posebno na tujeiezične napise se to novodobno junaštvo zaletava kakor ouranček v rdečo ruto. V noči od ponedeljka na torek je v Novem Sadu bilo odstranjenih in razbitih nad 120 nemških in madžarskih napisov .raznih trgovin. Domovina je sedai gotovo rešena vsake nevarnosti in se lahko brez skrbi vleže spat.
+ Orjunci so imeli v Splitu svoj kongres. na katerem so sklenili, da ne nastopijo pri volitvah s samostojno listo. Dokler bodo le privesek Pribičevičevskega poli-caidemokratizma. bi večjega nesmisla tudi ne mogli napraviti.
+ Senzacije. Londonski listi poročajo iz Aten, da so se izkrcale močne ruske sovjetske čete v Traciji. V južni Rusiji pa koncentrirajo cel armadni kor, ki je namenjen tudi še za Tratijo-
+ Iz ruhrskega ozemlja. Francozi groze z najbrutalnejšimi sredstvi, da izsilijo dobavo premoga, nemška vlada oa ne odneha od prepovedi dobav premoga na račun reparacij. Šest nemških industrij-cev, ki so se 16. udeležili razgovorov z zastopniki francoskih oblasti, ie bilo dva dni nato postavljeni pred vojno sodišče-Francozi hočejo prisiliti Nemce, da se uklonilo njih zahtevam, z zaplenitvijo državnih rudnikov in davkov, izgonom pruskih uradnikov in vzpostavitvj:o carinske meje. — 17. t- m. se je v Essenu vršilo DOgaiame med okrajnim vodstvom železničarske zveze in generalom Simonom, ki ie izrazil željo nai bi delavstvo francoskim oblastem zaupalo in obljubil, da se bodo delavske želje in pritožbe po možnosti uredile v korist delavstva. Delavski zastopniki so proti zasedbi protestirali in izrazili zasedbenim oblastem nezaupanje.
+ 172 indijskih vstašev je obsodil angleški ljudom li imoeralizem v Luckle-vu na smrt, ker so se bojevali za svojo svobodo.
šene oči, drhteče roke in noge, jecljanje in predsrmtni stoki ravnatelja, inženirjev in drugih gospodov, mize. stoli, omare kot barikade, za njimi kultura, znanost in satanska zvijača kot dozdevna sla. ki ie bila sila samo dotlei. dokler so io roboti nosili ookorno na svoiih plečih, zdai oa se olazi kakor oes do tleh. ponižana, strta — mar ni to prizor iz ruske revolucije? Koliko je bilo teh barikad, koliko mogotcev, za katerimi so šle cele armade kakor ovce za pastiriem. koliko ie bilo zlata in srebra, šuma in leska, kako se le repenčila kakor puran na domačem dvorišču sila, ki ie zlezla v klet in drhtela, ko ie nastopil narod in zahteval svoje pravice. Vse to ie tako preprosto in razumljivo, da mora biti človek res slovenski krit k. da lahko Izblekne tako patentirano srlucost, kakor jo ie Izbleknlla naša slavna kr tika.
(Dalje prih.)
'+ 750.000 pušk. 100 mTInov nabojev in 1000 strojnic bo nabavila Rusija na Angleškem. Nemškem in v Ameriki. Tozadevna pogodba je baje že sklenlena. Ordžie in mu.niti.io bo porabila Rusija za oborožitev indijskih vstašev in za svojo armado. »Ruskulta« pa poroča, da sta sklenili Rusija in Nemčija že aprila lanskega leta voini dogovor. Nemški generali štab nai bi orgamziral dobavo vojno-tehničnih aparatov in organiziral ruske arsenale. Operacijske načrte nai bi izdelala nemški in ruski generalni štab skupno. Vesti o tej pogodbi so krožile že lani, obe vladi sta iih takrat preklicali.
Dnevne vesti.
Odprto pismo na ministra Zupaniča je naslovila Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev. Radi pomanjkanja prostora ga ne moremo objaviti. Bilo bi tudi odveč, ker dokler bodo javni nameščenci hodili s svojimi — upravičenimi! — obupnimi pritožbami od enega samega Poncija do drugega samega Pilata in apelirali z razlogom svoje »zvestobe do države in narodnega prestola«, je vsaj nam jasno, da bodo toliko dosegli, kakor če majhen fantek hoče z rezanjem stebrov s pipcem podreti celo cerkev. Dokler bo njihovi organizaciji smrdela zveza z drugimi proletarskimi organizacijami in akcija teh organizacij v podobnih slučajih, ne bodo jedli zasluženega kruha. Vsa dosedanja zgodovina njihovega »boja«, nam to dokazuje.
Volitve kandidatov v Pokojninski zavod za nameščence. Začasni obči pokojninski zavod za nameščence nam pošilja sledeče v pouk: Glasovnice so različnih barv radi raznih skupin. V glasovnicah se sme vpisati le označba liste — n. pr. nameščenci v edinici 1. do V.: »Združeni zasebni nameščenci« ali »Strokovna in nadstrankarska lista« — služboda-jalci ravnotako za svoje liste. Glasovnica se naj potem tako zalepi, da ostane volilni odrezek prost, vloži v drugo kuverto z napisom »Vol lna komisija Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani« in odoošlie ood tem naslovom bodisi no pošti pravilno frankirano, bodisi po kaki osebi. V taki kuverti se lahko odda tudi več glasovnic. — Službodajalec ima toliko glasov, kolikor je imel 5- decembra zavarovanih nameščencev. Ce se glasovnica pomotoma ni dostavila ali izgubila. sme volilni upravičenec z osebno legitimacijo zahtevati novo glasovnico. Glasovnice prevzema edinole predsednik volilne komisije ob uradnih urah od 9. do 13., dne 5. februarja Da le do 12.
Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko.. Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20-
Ljubljana.
Telefonski nogovorl z inozemstvom
se morejo vršiti le v natanko določenem času. Tako ie določen čas za pogovore med Ljubljano in Prago od 10.30 do 11. in Da od 15-30 do 16.. za pogovore Ljubl ana-Dunai od 13. do 14. in od 19.30 do 21.
Poereb ookoinega dramskega igralca Pavla Ločnika. ki ie do kratki bolezni v sredo umrl. bo v petek, dne 19. t. m. ob dveh Donoldne iz deželne bolmšnice na pokopališče k sv. Križu. V znak žalosti ostane ta večer dramsko gledaišče zaprto. Predstava »Lilioma« za red D bo pozneje.
Sprememba oocmeea repertoarja.
Ker je gospa Lewado\vska zbolela, se v soboto, dne 20. t. m. poje namesto »Je-nufe« opera »Mefistofeles« za red C.
V soboto. 20. t. m. bo v dramskem gledališču premiera Buchnerjeve tragedije »Vojiček«. Delo je napisano pred približno sto leti in ima vse znake' najmodernejše struje ekspresionistov. Režijo vodi g. Sest. Občinstvo prosimo, da ne moti s prepoznim prihajanjem poteka predstave-Vse invalde. voino vdove In srote, včlanjene pri Splošni orgarrzaciji vo.nili invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo za Ljubljano in okolico, obveščamo, da se bo vrš;l dne 21. januaria ob pol 9. v prostorih gostilne »Zlatorog« 3. redni občni zbor z običainim dnevnim redom. — Odbor.
Javno Dredavanie o Pasteurju se bo vršilo danes, v soboto ob pol 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Kurz Iz zgodov ue umetnosti se bo nadaljeval v soboto. 20. t- m. ob 19. v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca. Četrto predavanje. Predava msgr. Jos. Do-stal o krščanski umetnosti zgodnjega srednjega veka.
Celje«
Novačan Išče zaveznikov. Novačano-va slovenska republikanska stranka obrača svojo ideologijo tako kakor se Malme-tov petelin na strehi. Z velikanskimi frazami nam je Novačan označeval prihod Radiča v Celje- Ker na Radiča ni bilo. se ie z njegovimi odposlanci skregal, ko so zahtevali, da nai bo Radič nosilec kandidatne liste. Sedai na oroda.iaio niegovi zaslepljenci med našimi zaunniki republikanski blok. Temu gospodu, ki ga noben človek resno ne vzame, povemo enkrat za vselej: če mu ljudstvo verjame in mu hoče iti na lim. nai mu gre. ampak socialisti nimamo s takšnimi ljudmi ničesar skupnega-
Društvo stanovanjski! najemnikov bo imelo svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 24. januaria ob nol 20 v dvorani hotela »Balkan«. Vsi Člani se ooziv-lia’o. da se občnega zbora točno udeleže. — Odbor-
Zahvala. Vsem Rakuschevim delavcem, ki so darovali na nabiralno polo s. Smerca skupno 200 K in tudi tovarišem v VVestnovi tovarni, ki so nabrali 300 K, izrekam tem potom najsrčnejšo hvalo. — Peter Zorko.
Maribor
Kokošlnekove hiše so prav lep simbol za novo mariborsko oblast oziroma za namene, ki so vodili »merodajne kroge« k njeni ustanovitvi, Te dni so prišla poročila, da so po ukazu prejšnjega de-mokraškega finančnega ministra izplačali za obe poslopji 6 milijonov, čeprav so mu naši poslanci in drugi na vso moč dokazoval , da sta hiši zanič in naprodaj za 5 milijonov. Seveda — štirim posredovalcem je moralo od onih 6 pasti v žep do pol milijona, zato se je kupčija morala skleniti! Sedaj je neka strokovnjaška komis ja naknadno ugotovila, da sta hiši res zanič, da jih bo morala država prodati — za polovico komaj — in kupiti nove! Tako se dela buržoazlja norca iz ljudstva in §e večji norci ji slede, kakor da bi ne bili že Latine! izumili tistega dobrega izreka: Bojim se Danajcev. tudi kadar prinaJajo darove.
»Rote Elf - Mak - Rapld«. Ce si hoče »Tabor« pojasniti naše dvome o socializmu mariborskih socialistov, ntu priporočamo. da prebere vsai natančno »Naprej«. v katerem ie zasledil veliko, presenetljivo novico o teh dvomih.
Občni zbor kralevne crtr^zacje krojaškega delavstva se bo vršil v nedeljo. 27. t- m. ob 18. v »Ljudskem domu«. Ce ob tej uri zbor ne bo skleočen, se bo vrš.l uro pozneje z vsakim štev'Iom.
»Straža« pomiluje mariborsko prebivalstvo radi kruha pravice, ki mu jo bo odslej v občinskem svetu rezala nova rdeče — liberalna večina- Iz te več ne je »Straža« izpustila tretjo komponento — črno. Najbrže zato, ker je že vsakemu oslu znano, da je nje kruh najbolj črn in netočen.
»Sloga« se je v nedeljo združla s »Svobodo« kot nie telovadna enota. O važnosti te fuzije smo že opetovano pisali.
Za mariborskega škofa bo imenovan bivši tržaški knezoškof dr. Andrej Karlin.
Narodno gledal šče igra v nedeljo popoldne »Pogumnega Tončka«, izven, zvečer »Baron Trenk« tudi izven.
Zvišane cene električnega toka so veljavne od L januarja 1923. Ker pa tozadevna pogajanja z elektrarno na Fali še niso končana, bo Mestno elektr. podjetje računalo tok zaenkrat po starih cenah in povišek predpisalo naknadno.
PtU ?.
»Svoboda« • Ptuj sklicuje I. redni občni zbor za dan 2. februarja 1923 v gostilni pri pošti (Bračko) ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročlo blagajnika; 4. poročilo kontrole; 5. poročilo odsekov; 6. volitev novega odbora: 7. slučamosti. Če ne bo od določeni uri navzoča tretjina članov, se bo vršil občni zbor uro pozneje ob vsakem številu članov. (§ 18. društvenih pravil.)
- Predsednic_____________________________
BARANTANJE O OSEMURNEM DELAVNIKU,
NI dolgo temu, ko smo poročali o predkonferenci, ki se je vršila pri Pokrajinski upravi v Ljubljani glede pravilnika o 8urnem delavniku. Na tej predkonferenci smo zavzeli bojevito stališče in povedali, da si ne pustimo kar kratko vs liti 9 in lOurni delavnik. Kakor izgle-da, se gospoda v Belgradu požvižga na .protest delavstva ter sklepa oziroma končno odločuje sama o usodi delovnega časa.
Časopisje poroča o nemara zadnji konferenci, ki bi naj še te dni v Belgradu sprejela praviln k o delovnem času. Slovenski delavci o tej konferenci prav nič ne vemo. slišimo pa, da so vse obrtne zbornice in kapitalstični interesenti pri tej konferenci navzoči! Slovenskih delavcev torej pri razpravi ni.
Srbijanski sodrug' se, kakor slišimo, udeležujejo pogajanj. Nam pa se ne dozdeva samo, amnak je resnica, da izdelani pravilniki projekt ni namenjen samo eni pokrajini naše države, pač pa je za vse delavstvo širom Jugoslavije. Ni prav, če nam nekdo kuha kašo, ne ve pa za naš okus
Kakor izgleda se teh pogajanj udeležuje tudi zastopnik »Delavske zbornice« v Slovenije, ta pa o odhodu in svoji misiji prizadete organizacije ni obvestil Smo člani »Delavske zborn ce« in imamo v sličnih poslih pravico dajati direktive. Kaj je na tem udeleževanju, bomo še zvedeli.	^
Če ie na res. teda’ že vnaorei obsojamo takšno delovanje inštitucije, ki bi naj bila delavska.
Naj bo in pride kdorkoli hoče. slovensko delavstvo bo ostalo na svojem
orejšnlem staVšču. In sicer: ne priznavamo ničesar, kar bi se nam skušalo na kakršenkoli način brez našega pritrdila vsiliti — to ie naše geslo, geslo naših strokovnih organizacij in delavstva.
8urnik je naš in tega si ne pustimo več vzeti. 9- in lOurnik naj gospoda določi za sebe same in se ga naj udi drži. — Delavstvo.
Gospodarstvo.
ss Vrednost denarja. 1 dolar velja 102 Din. 1 lira 5.05 Din, 1 francoski frank 7 Din, 100 avstrijskih kron 16 par. V Cu-rihu velia 100 naš.h dinarjev 4.40 šviear-sk h frankov. — Pada ... pada... Poročalo zadnle vesti celo. da je že pod 4.00, a to poročilo še ni uradno potrieno. Vsekakor — tudi pod tega osa pridemo, ker ie mogoče, da se zvrne kaka zvezda, da bi pa postala buržoazna gospodarska politika pametna — ne!
= III. ljubljanski vzorčni veleselm se bo vršil najbrže od 1—10. septembra t. L Sejmska oisarna stalno posluje.
Dn3vnl rodni oostanek brzovlakov štev. 4201 in 4202 Trst-Monakovo na postaji Bled se pričenši z 20. t. m. ukine.
= Velesejmi na Španskem. Letos so bosta vršila na Španskem dva velesejma. In sicer a) razstava pohištva in notranjo dekoracije meseca maia ter b) kongresna razstava stavbene tehnike v decembru.
= IV. belgijsk veleselm bo otvorlen 9. aorila in bo tra al do 25. v Bruslju. Na-tančnelša noiasnila daie urad Ljubljanskega velesejma; urad za inozemstvo- Obiskovalcem se nudiio ugodnosti.
Iz stranke.
Članski sestanek ljubljanske kraievne oolitične organfzacje SS.I se bo vršil v soboto, dno 20. t. m. ob 20. uri v uoravnštvu »Nanroia«. Dnevni red: Poročilo delegata na strankinem zboru. Prosimo za točno udeležbo. — Odbor.
Krajevna oolitična organizacija SSJ v Mežci sklicuje za nedeljo, dne 21. janu-ar'a t. I. redni občni zbor. ki se bo vršil ob 9. uri v dvorani nad konsummm društvom s sledečim dnevnim redom: 1. običajna ooročila in volitev ob priliki občnih zborov: 2- poročilo delegatov o strankinem kongresu: 3. osnovanje poučnih tečajev in govorniških vaj; 4. slučajnosti. — Odbor.
Iz strok, gibanja.
Seja okrožne strokovna komisije v
Celju se bo vršila v nedel o, dne 21. januaria ob ool 9. v Delavskem tajništvu. Dnevni red: 1. čltanle zapisnika: 2. poročilo tajnika: 3. poročilo preglednikov: 4. poročilo članov širšega odbora: 5. razni nredlovi in kraievna borza dela. — Na seio so vablienl vsi člani strokovne komi-si'e ožjega in širšega odbora. — Tajništvo.
V®stnfk Svobode
Seja D. T. E. Šiška - Ljubljana se bo vršila v petek 19. t. m. točno ob 8. zvečer v Zadružnem domu. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev.
Vič - Gllnce. Dram. odsek »Svobode« bo igral v nedeljo, 21. t. m. v Sokolski dvorani na Viču veseloigro: »Ogenj ni Igrača«. Cene običajne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Izdajate ) in odgovorni urednik : Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.I)
Tlak USIteljske tiskarne v LjubljanL
tTpton Sinclair. France Kremen.
20. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Predsednik agitacijskega odbora je b:l slučajno prejel od glavnega odbora stranke v Chicagu vzorec nove brošure z naslovom »Nahranimo najprej Ameriko«;' cena brošuri je bila smešno nizka, dolar ali dva za t soč iztisov. Takoj je bilo sklenjeno, da se Francetov prispevek porabi za nakup teh brošur in še tisti večer je bila poslana brzojavka v Chicago z naročilom za deset t soč iztisov. Potem je bilo na dnevnem redu pismo od državnega odbora stranke. Sodrug Seeman, pisatelj knjige proti vojni, se je ponudil za govornika vsak večer v Leesvillu, če krajevna organizacija pokr je stroške. Predlog je bil seveda sprejet z navdušenjem in odbor je določil petdeset dolarjev, za govornikove stroške. Krajevni organizator Jakob je nato predlagal, da bi se naj večerni shodi na ulicah odslej vršili vsak večer namesto ie ob sredah in sobotah in najame se naj pomožni govornik, kateri naj dobi petnajst dolarjev nagrade na teden. Tudi to je bilo sprejeto, ko je Malič zagotovil sodrugom, da si upa dobiti še več denarja.
Seja je bila zaključena, toda po seji se je vršila konferenca odbora, ki je delal priprave za ustanovitev »Delavca«. V odboru so bili Jakob, Gornik in Minka Jelenova. France se jim je pridružil in jim povedal, da sta se on in Malič srečala z unijskim organizatorjem — o podrobnostih ne moreta govoriti, toda odbor ga lahko sam pokliče na sestanek. Ta človek je pripravljen dati manjkajočo vsoto za ustanovitev časopisa pod pogojem, da prične list takoj pisati za stavko v tovarni Empire Machine. Ali more odbor to jamčiti? Minka se je nasmejala. Rada bi bila poznala sodruga, ki bi o tem vprašanju dvomil. Ljubila je vse človeštvo z versko gorečnostjo — in včasi se je čuditi, kako so taki ljudje vneti za kako stvar. Njen upadli bledi obraz je pordečil in njene ustnice so se stisnile, ko je zagotavljala navzočim, da bo »Delavec« gotovo v neizprosnem boju z vojnimi dobičkarji, dokler bo ona v upravnem odboru.
Odborniki so sklenili, naj Minka Jelenova takoj drugo jutro obišče Zormana in se prepriča, da li je res, kar je obljubil; če je res, tedaj ima Minka nalogo, da nemudoma skliče sejo vsega odbora za prihodnji večer. Odbor je pooblaščen, da prične takoj z izdajanjem tednika, kakor hitro dobi potrebni denar. Ce je torej Zorman zanesljiv, potem ni ovire, da ne bi list izšel prihodnji teden. Sodrug Jože Kolar, reporter pri »Heraldu«, kapitalističnem 1 stu v Leesvillu, je obljubil, da pusti službo in prevzame uredništvo socialističnega lista. Jože komaj čaka na novo delo in je že napisal nekaj člankov, katere je pokazal sodrugom na seji lokalne organizacije.
France in Malič sta šla domov, vsa srečna v zavesti, da sta v enem samem večeru storila več za socializem, kakor bi bilo v normalnih razmerah mogoče v vsem njunem življenju.
Ko sta korakala molče, zatopljena v prijetne misli, jima je naenkrat udarilo na ušesa divje zvonenje. Poznala sta ta signal. Ogenj! Stela sta udarce in izvedela, da mora goreti nekje v bližini njunega doma. V naslednjem hipu je pridirjal mimo nju brizgalni stroj, za katerim se je vlekel dolg rep žarečih isker. Spustila sta se v dir. Komaj sta imela za sabo
nekaj blokov, sta Me zagledala žar plamena. MalfS se Je sdne ustrašil. Spomnil se je bil, da je prejšnji mesec pozabil plačati zavarovalnino proti požaru.	1
Kmalu sta prišla v gnečo. Ljudje so drveli od vseh strani. Tedaj sta videla, da je ognjeni stolp previsok za bajto, kakršna je Maličeva, In kakor bi udarila strela, sta zaslišala krik: »Tovarna gori! Stara Oranitcheva tovarna je v plamenu!« Po ul ci je pridirjal avtomobil načelnika požarne brambe , in na bližnjem vogalu se ie zasukal dolg tovorni avto s kljukami in dolgimi lestvami. Ko sta še onadva zavila okrog vogala, sta zagledala na koncu ulice poslopje, v katerem je France štiri leta stal na enem mestu in premikal vijake iz stroja v stroj. Iz poslopja so švigali proti nebu stebri plamena.
V. ;
France Kremen je pomagat kajzerju.
Vojna je z vso odločnostjo' silila v Leesville, čeprav jc-France Kremen vse storil, kar je mogel, da jo drži proč. France ni verjel, da je marsikaj, kar je v zvezi z vojno, sploh mogoče. Vzemimo na primer nemške špione. Kakšna beda-stoča! Kadar je France sl šal govorice o nemških špionih, se je smejal ljudem in jim dejal, da so otroci, ki spadajo v zavod za dojenčke. Kje so nemški vohuni? Tam so, kjer so strahovi, čarovnice in morske kače!
A naenkrat se je mali strojnik nahajal sredi špionske manije, o kakršni ni nikdar sanjal. Vse mesto je govorilo, da so nemški agentje zažgali tovarno Empire Machine. Govor lo je s takšno gotovostjo, kakor da je že vse znano, in predno j6 bil ogenj pogašen, je že krožilo sto različnih novic, ki so potrjevale govor.co. Ogenj je skakal od mesta do mesta v vrsti eksplozij: nočni čuvaj, ki je par minut pred požarom obiskal vse kote v tovarni, je videl kup cunj, politih z gazolinont, ki so gorele in mož bi bil skoraj izgubil življenje, ko je hotel ogenj potlačiti. Drugo jutro je leesviliski »Herald« priobčil vse te novice pod naslovom, ki je imel pol čevlja velike črke, in jih zabel 1 z drugo novico, da je tovarna polna nemških špio-nov, ki so zaposleni tam kot delavci.
Še isti dan je policija aretirala dvanajst popolnoma ne-škodlj.vih delavcev iz Nemčije in Avstrije. Vsaj France je sodil, da so nedolžni, kajti dva sta bila člana krajevne organizacije. Maliče vi ženi je nekdo povedal, da bodo vsi Nemci v Leesvillu vrženi v ječo in uboga ženica se je kar tresla strahu. Nagovarjala je svojega moža, naj pobegne iz mesta, toda France je žensko oštel, rekoč, da bi bila to največja neumnost. Mal č je ostal doma, Kremen je pa molčal cele tri dni — kar se mu je zdelo hujše, kakor če bi bil v zaporu.
France je mislil, da je njegovo delo v Granitchevi tovarni izgubljeno za vselej — toda imel je slabo sodbo o silah ruskega zlata, ki so držale I.eesv.lle in njegovo življenje v svojih pesteh. Drugi dan po požaru je prejel France poziv, naj pride na delo. Stari Granitch se je zbal, da mu Hubbard Engine Co. odvzame delavce, če bi okrog posedali brez dela, zato jih je pozval, da vsi pomagajo pri čiščenju pogorišča. Cez pet dni je že prihajal nov materijal in iz tal je zrasla nova tovarna. Ali bi človek verjel? — komaj sta pretekla dva tedna in že so bili stroji, ki jih je pokvaril ogenj, popravljeni in postavljeni na svoje mesto. Stroji so pričeli obratovati pod platneno streho in naokrog rij.h so rastle stene novega poslopja.	(Dalje prih.)
Parketa^la
veščega dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
mizarjev
za fino delo iz mehkega in trdega lesa in enega
strugarja
sprejme večje lesno industrijsko podjetje v bližini Kamnika. Slanovan e z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmejo se le najboljše moči treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe na Civ. ing. I. REMEC, Ljubljana, Kersnikova ul. 7.
f*r SUKNO
za promenadne in športno obleke v bogati izbiri priporota tvrdka
A. & E. Skabemč
Ljubljana« Mestni trg 10.
f
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je njen velezaslužni član, dramski igralec, gospod
Pavel Ločnik
dne 17. januarja 1923 umrl.
Odličnemu umetniku in požrtvovalnemu so-trudniku, ki je skozi dvanajst let posvečal vse svoje izredne zmožnosti slovenskemu gledališču, kateremu je ostal zvest do svoje smrti, bodi ohranjen hvaležen in trajen spomin.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1923.
Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo
»Socializem in vera*.
Naroča se pri ta:ništvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din. bro- širana pa 7 Din. - - -
PERILO
19 Dam. 90SP00910
po zmernih cenah pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana« Mestni trg 10.