ROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze STEV.—NO. 872. CHICAGO, ILL., 29. MAJA (May 29), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone RockweIl 2364. INDUSTRIALCI SE PRIPRAVLJAJO NA "STAVKO". Konservativni voditelji ameriškega unijske-oa delavstva vidijo nevarnost za takozvani ameriški življenski standard v tujerodnih delavcih. Eksekutiva Ameriške Delavske Federacije spada med najglasnejše propagatorje za omejevanje naseljevanja. Kongres je sprejel postavo, ki naseljevanje zelo omejuje in iz nekaterih dežel ga je praktično ustavila. Torej vendar enkrat! Trajna prosperiteta za ameriško delavstvo je na pragu! Poročila iz industrijalnih okrožij se glase, da tovarne odpuščajo delavce. Slabo znamenje za prosperiteto! Premogarji v Illinoisu, Kansasu, v nekaterih krajih Pennsylvanije, Indiane in drugih držav so brez zaslužka že par mesecev, nekateri celo dalj. V Chicagi, New Yorku in drugih velikih mestih je delavska rezervna armada vedno večja. Zakaj ni prosperitete sedaj, ko pride tako malo priseljencev iz zaostale južne Evrope v deželo samih priložnosti? Iz južnih držav Unije se seli v industrijalna središča tisoče in tisoče črncev — vsako leto več. Prebivalstvo na deželi pada, ker se selijo farmarji v industrijske kraje. Stotisoče ljudi, ki so bili pred letom ali dvema še farmarji, so danes industrialni delavci. Preseljevanje iz fa-rem v mesta se nadaljuje. Industrialci pa odpuščajo delavce, ali pa jim skrajšujejo delovni čas in — plače. Neki železniški magnat je dejal, da je vzrok omejevanju obrata to, da se kongres obnaša zelo nesigurno in da je s svojimi demagogičnimi gonjami in preiskavami ostra-šil .kapitaliste, zato hočejo počakati, kaj prinesejo jesenske volitve. Važen faktor, ki zmanjšuje potrebo po novih delavcih, je tehnika. V premogovnikih, v industriji in na farmah, izboljšujejo mašineri-jo in tako je treba vedno manj rok. Ne da jih je treba manj. Z naraščanjem industrije narašča tudi število delavcev. Ampak danes se pro-ducira s pomočjo tehničnih naprav z malim številom delavcev veliko več, kakor se je z velikim številom delavcev, dokler tehnika še ni bila razvita. Nespametno bi bilo valiti krivdo za brezposelnost na tehniko. Moderni stroji so blago- slov za delavce — ako še niso danes, bodo potem, ko bo delavec človek in ne več del mrtvega stroja. Nespametno je valiti krivdo za brezposelnost, zniževanje plač, izprtja, stavke itd. na tujerodce. Ti ne poslabšujejo položaja. Organizaciji so veliko ložje pristopni kot pa črnci z juga in farmarji. Vzroki za brezposelnost so v nesigurnih ekonomskih razmerah po svetu, posebno v Evropi, — ameriški delavci in farmarji pa ne zaslužijo dovolj, da bi mogli pokupiti nazaj vse svoje produkte. V Zedinjenih državah so skladišča napolnjena z blagom, — produktov je v zalogi toliko, da je treba iskati trga in čakati. To je, kar imenujemo, nad produkcija. Navada je že, da ameriški kapitalisti pred vsakimi predsedniškimi volitvami omeje obrat. Delavcu pa naroče, kako naj meseca novembra glasuje, ako hoče po volitvah dobiti delo. In delavci glasujejo kakor jim je naročeno. Kongres s svojimi bloki ne daje ameriškemu ljudstvu nikakega upanja. Vsi ti "bloki" so tako neizraziti, brez ciljev in enotnosti. Farmar-ski "blok" zahteva večje cene za poljske pridelke, vsi radikalni (?) bloki skupaj pa zahtevajo vladno kontrolo nekaterih panog industrije ter prometnega sistema. Ne verujejo pa v ločitev od kapitalističnih strank. Nevidni državniki, ki imajo svoj glavni stan na Wall Streetu, se posvetujejo kako dobiti a-meriško vlado s pomočjo bodočih volitev še trdnejše v svoje roke. V volilni kampanji bodo tro-šili ogromne vsote, kakor navadno. Razni "delavski prijatelji" bodo nastopali na shodih in rohneli proti trustom, ob enem pa agitirali za stranke, ki so v službi trustov. Nešteti "delavstvu prijazni" listi bodo prinašali agitaeijske oglase in članke v prilog kandidatov kapitalističnih strank. Po mestih bodo igrale godbe, imeli bomo parade avtomobilov, shode po glediščih in dvoranah, kjer nam bodo, kakor vselej, pripovedovali, kako velike zasluge ima republikanska stranka. Političarji demokratske stranke bodo delali enako. Blatih bosta druga drugo, če pa bo sila, se bosta strnili in nastopili skupaj, kakor navadno. Pokojni Harding je dobil milj one glasov in izvoljen je bil z ogromno večino. Delavci in farmarji, ki znajo kritizirati truste in -napadati tudi socialiste, so ga izvolili. Masa je nevedna in jo je lahko varati. Dokler bo taka, bo glasovala z nazadnjaki in za nazadnjake, ker je sama instinktivno konservativna. Trditve, da ni ona nič kriva, so absurdne. Tisti, ki slikajo nevedne delavce in farmarje za nekake angelje in mučenike, kapitaliste pa za vsemogočne vrage, so istotako demagogi kakor kapitalistični politiki. Mi moramo ljudstvu dopovedovati, da je ono krivo za razmere kakršne so. Ono je krivo, da je Washington gnezdo korupcije, ono je krivo, da ga brezvestni političarji varajo kolikor jim drago. Ljudstvo potrebuje vzgoje, socialistična vzgoje. Socialistična stranka je s svojo agitacijo ubila stotisočem vero v kapitalistične bogove. Te stotisoče je treba organizirati, treba jih je pridobiti za stalne čitatelje našega časopisja. Dokler se ameriško ljudstvo politično ne osamosvoji in izvede ločitev od kapitalističnih strank, bomo imeli v kongresu mnogo šuma, med odgovorniki uradniki pa kljub kritiki zelo veliko tatov. Naše naloge v tem letu so take kakor vsako drugo. Učimo mase, pokažimo jim v jasnih slikah, da prosperitete ne bo, dokler bomo izročali vlado kapitalističnim strankam in jim dopuščali odločati o usodi 110,000,000 ljudi. Stranka delavskega ljudstva je socialistična stranka. Ako se v tem letu ustanovi ameriška delavska stranka, ki bo imela trajno podlago iu se bo zavzela za socialistični program, bo to korak naprej. Naloge, ki jih vrši socialistična stranka, pa ostanejo nji v vsakem slučaju. Rešitev ameriškega ljudstva ni v kapitalističnih strankah. Kar velja za nas, velja za vsako drugo deželo. Bodočnost ameriškega ljudstva in vseh drugih je samo v socializmu. ALI VAML JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca" je Q MfA Če je številka poleg vašega nas- £ £ lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S teni prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! Važni problemi nove Rusije pred konvencijo komunistične stranke. V Moskvi zboruje letna konvencija ruske komunistične stranke. Največ časa so vzeli referati visokih ruskih funkcionarjev. Poročila 0 notranji in zunanji politiki, o ekonomski obnovi, koncesijah kapitalistom zunanjih držva, naraščanje buržvaznega vpliva v Busiji, o rdeči armadi, šolstvu itd., so izvala mnogo debate. Rusija je v dobi rekonstrukcije. Z zunanjim svetom ima vedno več stikov. Potrebuje pa posojil in priznanje od industrialnih držav ter take trgovske pogodbe, ki bodo v korist tudi Rusiji. Od "nepa" (nove ekonomske politike), o katerem se mnogo piše in debatira, ne bo odstopila. Pač pa bo napela vse sile, da pojača socia-lizirano industrijo in kooperative. Velik del trgovine je v privatnih rokah in tudi mnoga podjetja, posebno mala, so privatna last. Ako se mala buržvazija preveč razvije in ojača, bi utegnila postati nevarna programu sedanje vlade in bi poganjala rusko gospodarstvo bolj in bolj v privatne roke. To pa hoče sedanji režim preprečiti z utrjevanjem socializirane industrije in zadružništva. Dosedaj je izdala ruska vlada tujim sindikatom kakih tisoč koncesij, vredne miljarde dolarjev. Pri vseh je v večji ali manjši meri u-deležena tudi vlada, ki si navadno pridrži polovico deleža. Drug problem je stabiliziranje valute. Ruski vladi se je posrečilo ustvariti trdno denarno enoto, toda v cirkulaciji so še ogromne količine rubljev, ki jih bo treba potegniti iz prometa. Za balanciranje državnega proračuna je morala vlada znižati izdatke kjerkoli je mogla, tudi v šolstvu. Ruske univerze so prenapolnjene in vlada je izdala dekret, s katerim izključuje okoli 40,000 dijakov iz vseučilišč. Prednost za študi-ranje na visokih šolah bodo imeli otroci delavcev s komunističnimi nazori. Izključevanje dijakov je napravilo med novo buržvazijo mnogo nejevolje. Težavno vprašanje za Rusijo so predvojni dolgovi carske vlade. Sedanja se jih brani plačati, toda pri pogajanjih za priznanje zahtevajo vlade v imenu bankirjev tudi izplačilo predvojnih dolgov. Vseh ne bo Rusija nikoli priznala, pripravljena pa je za gotove koncesije plačati del dolgov. Iz poročila konvenciji je razvidno, da ima ruska komunistična stranka sedaj 600,000 članov: 46% je delavcev, 26% kmetov, 20% kler-kov in državnih vslužbencev, 8% pa je žensk. I SEM I NT J A. jVlr. Jett: "Vsi smo kradli." — Gom-pers odklanja socializem. — Zanimive novice. — Zdravilo, ki je vredno kolonij. — Radikalci, kakršnih Rusija ne potrebuje. "Vsi smo kradli," je dejal J. Q. Jett, bivši „radnik investigacijskega biroja v "nevidnem" cesarstvu Ku Klux Klana, pred kongresno komisijo v Washingtonu, ki preiskuje goljufije pri volitvah v enem kongresnem okraju v Te-\asu. Klanski kandidat za kongresnika je potrošil v kampaniji visoke vsote, višje kakor pa jih dovoljuje zakon. Mr. Jett je komisiji pripovedoval, da vsi klanski odborniki kradejo, od imperatorja navzdol. In drug za drugega vedo, da kradejo. ★ * ★ Nobena unija še ni imela odbornika, negle-de kako je bil pošten, o katerem ne bi krožile govorice, da krade, da je podkupljen in da prodaja delavce. Čudno je: Ku Klux Klan ne agiti-ra posebno za pridobivanje članov. Ljudje sami silijo vanj. Nihče izmed članov ne sumi odbornike nepoštenosti. Računov ne zahtevajo. Imperator "nevidnega" cesarstva sploh ne polaga računov članstvu. Zahteva pa visoko članarino in pristopnino in ljudje jo plačujejo. "Vsi krademo!" pravi Jett. In nihče izmed članov se ne razburja raditega. * * * Kradejo tudi v "vidnem" cesarstvu. Napri-mer, Forbesov slučaj, Teapot Dome, Daugher-tyjev justični department itd. Ko bodo tatovi ponovno kandidirali, jih bo ljudstvo ponovno izvolilo. Ljudje ne razumejo, da tatovi okrade-jo njih in nikogar drugega. Neveden človek ima tudi to napako, da rajše verjame slabo o poštenjaku in ga sam pomaga blatiti, medtem ko prave tatove, posebno če so "legalni", spoštuje. Ampak ljudje ne bodo zmerom nevedni. * * * Samuel Gompers, predsednik A. F. of L., je na seji eksekutive v Montrealu podal dolgo deklaracijo, v kateri hvali taktiko A. F. L. in ameriške institucije. Dejal je, da ameriško delavstvo ni naklonjeno radikalnim gibanjem. Ameriško delavstvo ne mara socializma in komunizma nič manj kakor anarhizma in zavrača vse tri enako kot zavrača monarhizem. Po njegovem mnenju je ekonomski in politični program eksekutive Ameriške delavske federacije edini, ki je praktičen in koristen delavstvu in edini, ki je dosegel resnične uspehe. * * * Neki slovenski list, ki se prišteva med komunistična glasila, v svoji naivnosti piše, da je Gompers zaveznik ameriških socialistov in da je Gompers tista sila, ki podpira Konferenco za neodvisna politično akcijo. Gompers je že od nekdaj nasprotnik socialistične stranke. Kjer in kadar mu je nanesla prilika, je udaril po nji. Če bi pisači tistega lista poznali delavsko gibanje v Ameriki, bi jim bilo to znano, in najbrž jim je.'Ampak "namen posvečuje sredstva". Sicer pa, kdo bi se oziral na vsakega pisača! * * * Robert Parker, stanujoč v Chicagi, bolan in že dolgo brez dela, je v svoji sobi odprl plin in rešil, kar se njega tiče, vse probleme s samomorom. Ko je prišla njegova soproga z dela, ga je našla ležati na tleh ob postelji mrtvega. To je bila navadna novica, ki je vzela v listih devet vrstic. 15,000 ljudi si je v prošlem letu vzelo življenje, torej je samomor že nekaj navadnega. * * * Umori so bolj zanimivi. Ameriški listi so malokdaj v zadregi za interesantne novice. Sedaj iščejo morilca, ki je ugrabil štirinajstletnega sina nekega čikaškega milijonarja, zahteval odkupnino, toda še predno jo je dobil je dečka umoril in ga vrgel nagega v jarek. In sedaj u-gibajo: Ali je bil deček v resnici ugrabljen zato, da bi dobili od bogatega očeta podkupnino? Ali je bil odveden radi kakih drugih motivov? Detektivi in reportarji šo zaposljeni, kajti umor je bil senzacionalen. V resnici je bil brutalen nmor in če bi listi manj pisali o njemu, bi krivce ložje izsledili. Opisovanja morilnih orgij so slaba duševna hrana. * * * Nemška zdravnika profesor Kleine in dr. Fisher sta po dolgih poskušnjah iznašla serum zoper spalno bolezen, ki redči prebivalstvo med zamorci v Afriki. To bolezen širi muha, zvana tse-tse. Kogar piči, mu otečejo žleze, loti se ga apatija in mrtvilo, možgani se mu omehčajo in potem nastopi spanec. Uspešnega zdravila proti tej bolezni dosedaj ni bilo. * * * Poročilo iz Pariza se glasi, da nemška zdravnika skrbno čuvata skrivnosti preparaci-je za serum proti spalni bolezni. Francija in Anglija imata v Afriki velike kolonije. Tse-tse jim dela težke preglavice. Umiranje črncev na debelo bi rade preprečile, in Nemčija ima zdravilo. Toda Nemci zahtevajo, ali pa bodo zahtevali za ta serum povračilo kolonij, ki so jim bile vzete. Tse-tse pika naprej in črnci umirajo. V eni francoski koloniji v Afriki pripisuje statistika od 30 do 49 odstotkov vseh smrtnih slučajev spalni bolezni. Ako je novi serum v resnici tako uspešen kakor pravita imenovana zdravnika, ne bo Franciji in Angliji kazalo drugega kot da povrneti nekaj kolonij Nemčiji in obvaruje-ti zamorsko prebivalstvo pred uničujočo epidemijo. Skupina razočaranih Američanov iz St. Louisa, ki je šla pred par leti v Kamerovo, Sibirija, z namenom da pokaže Rusom kako se operirajo premogovniki in industrija, se vrača po Pacifiku nazaj v Zedinjene države. Kakor drugi pred njimi tudi ti povratniki izjavljajo, da so razmere neznosne in da se vsi iz Amerike, ki so še tam, žele povrniti v deželo dolarjev. Rusija ima z Američani zelo slabe izkušnje. Predstavljali so si življenje v sibirskih komunali čisto drugače kot je v resnici. Bili Hay-wood, bivši glavar Kuzbe, je vodil kolonijo in gospodarstvo tako slabo, da je moral odstopiti. Naseljenci iz Amerike pa so pisarili prijateljem, naj jim pošljejo listov, godbenih instrumentov, tobaka in takih reči. Za Rusijo so kaj vredni le tisti ameriški delavci, ki naprej vedo, da ne bodo imeli takih ugodnosti kot jih imajo tukaj, ampak da bodo morali delati kot delajo pionirji. Ker je takih delavcev malo, tistih ki bi se razočarali takoj ko bi prišli tja pa mnogo, je prišla do zaključka, da je boljše, ako si pomaga s svojimi ljudmi. V Rusijo gredo danes večinoma tisti delavci, ki so v gotovih strokah posebno izvežbani, pa še ti le začasno. Drugih gre tja le malo. Rusija potrebuje take radikalce, ki bi ji pomagali obnoviti industrijo in rudnike, ne pa takih, ki bi se radi vsedli k obloženi mizi in se navduševali ob radikalnih frazah. Predloga za nacionalizacijo rudnikov v Angliji poražena. Predloga poslancev delavske stranke v Angliji, ki je določala nacionalizacijo rudnikov, je propadla s 168 proti 264 glasovom. Proti so glasovali konservativci in liberalci. O predlogi je govoril tudi David Lloyd George, ki je med drugim dejal: "Ta postava je zelo važna, ne le sama na sebi, ampak še več na tem, ker nam daje sliko, kaj imamo pričakovati kadar dobi delavska stranka večino v zbornici." Naglašal je, da stoji za to predlogo vsa sila MacDonaldo-ve vlade. Kadar dobi večino, bo pričela s socializacijo, — najprvo rudniki, potem prometna sredstva, nato industrija itd. Lloyd George je v svojem govoru svaril Anglijo pred socialistično nevarnostjo in jo pozival, naj bo na straži. To je že drugič, da so se^v angleški zbornici vršile debate o socializmu. Še predno je delavska stranka prišla na vlado, je Philip Snowden, sedanji finančni minister, predlagal resolucijo, s katero bi se angleška zbornica izrekla za socializem in obsodila kapitalistično ekonomsko uredbo. Resolucija je bila seveda poražena, toda o nji je pisalo časopisje po vsem svetu in razpravljalo o debatah v angleškem parlamentu. Konvencije jugoslovanskih podpornih organizacij in akcije za združenje. Septembra to leto bo imela svojo redno konvencijo Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza. Izmed mest, ki so bila nominirana za sedež konvencije, ni na referendumu nobeno dobilo zadostne večine. pri ožjih volitvah, ki se vrše sedaj se ima članstvo odločiti za Chicago ali Cleveland. Jugoslovanska Katoliška Jednota bo imela svojo konvencijo dne 8. septembra v Lorainu, O. Obe bosta med drugim razpravljali tudi o združenju slovenskih podpornih organizacij, oziroma o pogodbi, kakor so jo izdelali združevalni odbori J. s. K. J., S. S. P. Z. in S. X. P. J. Akciji za združenje se je pridružila tudi Slovenska Hrvatska Zveza s sedežem v Calumetu, Mich. Gla-silo slednje je sedaj clevelandska "Enakopravnost". ! Meseca junija bo imela v Chicagi svojo konven- ' cijo Hrvatska Zajednica Illinois, ki bo važna radi združitvene pogodbe, ki jo ima z N. H. Z. in nekate- \ rimi drugimi hrvatskimi podpornimi organizacijami. | H. Z. I. je združitveno pogodbo potom splošnega gla- 1 sovanja že odobrila, toda par članov je izposlovalo J sodnijsko prepoved in sedaj inora o združitvi odločiti redna konvencija H. Z. I. Narodna Hrvatska Zajednica bo imela svojo XV. red no konvencijo meseca septembra to leto v Pittsbur- 1 ghu. Vršila pa se bo le tedaj, ako konvencija Illinoi- j ske Hrvatske Zajednico zavrže združitveno pogodbo. ] V nasprotnem slučaju XV. redna konvencija NHZ. od pade in mesto te se bo enkrat pozneje vršila konven- J cija združene hrvatske podporne organizacije, ki se i bo imenovala Hrvatska Bratska Zajednica. Sodnijskega postopanja z namenom preprečiti s združenje z NHZ. so se poslužili tudi nekateri člani j Društva Sv. Josip (samostojna podporna organizacija) I v Kansas Cityju. Združitveno delo slovenskih podpornih organiza- j cij tudi ne gre po gladkih tirih. Eni dopisniki, ki raz- | pravljajo o združenju, se boje, da bi bile njihove orga- j nizacije podjarmljene, ako se združijo, drugi se boje za | varnost svojega prepričanja, če se pridružijo večji slo- 1 venski podporni organizaciji, tretji žele, da se jim ga- 3 rantira enakopravnost v združeni organizaciji in da 1 se prepove v nji vsako politično mišljenjo, razun se- \ veda njihovo, nekaj pa jih je, ki se boje, da bi jih so- '> cialisti kar žive požrli, kajti jednota bi imela na ta način mnogo škode, ker bi morala radi predčasnih smrti izplačevati visoke vsote za posmrtnino. Tistega navdušenja za združenje, kot se ga je opažalo pred par leti v krogih večine slovenskih podpor- < ni horganizacij, ni več. Praktični ljudje so še za združenje, drugim pa se dopade, da so lahko pri ve-čih organizacijah; če se skregajo pri eni, gredo lah- j ko" k drugi. Takih, ki bi v razpravah pogledali malo v bodočnost, ni mnogo. ■Jt Včasi je bil človek preklet, ako je verjel, da se suče zemlja, medtem ko so drugi verjeli, da se suče solnce okrog nje. Danes majemo z glavami, če slišimo to. Nekoč bodo ljudje majali z glavami, če bodo slišali, da so se narodi v preteklosti klali zaradi narodnosti, zastav in mej,- (Nadaljevanje.) In odprle so se tedaj njene ustnice, in zasol-zile so se njene oči, ker vedela je, da je pričakoval njenega pogleda in mu je bilo hudo, ker ga ni pozdravila. "Pozdravljen, ljubljeni moj Ivan!" In segla mu je, seči mu je hotela v roko. Podala je svojo roko čez mizo, a on je ni prijel. Odmaknil se je, ker videl je le senco roke, strašno tenko, kost pri koščici, in temno, tako temno, da se je v temi skoraj zgubila. "Ivan, roko, roko. ..." je zastokala obupana in preplašena, ker videla ga je, kako stoji ob oknu s krvavim obrazom, razmesarjenim telesom. izšibanim in izpresekanim. "Ivan,Ivan...." Dvignil se je Ivan, stopil je v kot in jo gledal. Njegov obraz je bil spačen. "Žena, je skoraj šepetal, žena, prični in povej vse natanko, vse do konca. In ne izpusti besedice, ne izpusti niti črke.... potem ti podam roko, žena!" Govorila je. Počasi je govorila in potiho. V njeni besedi ni bilo vzdiha, vzklika tudi ne. Le, ko je govorila o Dašici se je njena beseda rahlo tresla. Tišje vedno tišje. Stal je v kotu in ni se ganil, ker bolest ga je oledenela. Vsa bolest, vse trpljenje, kar ga je videl je bilo ničevo danes, ob tej strašni uri. "Tako sem živela, mesto da bi umrla. Hotela sem nekoč umreti.... Dašico zadaviti, zadaviti jo in umreti, že sem jo prijela za vrat, že sem stisnila, in v tistem trenutku je odprla svoje velike oči: "Mamuša, sanjala sem, da je prišel hudoben mož, da me je hotel, da me je prijel, da me je slekel iz kože, moje oči da je pribil nad vhodom, mamuša moja — jokala je—, da je pekel nioja rebra. . . . mamuša, kako me je strah. ..." Stisnila se je k meni. Roka je padla sama od njenega vratu. In sem ji rekla: "Ne bo te mož, mamuša je pri tebi, tvoja mamuša, tvoj angelj varuh." Zaspala je v mojem naročju. Nisem mogla, Ivan. Čisto sem Ti ohranila. Vzemi jo, jaz pa grem sama, Ivan, in ni potrebno, da bi tvoja roka rekla zahvalo, da bi se tvoje ustnice še enkrat dotaknile mojih.... Mariška pojde, ker tam jo čaka grob, grob med junaki, Ivan." Končala je. In ni izpustila niti besede, tudi erke ne. Ni plakala, niti žalostna ni bila, ker vedela je, da je prinesla križ na Kalvarijo, da 2a križem nastopi raj.... Ivan, ki je bil videl trpljenje tisočev in ti-sočev, ki je bil čutil za nje, ni videl njenega trpljenja, ker je bilo njeno telo oskrunjeno. Vse njeno trpljenje je šlo mimo njegove duše, kakor megla, ki okuži bolna pljuča s svojo vlago, da se zapalijo v ogenj pljučnice in jetike. Megla gre, ostane pa jetika. Njegova lica so pordečila; kri se je,zbirala v možganih. Ni videl več ne sebe, ne nje v preteklosti. Videl je le njen veliki madež, ki je zavzemal blazno velik obseg, videl je, kako je ta madež tudi njega objemal, ta črni, grdi madež, videl je in ni več razlikoval telesa njenega od zemlje, kjer je madež imel svoj izvirek..... videl je le še madež na njenem telesu, na telesu, ki je dobra polovica njegovega telesa. "In tudi za ceno otroka, tudi za to ceno si morala ostati moja. Moje telo si prodajala, moje misli, moja čustva. Prazno je tukaj — pokazal je na glavo in na srce — in zato je moj glas tako miren in tih, zato se ne čudi, če sem brez čustev in misli." Zazdelo se ji je celo, da se je nasmehnil, da pa je bil njegov glas in njegov smeh podoben glasu in smehu Spisserja. Spomnila se je na tisti strašni mir pred umikom Avstrijcev izpred L. In čudno, tudi nje se je polastil tisti mir. Tudi ona je postala tiha. Le kakor v snu, z bolnim nasmehom, s solznimi očmi je dejala: "Človek je, tako si rekel nekoč, ne telo, človek je duh, njegovo telo je samo stopnica, po kateri stopa duh, človek je le stopnica, člen verige, po kateri se poleza duh, da doseže popolnost, in zato bo naša deklica naše življenje. Vsak otrok bi moral biti tako silen, kakor sta silna njegov oče in njegova mati skupaj. Moral bi biti svota očeta in matere; razvoj bi moral iti to pot v neskončnost do popolnosti, do poroda človeka — boga. In človek, tako si takrat nadaljeval, ki se more poglobiti v takšen zmise! življenja je srečen, je srečnejši nego najsrečnejši verski fanatik. In poglobila sem se, Ivan, v ta zmisel življenja, in sem neizmerno srečna, Ivan moj"! Ivan pa je molčal. Očividno jo ni bil več poslušal, ker predno je ona prenehala, je pričel on govoriti sam zase: "Vojna ni strašna, strašni smo mi. Vojne ni — vojna je beseda, komaj pojem. Vojne ni brez nas. Tudi jaz sem streljal, tudi jaz sem naskako-val. Moja prsa so polna odlikovanj. Sam sem kriv. Zato, prav zato hočem trpeti do konca, hočem svoje trpljenje pomnožiti v skrajno možnost. Ker ni boga, da bi me kaznoval, kaznoval se bom sam . . . ker ga ni, da bi s svojo mogočno roko udaril moj veliki greh. "Žena, je kriknil nenadoma, žena, za svoj veliki greh se boš pokorila." "Bom, je odgovorila — videla je krvav obraz —, pokorila se bom, ker sem ostala živa." Daša se je prebudila. Prestrašeno je zrla v moža, ki je stal v kotu. "Mamuša, mamuša, strašen je ta človek"! "Ta človek," je ponovil on bolestno. "Ta človek je tvoj oče!" "Ne, mamuša, ni, ni----" Skočila je s postelje in zbežala je k materi. Stisnila je glavo v njeno krilo. Oče je še vedno stal v kotu in premišljeval. "Žena, truden sem, lačen sem in prehlajen, zakuri, da mi bo vroče, ker me trese mraz, in skuhaj mi čaj!" Vlegel se je v posteljo Daše, kakor nekdaj Spiesser v posteljo Mariške. Mariška se je sklonila, poljubila je Dašo na čelo in jo nesla na svojo posteljo. Daša je plakala. Mariška se je naslonila na okno in je gledala tja proti pokopališču, kjer so pokopani junaki. On je ležal na postelji, gledajoč v zrak. Hotel je pomiriti svojo notranjost. Zaman. V njem se je rodilo, na sredi telesa nekje in širilo se je v njem kakor trakulja. Zarilo se je v sleherni atom njegovega telesa, sesalo je kri — v možganih pa je razprostrlo mrežo svojih krempljev, ki jih je bilo brez števila, toliko, da so ovirali možganom vsak kontakt, da so raztrgali vsako misel in vsako čustvo. "Žena, zakuri!" Zavpil je iz vseh pljuč. Lahko ji je bilo, ker je zavpil. "Zakurila bom, mož moj." Rekla je in šla je na delo. V štedilniku je gorelo. "In čaj nam skuhaj, žena, je dodal, čaj, da bomo praznovali mojo vrnitev, da bomo praznovali to veselo svidenje!" Dvignil se je, ter se približal Daši. "Proč, proč.... vi.... vi niste človek...." "Tudi ti, hči moja, boš odgovarjala," je rekel, njegov glas pa je bil tih in miren. Zajokala bi bila Mariška. Izpolnilo se je, kar je oddavna slutila: zaman je bilo vse njeno trpljenje, tudi cveta ne bo rešila. On pa, stoječ ob oknu, s krvavim obrazom, izpresekanim in prešibanim telesom, se je žalostno nasmehnil rekoč: "Saj sem ti bil povedal, Mariška.. . . umrla bi bila!" "Mož moj, je trepetajoč govorila, mož moj, ali sem nora, brezumna, povej, povej; glej, neprenehoma me zalezuje ta strašni obraz, te viseče oči, to razmesarjeno telo!" Zarežal se je mož in ni odgovoril takoj, kajti bal se je samega sebe, tiste strašne zveri, ki se je naselila v njegovih možganih in v njegovem srcu. "Kaj tisto, žena, čaj skuhaj, in dobro nam bo tukaj vsem trem. Veselo bo. Svatbo bomo praznovali!" (Dalje prihodnjič.) Zanemarjanje šolstva v Argentiniji. Argentinska vlada zadržuje plače učiteljem svojih šol in na apele ne da drugega kakor obljube. Claude O. Pike poroča čikaškim Daily Neivs, da učiteljsko osobje v provinci Mendoza, ki je najbogatejša v deželi, že pet mesecev ni dobilo nikake plače in živi v pomankanju. Malo je krajev v Argentiniji, v katerih bi učitelji dobili plačo ob času. Ljudsko šolstvo je zanemarjeno do skrajnosti. V nekaterih obmejnih provincah učitelji niso dobili plače že osemnajst mesecev. V procinci Buenos Aires so meseca februarja oblasti potrošile miljone dolarjev za karni-val, medtem pa so zaprle pol ducata šol radi pomankanja gmotnih sredstev. Učitelji v provincah so za svoje vzdrževanje odvisni od male doklade k plači, ki jih dobivajo od občin, oziroma od okrajnih oblasti. Kakor večina zaostalih dežel, tako se tudi argentinska vlada ne briga za negovanje ljudskega šolstva in višja izobrazba je privilegij bo-" gatejših slojev. ^ ^ ^ Stone "odpravil" špijonažni sistem. Generalni pravdnik Harlan F. Stone je dne 13. maja dejal, da bo detektivska garda Zedinjenih držav v bodoče služila samo odvetnikom justičnega departmenta v sodnih postopanjih proti kršilcem zakonov in nikomur drugemu. Še pod Daughertyjem je postal lahko vsakdo detektiv justičnega oddelka, seveda ako je bil z generalnim pravdnikom in njegovimi agenti v prijateljskih stikih. Plačal je dolar, pa je dobil detektivsko zvezdo iu razne pravice, ki jih imajo vladni detektivi vsake dežele. Med vojno in po vojni je bilo na tisoče takozvanih "under-cover men", ki so zasledovali boljševike, odkrivali komunistične zarote in včasi našli celo bombe in peklenske stroje — k sreči vselej kake pol ure predno bi imele eksplodirati. Od časa do časa so zagnali huronski krik proti rdeč-karjem, listi so pisali o odkritih zarotah, Ameriška legija in drugi stoprocentarji so se togo-tili, Daugherty in njegovi pajdaši pa so se kopali v — olju. Zanimivo je, da je bilo na listi detektivov justičnega departmenta precej milijonarjev. Dobili so zvezde in ključ za sestav šifer ter imeli pravico iti kamor so hoteli, seveda kot detektivi v službi vlade! Stone je ameriško "čeko" zmanjšal na število plačanih detektivov, ki jih je še zmerom toliko, da lahko vsako minuto odkrijejo po par boljševiških zarot za strmoglavi j en je vlade. DOPISI. "Radniku" na poročilo "sa agitacije". Louis Britz. ^ . List "Radnik", organ hrvatske sekcije W. P., je prinesel v izdaji z* dne 17. maja poročilo "Sa agitacije", ki ga je spisal Chas. Novak, kateri je bil "na tro-tjednoj govorničkoj turi" po zapadni Pennsylvaniji. Naša naselbina La\vrence je bila označena pod imenom Hills (poročevalec je zapisal Hils) kot osma postaja njegove agitacije. Med drugim piše: "Naša stranka je sazvala na Lawrence, Pa., slovensku radničku skupštinu, na koju sir došli i neki socijalistički vikači ..." Njihova stranka na Lawrencu še nima postoja-ke in shod je bil organiziran bolj potom posameznih oseb kot pa potom kake organizacije. Toliko v pojasnilo v tej stvari. Dne 5. maja je bil torej na Lawrencu shod, katerega je omenil v predzadnji izdaji že sod. Terčelj. Pisec "Sa agitacije" nas n.i pohvalil, pač pa nas je krstil ■/. raznimi imeni, in naziva nas tudi "razbijače." Če bi hoteli pri "Radniku", kakor tudi C. Novak, govoriti resnico, bi morali priznati, da manjka v Ameriki takih razgrajačev, kakor nas nazivata Radnik in Novak, najmanj pet miljonov, kar bi za tako deželo še zmerom ne bilo veliko število. Rekel sem "razbijačev", toda ne predstavljajte si, rla tukajšnji razbijači pobijamo ljudi ali da morda rušimo enotno fronto, o kateri je danes toliko vpitja, pa takg malo resnične akcije zanjo. Mi smo za organiziranje proletariata in delujemo v tem smislu. Smo za enotno fronto, ne v frazah, ampak v praksi. Smo za boj proti kapitalizmu, ne pa za medsebojni boj. Mi nočemo uničiti nikogar v delavskem gibanju, ampak mi hočemo edinstveno armado zavednega delavstva, ki bi se borila skupaj proti skupnemu sovražniku. C. Novak je govoril na tukajšnjem shodu o kapitalističnem razvoju Amerike, Japonske, Francije, Nemčije in ostalih držav. Kadar kdo govori o razvoju kapitalizma, kadar opisuje, kako je zasadil kremplje v imenu svetega profita v delavsko rajo, takrat mora poslušalcem pokazati pota, s katerimi bi iztrgali to mo-ro raz sebe. Novak tega ni storil. Mar se kapitalizem odpravlja s tem, da se kdo dere na odra in kriči na vse grlo proti delavcem, ki ne prisegajo na vsako njegovo besedo? Mar se kapitalizem boji, če kdo psuje delavce z izdajalci, če jim vpije na uho, da so Kerenskiji, Eberti, in Scheidemani? Kdor je v delavskih vrstah izdajalec, naj ga sodi delavstvo prizadete dežele, kajti njemu so odgovorni. Naloga drugih delavskih organizacij je, da izdajalcev "e podpira in se jih varuje v svojih vrstah. Pisec "sa agitacije" trdi, da ko je C. N. prenehal s svojim dvosatnom govorom, je najprije tražio riječ Poznati vikač Terčelj ... i prešao u napadaj na komuniste i posebice na vodju progresivnog rtidara Me- yerscough-a, za kojega je tvrdio, da je bio štrajko-lomac ..." Veste možaki okoli Radnika in Novaki, da na Lawrencu Thomas Meyerscougha boljše poznamo kot vi vsi skupaj in še nikdar ni nihče čul, da je on štraj-kolomac in še manj pa da bi ga na shodu dn,e 5. maja Terčelj ali kdo drugi nazval za stavkokaza. To so vaše podle izmišljenosti, čisto navadne laži! S to taktiko ste pokazali, kako vi razumete "organiziranje mezdnih sužnjev v "enotno fronto". S takimi podlimi nakanami vam ne bo mogoče organizirati nič drugega kakor fronto lažnjivcev. Vsi udeleženci shoda vedo, da Terčelj ni rekel da je Thomas Meyerscough bil kedaj stavkokaz. Enako velika laž je nadaljna trditev poročevalca "Sa agitacije," "da su sva ta gospoda bila pijana i smrdela po alkoholu ..." Kdor pride iz majhne, ne "smrdi" po alkoholu, k večjemu po revmatizmu. Ko bo šel Novak v majne, se bo seznanil s takim smradom . .. Svetoval bi Radniku in njegovim pristašem, to je tistim ki pišejo vanj take. podle laži, naj se najprvo pouče, kaj je ENOTNA fronta. Znano vam je, da smo socialisti že davno pred rusko revolucijo, od vsega početka našega gibanja, delali za enotno fronto. "Proletarci vseh dežel, združite se!" je bilo od nekdaj naše geslo in je tudi DANES. Brez solidarnosti mednarodnega delavstva ne bo trajnih uspehov. Socializem hoče enotno fronto dela, skupno fronto akcije, ne pa "fronto" žolnčnih fraz. Besedičenje o revoluciji za maso nima pomena. S takimi "govori" se položaj za delavsko gibanje še poslabša. Prenapeti bljuvači fraz netijo osebno mrž-nje, podpihujejo razdore in jemljejo delavstvu zaupanje v gibanje, ki -ga ima osvoboditi izpod tiranije obstoječega ekonomskega reda. "Vroče" fraze so olje na ogenj stoprocentnemu patriotizmu. Tudi na Lawrencu živi nekaj Američanov, ki niso "foreignerjem" prav nič naklonjeni in med slednje spadajo tudi Hrvati in Slovenci. Mrze vsakogar, ki priporoča socializem ali agitira za komunistično gibanje, kot ga zastopa Workers' Party. Vsakogar, ki po njihovih mislih ni lojalen in hvaležen tej deželi, denuncirajo pri bosih. V tem imajo nekateri naši sodrugi \že izkušnje. Tu zate ni več mesta, torej pojdi! Če ne greš prostovoljno, pozovejo šerifa, ako ta sam ne zadostuje, pozove pomoč. Proč moraš! Taka je ta stvar, toda ljudje, ki ne poznajo razmer in boja za obstanek med delavskim ljudstvom, jo ne razumejo. Ako bi 5. maja zvečer ti stoprocentni Amerikanci razumeli, kaj se je govorilo na shodu, ako bi razumeli naše debate, ko bi culi Novakove trditve, da je edino on (smešno!) na pravi poti in da bo delavstvo zmagalo edino z rrrr...., bi telefonirali po može obstoječe postave in lahko bi se pripetilo, da bi jih šlo nekaj v ječo, med temi nekaj čisto nedolžnih ljudi, ki ne razumejo niti abecede socializma" ali komunizma. V takih žalostnih razmerah se nahaja danes delavstvo, bodisi v tej ali oni naselbini. Kako lahko je na odru pripovedovati, kaj se je doseglo tam in kako. toda delati tukaj je veliko težje. Se bomo morali učiti in delati, še organizirati. Držati se bomo morali taktike, ki je za ameriške razmere prikladna. Socialistično gibanje ne sili z glavo skozi zid. Naš cilj je socializem, toda s frazami in natolcevanji ga ne bomo dosegli. Zato delamo, kakor je v danih razmerah mogoče in naše delo je uspešno! Naše gibanje gradimo na zdravi podlagi. Kdor socialistično misli in dela, je sam na sebi sila, ki deluje za preobrat. Cim več takih miselnih delavcev, večja je sila! In v tem je zapopadena revolucija iz kapitalizma v socializem. Sedanji gnili ekonomski sistem bo odpravljen, kadar bo delavstvo dovolj zavedno in kadar se tisto delavstvo, ki je zavedno, ne bo pričkalo za malenkosti in izgubljalo svojih energij sebi v škodo. Rešitev pro> letariata je v mednarodnem socializmu. Naš cilj ji socialistična ekonomska uredba. Naš boj je naperjen proti kapitalizmu. In temu cilju in boju ostanemo zvesti. Delavsko gibanje v West Virginiji in Pennsylvaniji. Poroča Anton Zornik. Kljub krizam v delavskem gibanju se delavstvo vendar giblje in koraka — naprej! Zmage delavstva v Evropi to potrjujejo. V Zedinjenih državah imamo v delavskem gibanju še mnogo konfuzije, vendar pa se opaža, da je polje za našo propagando ugodnejše kakor je bilo. Ko se važnejše delavske sile zedinijo in koncentrirajo pod enotnim programom v enotni stranki, bomo videli hitrejše napredovanje našega gibanja. Za nas. je razveseljivo posebno to, da se socialistična stranka jača. Naše delavstvo v Pennsylvaniji, kolikor je zavednega, je aktivno. To je čitateljem znano iz poročil v Proletarcu. Tudi v sosedni West Virginiji se giblje. Pred par meseci sem bil povabljen v Pursglove pri Star City, \V. Va. Obe naselbini sta v bližini Morgantovvna. Star City je zelo prijazen kraj. Slovenci kupujejo stavbišča, razun malih izjem, večinoma preko rebri v takozvanem "grabnu". Postaviti mislijo tudi svoj Dom. Naši rojaki imajo navado, da si grade svoja seli-šča najrajše na kakem griču ali na brdih. Žive blizu rovov ali pa tovarniških dimnikov. Mogoče je to raditega, da jim ni treba daleč na delo, toda pri tem pozabljajo, da stanujejo v kraju, kjer je zrak navadno okužen in. da nimajo ugodnosti, kot jih imajo ljudje, ki žive v vzornejših delih mesta ali naselbin. Slovenci smo pač večinoma "s hribov", pa silimo tudi v tej deželi na hribe. Seveda je res, da si delavec ne more izbirati stanovanj. Kjer je delo, tam je njegovo bivališče. Ravnotako pa je tudi res, da se z vztrajno voljo dajo stanovanjske razmere izboljšati. Mizerna stanovanja, v katerih prebivajo delavci po večina premogarskih okrožjih, so splošno znana. Drugi jih ne bodo izboljšali, ako ne bo delavstvo samo vodilo boj za izboljšanje svojega stanja tudi v tem oziru. Shod v Pursglovu ni bil kaj posebnega. Navzočih je bilo vsega kakih petindvajset oseb. Vprašal sem neko rojakinjo, koliko Slovencev je v naselbini in odgovorila je, da kakih dve sto. Vprašal sem druge, kaj je vzrok slabemu zanimanju, pa so mi povedali, da ljudje najrajše kaj igrajo ali pa v ožjih krožkih po svoje tolmačije 18. dodatek k naši glorijozni ustavi. Slovenci smo narod, ki ni nikoli imel bogzna kaj ponosa. Bili smo podložen narod in kot tak smo bili še bolj zatirani kot pa delavsko ljudstvo takozvanih vladajočih narodov. Raditega se tudi ne zavedamo__ vsaj v nekaterih krajih te dežele — odgovornosti jn dolžnosti, ki jih imamo do sebe in do delavskega razreda. Klub JSZ. v Pursglove se ima boriti z velikinii težkočami, ki jih bo premagal. Njegovi aktivni sodrugi in sodruginje vrše agitacijo s širjenjem socialistične literature in. našega glasila. V danih okolščinah stori kolikor največ more in to je mnogo. West Vil •ginia je znana med delavstvom radi o-strih bojev, ki so se vršili in se vrše med vladajočim slojem in delavstvom. Posebno premoga rji so imeli že hude boje proti mogotcem, ki mislijo, da je svet ustvarjen samo za kapitaliste in da so delavci na svetu samo zato da jim garajo. Pravili so mi, da država zelo ovira-izobrazbo delavskega sloja. Ako hočeš poslati otroka v višjo šolo, moraš plačevati -$15 mesečno šolnine. Premogarjev sin ima v takih okolščinah slabe priložnosti do višje izobrazbe. Kako naj premogar oskrbuje sina dijaka z vsemi potrebščinami, poleg tega pa plačuje še šolnino? V W. Virginiji bo imelo delavstvo tež:ko borbo, predno bo izvojevalo deželo zase. Dokler se bo uda-jalo brezbrižnosti, ga bo vladala denarna gospoda, po delavcih pa bodo padale batine. Izobrazba, organizacija, razredna zavednost — to so stvari, ki bi jih moral proletariat W. Virginije napisati na svoj prapor. Tujerodci tudi v W. Virginiji niso "priljubljeni". Ko smo se peljali z omnibusom na shod, sta vstopila vanj tuda dva nekoliko "natrkana" Slovaka. Bila sta precej glasna in "prodajala sitnosti", kot je pač navada pri razposajencih in pri ljudeh, ki se nerodno obnašajo. Na Kranjskem bi jim rekli "kmetavza-rji". Šofer se je zadri nad njima in jih psoval s svi njami ter jima ukazal, naj umolkneta, drugače jih bo vrgel ven. Nista se mu takoj pokorila, pa je zagrabil za pripravljeno kladivo in zamahnil. Neki Američan je udarec prestregel in pomagal namerjenemu, da je izstopil. Ko bi ga udarec dosegel, bi mu dolgo šumelo v glavi, morda za zmerom. Vprašal sem sopotnika, kaj bi se zgodilo, ako bi ga šofer ubil. Dobil sem odgovor, da bi ubitega zagrebli in mirna Bosna. Pojasnjevali so mi, da bi tak dogodek ne bil nič izrednega, kajti skoro ne mine teden, da ne bi našli ob zori kakega mrtveca. Preiskava se malokedaj vrši, pa še ta je bolj formalna. Odvisno je, komu je vzeto življenje. Kakršna justica, taka dežela, sem si mislil. Morda sem videl samo slabo stran slike. Vsekakor pa bo treba v W. Virginiji še mnogo orati. Sodrug in sodruginja Selak se veliko trudita za socialistično organizacijo kot tudi za podporno društvo S. N. P. J. Prenočeval sem pri družini Selak in za gostoljubnost se ji zahvaljujem. . Po tem shodu sem se podal na konferenco in shod socialističnih klubov JSZ. v Broughton, Pa. Udeležbe na nji sem bil zelo vesel. Razprave so bile stvarne in zastopniki so pokazali voljo nadaljevati z delom za stvar delavskega ljudstva in za socialistično stranko. Na shodu sem videl množico razumnih ljudi, katerim se je čitalo na obrazu, da se zavedajo pomena socialističnega gibanja. Ta shod je bil vsakemu dokaz, da se bo naša stvar širila in da bomo šli s propagando in izobraževalnim delom naprej, samo naprej, od uspeha do uspeha. Eden se n.i strinjal z nami, ker t j ima neka druga stranka bolj ravno zasnovali® jo preobrata. Ako bo mislil in vztrajal, bo B^.Pon prišel do spoznanja, da je razdvajanje delav-' taktika, ki je delavstvu škodljiva in koristi kapi- ■Bi tr' __nmn lnVilr<-> Xlnn! nn r\ c t r» o r» Ir T-zKaIIČii . stv talizrnu Mi vsi smo lahko člani ene stranke. Izboljšu-kakor izboljšujemo sebe. Če se cepimo na ioino jo .. . x. K t uje se s tem nic ne spremenimo, k večjemu, da STostanmo iz prijateljev medsebojni nasprotniki. Kar m ^ m0re doseči z delavstvom kakršno je socialistična "franka, tudi takoimenovana Workers' Party ne bo dosegla, kot je nekoč pisal že Eugene V. Debs. Zedi-jjjene države imajo sto deset miljonov prebivalcev, . j vC-inoma še nič ne vedo o ravno začrtanih potih in ■•nezmotljivih" taktikah, ki jih ima W. P. Kakemu agitatorju je lahko pripovedovati, kako K se je izvedla revolucija v Rusiji, po kakih potih gre gibanje v orientalskih deželah, kje se bodo dogodile revolucije in kakšen program imajo njihove stranke, ampak ameriških razmer to ne spremeni. Indija je Indija, Turčija Turčija in Amerika Amerika — vsaka s svojimi posebnostmi, ki nimajo z drugimi deželami nobene sorodnosti. Tujerodci ne bodo diktirali Ameriki, to si lahko zapomnimo. Stranka, ki bo v Ameriki vodila končno borbo za preobrat, bo ameriška stranka. Socialistična stranka naglaša, da je treba računati s tukajšnjimi razmerami in se držati taktike, ki je prilagojena psihologiji ameriškega ljudstva in ameriškim razmeram. Poprečen Amerikanec se brani vsiljivcev, pa naj pridejo od kjerkoli. Porazil je angleškega kralja, odbija I.igo narodov, kakor jo je ustvarila versaillska konferenca, in branil se je bo, tudi če bo ligi narodov bolj podobna kakor je današnja. Diktatura proletariata se mu zdi kakor pravljičen glas iz daljne dežele. Res je, da je v Zedinjenih državah veliko diktatorstva in terorizma. Toda razmere v tej deželi niso niti od daleč podobne razmeram, kakršne so bile v carski Rusiji. Ameriško ljudstvo je treba vzgajati za socializem tako, da bo ono razumelo naše nauke in se jih oklenilo. Fraze naših ekstremistov pa se jim zde smešne. Imeli bomo brezposelnost, kot smo jo že. Delavstvo bo živelo v mizeriji, kot je že. Ampak agitatorjev, ki mu bodo govorili na način kot govore Rusom, Srbom, Italijanom itd., vseeno ne bodo hoteli poslušati. V tem imamo skušnje. Veliko bližje jim je taktika, kakršne se drži delavstvo_v Angliji, kakor pa kakšna dru-fia, ki se je drže nekatere stranke v vzhodni in južni Evropi. (Dalje prihodnjič.) Listu v podporo. X. Izkaz. ('■IBARD, O. — Soc. klub št. 222, J. S. Z. $20.00; •John Petkovšek, $1.00 ....................$ 21.00 CHICAGO, ILL. — Charles Pogorelec, $5.00; Peter Swolsak, $2.20; Frank Rudinan, 25c .. 7.45 CANNONSBURG, PA. — A. Karničnik, $2.00; •'ohn Jereb, $2.00; John Chesnik, 50c ............4.50 HARBERTON, O. — Soc. klub št. 232, J. S. Z., *3-00; M. Zeleznikar, 25c ....................................3.25 "'-'NDERSONVILLE, PA. — John Terčelj .... 2.00 Ki;\MORE, O. — Frank Germ ............................1.00 AVELLA, PA. — Frank Bregar...............35 Skupaj ................................$ 39.45 Prejšnji izkaz ........................... 211.77 Skupaj ................................$251.22 Uspehi agitacije za "Proletarca" in J. S. Z. v Girardu, O. GIRARD, O. — Dne 10. maja je priredil tukajšnji socialistični klub št. 222, JSZ., javen shod, na katerem je govoril sod. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. V uro in, pol trajajočem govoru je nam poročal o delu naše Zveze, soc. stranke in o političnem ter ekonomskem položaju v Ameriki in po- svetu. Udeležba je bila po-voljna. Občinstvo je pazno sledilo govorniku in ga večkrat prekinilo s ploskanjem. Klub je s tem shodom napravil zelo dober moralen uspeh. Sod. Pogorelec se je mudil tu in v okoliških naselbinah na agitaciji devet dni. Rezultat je, da zahaja v tem kraju "Proletarec" v skoro vsako slovensko hišo. Razun tednika "Prosveta" je "Proletarec" tukaj najbolj razširjen slovenski list. To dokazuje, da je "Proletarca" MOGOČE razširiti, ako imajo agitatorji VOLJO agitirati. Apeliral bi na vse, ki so list naročili, kakor tudi na prejšnje naročnike, da "Proletarca" vestno čitate ter se iz njega učite spoznavati pomen socializma. Ni dovolj, da si naročnik: važno je, da svoje glasilo tudi čitaš! Dne 19. maja je imel klub št. 222 sejo, katere se je udrfežil tudi sod. Pogorelec. Pristopilo je pet novih članov. Sod. Pogorelec nam je poročal o važnosti, ki jo bo imel za naše gibanje V. redni zbor JSZ.. o vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red pred prihodnjo konvencijo soc. stranke, slikal nam je gibanje za "tretjo" stranko in delovanje Konference za progresivno politično akcijo, poročal nam je o finančnem stanju "Proletarca" ter odgovarjal na razna vprašanja. Sklenili smo poslati delegata na V. redni zbor JSZ., v podporo "Proletarcu" pa je seja nakazala $20.00. Člani našega kluba se strinjajo z nasvetom sodrugov v Warrenu, ki priporočajo, naj bi se ohijski klubi JSZ. zbirali od časa do časa na konferencah, kot npr. Konferenca socialističnih klubov JSZ. v zapadni Pa. Naš klub je sklenil pomagati pri delu za ustanovitev Konference soc. klubov JSZ. v Ohio. Sod. Pogorelec je omenjal v razpravi, da so konference klubov JSZ. ne samo priporočljive ampak v interesu agitacije in kooperacije potrebne. Sodrug Pogorelec je d-ober govornik in agitator. In kar naše gibanje rabi, je dobre, vztrajne agitatorje. V korist JSZ. bi bilo, da bi imela stalnega potovalnega agitatorja. Na ta način bi se število "Proletarčevih" naročnikov kmalu podvojilo. Rojaki delavci, bodimo vsi agitatorji, postanimo vsi člani J. S. Z. in naročimo se vsi na naše glasilo "Proletarca". En agitator lahko mnogo opravi, ampak vsega ne more, ker n,e more biti povsod. Mi pa smo povsod, mi tukaj, vi tam. Z agitacijo za JSZ. in Proletarca bomo odgovorili najafektivnejše vsem sovražnikom in zavajalcem delavskega ljudstva. Le ako bomo organizirani, se nas bo vpoštevalo in le z združenimi močmi bomo izboljšali naše življensko stanje. S skupnimi silami bomo odpravili današnjo ekonomsko uredbo in jo nadomestili s socialistično. Iz teh vrstic razvidite, da so uspehi mogoči, ako jih hočemo doseči. Naši delavci so pristopni socialistični agitaciji in na naše liste se naročajo, ako se jim pojisii važnost delavskega tiska. Če ne bi bili, bi "Proletarec" danes ne bil v tem okolišu najbolj razširjen slovenski list, ako izvzamemo obligatna glasila podpornih organizacij. Naj še omenim, da se je tu mudil tudi zastopnik slovenskih frančiškanskih listov. Kolikor mi je znano, ni napravil uspeha. Zavednemu delavstvu kličem: Naprej v boju za socializem! John Kokošin. O prireditvi kluba št. 45 v Waukeganu, 111. WAUKEGAN, ILL. — Prireditev kluba št. 45, J. S. Z., ki se je vršila v nedeljo 18. maja, je prinesla zadovoljiv moralni in gmotni uspeh. Prostorna dvorana S. nar. doma je bila polna udeležencev. Ob tej priliki je dramski odsek kluba št, 1 vpri-zoril na našem odru dramo "Golgota", ki je v Wau-keganu pod avspicijo našega kluba že drugič gostoval. Tudi s to predstavo nam je nudil obilo duševnega užitka. Izgleda, da bomo morali dramski odsek kluba št. 1 še povabiti, ako se bo hotel odzvati. Po igri smo imeli veselico v spodnji dvorani. Nikakor ne smemo pozabiti na naše somišljenike in somišljenice. Delali so z marljivo vztrajnostjo ves dan, da je bil vsakdo točno postrežen in za pomoč se jim v imenu kluba št. 45 najlepše zahvaljujem. V naklonjenost se jim priporočamo tudi za v bodoče. Vpoštevajoč, da se socialistično gibanje bojuje za interese vsega delavskega razreda, je dolžnost nas vseh podpirati drug drugega v prizadevanju jačati to gibanje. Najliepše bi se čulo, ako bi vsi ti naši somišljeniki, prijatelji in prijateljice pristopile v socialistično organizacijo, kajti s tem bi bila naša organizirana sila trajno ojačana. To lahko storite (pristopite v klub) takoj v nedeljo 1. junija ob 2. pop. v S. N. D. na redni klubovi seji. Naše seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. Klub št. 45 namerava to poletje sklicati velik javen shod, na katerem bo nastopil razun naših tudi angleški govornik. Tak shod se nam zdi potreben, kajti nasprotniki delavstva so aktivni. Volilni boj je v teku. Prirejajo shode, konference in sestanke, na katerih se laskajo delavcem in farmarjem ter jih zavajajo. Mi ne smemo držati križem rok. Povejmo delavcem, da imamo mi svojo stranko in svoje kandidate, katere je delavstvo nominiralo. Ako jih bomo izvolili, bodo imeli delavci in farmarji res svoje zastopnike. Tisti, ki se v javnosti danes smatrajo za zastopnike ameriškega ljudstva, so v resnici reprezentanti velebusinesa. Evropsko delavstvo je pričelo dobro pometati. Čas je, da prične tudi ameriško delavstvo pometati in posnemati svoje evropske tovariše. — M. J., tajnik. Važno za sodruge na Syganu, Pa. SYGAN, PA. —; Na prošli seji kluba št. 13, J. S. Z., je bilo sklenjeno pozvati s posebnim opominom vse naše člane na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v soboto dne 31. maja ob 7. zvečer v prostorih društva Bratstvo št. 6, SNPJ. . Ukrepali bomo, kako pojačati klubovo blagajno, ki je izčrpana. Izvoliti imamo odbor za prihodnjo polovico teta. Na dnevnem redu bodo razun teh tudi druge važne točke. Da ne bo pozneje nepotrebnih debat radi sklepov seje, se je udeležite dne 31. maja vsi in, vsi pomagajte, da pridemo do čim boljših zaključkov. Frank Ursich, tajnik. Sodrugom v Sheboyganu, Wis. SHEBOYGAX, WIS. — Naznanjam članstvu klu. ba št. 235, JSZ., da se bodo naše seje v bodoče vrši]e vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 9. dopoldne in ne več ob 2. pop. kot do sedaj. Na bodoči seji v nedeljo dne 1. junija bomo ime. li volitve odbora za prihodnjih šest mesecev. Seja je radi tega važna ter je potrebno, da se je polnoštevi]-no udeležite. Rojaki somišljeniki, kateri še niste v socialistični stranki, pridružite se tudi vi našemu gibanju. Pridi, te na prihodnjo klubovo sejo in postanite njegov član. V organizaciji solidarnosti je vaše mesto. Leo Milostnik, tajnik. I Konvencija distriktne organizacije U.M.W. v Peoriji, 111. PEORIA, ILL. — Konvencija U. M. W. illinoiske-ga distrikta gre naprej po svojem navadnem tiru, ka- ; kor sem jo že opisal v zadnji izdaji Proletarca. John Lewis se je odzval vabilu in prišel na konvencijo. ; Vprašanje Aleksandra Howata je povzročilo mnogo j debate, kajti naša distriktna organizacija ne odobra- j va izključitve Howata iz premogarSke unije. Konven-| cija se je izrekla v prilog Hovvatu s posebno resolu- i cijo, ki določa, naj se Howatu da vse priložnosti za svoj zagovor pred konvencijo celotne U. M. W. Ker pa je bila slednja, ki se je vršila meseca februarja v Indianapolisu, zaključena ne da bi dala Howatu pri- • liko da brani svoje stališče, zahtevajo mnogi lokali unije in tudi nekatere distriktne organizacije, med njimi illinoiska, izredno konvencijo. Resolucija v pri-> log Howata je bila sprejeta z 261 proti 165 glasovom, j Vprašanje brezposelnosti illinoiskih premogarjev je bilo v eni ali drugi obliki že večkrat na dnevnem : redu. Kako odpomoči premogarjem, ki so brez dela iti tistim, ki so radi starosti nezmožni za težka dela? StavJ Ijeni so bili razni predlogi, med njimi predlog, da naj distriktna organizacija vpelje penzijo za ostarele pre-j mogarje, ki so nesposobni za težko delo in brez sredstev za preživljanje. V našem distriktu je okoli 4,500 premogarjev, ki so prekoračili 60. leto starosti. Poseben konvenčni odsek je predložil dva načrta: Prvi določa, da bi vsak član plačeval $2.25 na mesec v petij zijski sklad, vsak premogar preko 60 let starosti, ki je delal petnajst let nepretrgoma v rovih, bi pa bil opravičen do penzije 825 na mesec. Drugi načrt je za $1 me-l sečno od člana v penzijski fond, do penzije pa bi bil« opravičeni po 65 letu starosti, toda le tisti, ki so delala najmanj 20 let v rovih. O stvari bo odločilo splošn«! glasovanje. Razun podpor brezposelnim in pokojnine oslabel lim imajo delegatje tudi druge načrte za izboljšanje, življenskega stanja premogarjev. Teh načrtov, oziroj ma predlogov in resolucij, je prišlo mnogo na diin.j Ker nas je preveč, mislijo nekateri, da bi se moralo j omejiti sprejemanje novih članov v premogarsko unijo. Tako omejitev priporočajo s povišanjem pristop-j nine, ki naj bi znašala do $250. Nekdo je predlagal* naj bi se sprejemalo v unijo samo sinove premogarjev.. Drugi priporočajo razne druge ovire. Kdor v Illinoisu ni član premogarske unije, ne dobi dela v premogov^ niku, in. tako unija res kontrolira delovni trg v prej mogovniški industriji. Nekateri so argumentirali, da bodo illinoiski premogarji delali nestalno, dokler ne bomo organizirali neunijskih premogovnih okrožij- Ker je. v njih produkcija cenejša kakor pri nas, mora-•^C*un)jski rovi počivati, kjer pa je odprta delavnica, delajo večinoma stalno. ' Kil Klux Klan Je tudi reč, o kateri se govori na orijski konvenciji. U. M. W. zabranjuje svojim čla-Kp, spadati v organizacije kakor je K. K. K. Imamo člane v uniji, ki so bolj navdušeni za tri "K" ka- Agitatorji na dela. Naročnin na Proletarca so poslali: Chas. Pogorelec, na agitaciji v Ohiju ............84 Anton Žagar, Sheboygan, Wis......................................8 John Lazar, Cleveland, 0..............................................7 Anton Ocepek, Pittsburgh, Pa......................................5 Frank Bregar, Avella, Pa..............................................I Frank Zalar, Lloydell, Pa..............................................1 los. Cebular, Vandling, Pa............................................1 Frank Zaitz, Chicago, 111..................................................1 Frank S. Tauchar, Chicago, 111..................................1 Anton Zornik, Herminie, Pa..........................................1 •John Jereb, Chicago, 111..................................................1 Joseph Korsic, Carlinville, 111..........................................1 Frank Rataic, Forest City, Pa......................................1 Sodrugom in somišljenikom v Michiganu naznanjamo, da jih v začetku junija obišče sodruginja Frances A. Tauchar. Najprej obišče Detroit in potem druge slovenske naselbine v Michiganu. Od tam pojde n» agitacijo za Proletarca in J. S. Z. v južni Illinoi«. Ako J> bo čas dopuščal, obišče tudi nekatere naselbine v 'ndiani. Sodruge in somišljenike se prosi, da sodelujejo s »odruginjo Tauchar pri njenem delu in ji pomagajo pri agitaciji za list in J. S. Z. Kjer je mogoče, aranžirajte shode, na katerih bo nastopila sodruginja Tauchar in vam poročala o delu, ki ga opravlja Proletarec in J. S. Z. med našim delavstvom. Volitve delegatov za V. redni zbor J. S. Z. kor za UMW. Ti mislijo, da smo vseh neprilik krivi fornerji". Ku Klux Klan pa ima formulo, s katero bo j,rez težav izboljšala razmere. Kot znano, so ravno v tem delu Illinoisa kluksi zelo aktivni, oziroma arogantni V okolici Herrina so kluksi nevidna vlada. Konvencija bo končala z delom ta teden. — Poročevalec. Piknik socialistične stranke v Chicagi. CHICAGO, ILL. — Socialistična stranka okraja Cook priredi v nedeljo 15. junija svoj običajni letni piknik v parku Rivervievv na N. Western Ave. in Bel-niont St. Na naše piknike pride na tisoče ljudi. Razun govorov bomo imeli na sporedu koncertne in godbe-ne točke, igre itd. Vstopnina je 30c za osebo. Govorili bodo Daniel W. Hoan,. župan mesta Mil-vaukee, Geo. R. Kirkpatrick, Leo Krzyski in drugi. Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, pri članih socialističnih klubov J.S.Z. v Chicagi in v uradih drugih socialističnih listov. Na naše sodruge apeliramo, da se tega piknika polnoštevilno udeleže. Nabavite si vstopnice pri tajniku kluba št. 1 v uradu Proletarca. Kdor izmed članov jih še ni vzel za prodajo, naj se oglasi pri tajniku. — Publicijski odsek kluba it. 1. Sedaj so v teku volitve delegatov za V. redni zbor J. S. Z., ki prične 11. julija v Clevelandu. Vsak klub naj izvoli delegata; kjer je to nemogoče, in če je več klubov v bližini, lahko izvolijo skupnega delegata, ali pa pooblaste kakega delegata od drugega kluba ali člana eksekutive. V tem slučaju naj klub svojemu zastopniku pošlje svoja mnenja o posameznih točkah dnevnega reda ter nasvete glede agitacije, volilne kampanje, taktike itd. Pošljite imena delegatov in namestnikov kakor hitro jih izvolite. Ako kakšen klub ni prejel navodil in poverilnice za delegata, naj piše tajništvu J. S. Z., da se mu pošlje potrebne listine." Razpravljajte v "Proletarcu" in na sejah o dnevnem redu in o vsem, kar se tiče našega gibanja, da seznanite delegata, oziroma delegate z vašimi mnenji in željami. Provizorični dnevni red V. rednega zbora J. S. Z. je sledeči: Dnevni red V. zbora J. S. Z. 1. Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z. 2. Volitev verifikacijskega odbora (za pregledanje pooblastil) — pet članov in gl. tajnik. B. Konstituiranje zbora. 1. Pravilnik. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. 3. Volitev dveh zapisnikarjev. C. Referati in poročila. 1. Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z., o Izobraževalni akciji JSZ., volilni kampanji in o aktivnostih Zveze od zadnjega zbora. — Poročevalec Chas. Pogorelec. 2. Poročilo sekcijskih odborov; a) za slovensko sekcijo poroča Frank Alesh; b) za srbsko referent še ni določen. 3. Zvezno glasilo, kampanjska in druga literatura; poročata F. Zaitz za uredništvo in Anton Slabe za u-pravništvo Proletarca. 4. Poročilo prosvetnega odseka JSZ. 5. Gibanje za ustanovitev federativne stranke ameriškega delavstva, poroča Frank Zaitz. 6. Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča John Terčelj. 7. Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij, poroča Anton Garden. 8. Problem naseljevanja in izseljevanja ter gonja proti tujerodcem v Zed. državah, poroča Anton Slabe. 9. Poročilo o načrtu za gradnjo lastnega doma za J. S. Z. in Proletarca. 10. Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Blaž Novak, Pogorelec in Zaitz. 11. Razno (volilna kampanja in drugo). 12. Razpust zbora. Juraj Ubojčič odstopil od uredništva "Zajedničara". V "Zajedničaru" z dne 21. maja je Juraj Ubojčič priobčil poslovilni članek, s katerim zaključuje svoje delo kot urednik glasila N. H. Z. Za vzrok odstopa navaja slabo zdravje. V uradu Narodne Hrvatske Zajednice je bil vpos-ljen pet let; uredništvo "Zajedničara" je prevzel Mato Vrkljan, ki je bil dosedaj pomožni urednik. BREZ NASLOVA Iskra. Clevelandski dnevnik "Enakopravnost", ki je bil ustanovljen pred sedmimi leti, je pričel s kampanjo za pridobitev dva tisoč novih naročnikov. Ob tej priliki piše v izdaji z dne 20. maja med drugim sledeče: ".. . Kdor pozna težkoče, s katerimi se mora boriti slovensko časnikarstvo v Ameriki, bo priznal, da ako bi list v teni času ne bil vršil svoje dolžnosti ter zastopal idej, za katere se je zavzel ob svoji ustanovitvi, tedaj prav gotovo ne bi bil tako srečno prestal svoje preizkušnje kot jo je . . ." * * * Glasilo naprednega življa v Clevelandu je v zmoti. "Enakopravnost" je imela hujše boje za obstanek kakor npr. Pirčev list, ki ne zastopa nikakih idej in mu je vsa "dolžnost" varanje publike. Pire je v gospodarskem oziru dosegel s svojim listom večje uspehe, kakor pa kakšen list, ki ima načela in ideje ter vrši svoje dolžnosti do delavskega ljudstva kot jih je treba vršiti. To, da se napreden list vzdrži na površju, ni noben dokaz, da se je vzdržal radi tega, ker je či-tateljem pravičen in ker ima poštene namene. Če bi bilo to rs, bi časopisje izgledalo vse drugače kot izgleda. Resnica je ta, da propade največ dobrih listov, ki zastopajo poštena načela, medtem ko bogate taki listi, ki se norčujejo iz publike in jo varajo. Publika, ker je nevedna, se tega ne zaveda, pa jih podpira. Listi, ki so v resnici ljudska glasila in. zastopajo ljudske interese, se imajo za svoj obstanek zahvaliti tisti mali peščici razumnih čitateljev in agitatorjev, ki se zavedajo važnosti poštenega, vzgojevalnega tiska. * * * "Glas Svobode" priobčuje "odprta vprašanja na Jezusa Krista", ki jih je povzel po brošuri "An Open Letter to Jesus Christ". Vprašuje ga, če se spominja tiste kritične dobe, ko so mu poganjali prvi zobje; ako je veliko trpel radi prehladov, zaprtja črev ali črvov; če je imela ljubezen kak opravek pri njegovem spočetju; kako se je počutil v telesu svoje matere itd. Katoličani se zgražajo nad tolikim bogoklet'stvom, kar jim ni zameriti. Zameriti pa je svobodomiselnemu glasilu, ako misli, da se s takimi "vprašanji" širi svo-bodomiselstvo med napol pobožne ljudi, in tistimi, ki mislijo, da niso nič več pobožni. # * * — Posurovelost je posurovelost, pa naj prihaja od kjerkoli. Svobodomiselni list, ki hoče vzgojevati ljudi v luči znanosti, se ne zateka k oštarijskim "člankom", kajti z njimi se ne doseže drugega kot to, da se nevedne "svobodomiselce" napravi še bolj nevedne, vernike pa še bolj fanatično verne. Oboji so ignorantni in resnična znanost je obojim tuja. "Proletarec" je letos priobčeval daljšo razpravo "Mojzes ali Darwin", ki jo je spisal vseučiliški profesor dr. A. Dodel. Priobčeval je Molekovo predavanje "Priče organske evolucije". Priobčil je nešteto člankov in razprav te vrste, s katerimi je med naše delavstvo v resnici širil luč spoznanja, luč resnice, kot jo je veda dokazala. To je pravilen način vzgoje. Surovost pa spada v beznice, ako sploh kam. Izdajatelji "Edinosti" vedo, da imajo opravka nevednimi čitatelji, zato je njihov list urejevan tako da je ignorantom soroden in jim duševno blizu. "Glaj Svobode" ni nič boljši v tem oziru. Izrezki, stokrat premlete povesti, novice, "ki vlečejo", popačevanje poročil, falsificirani dopisi — to so lastnosti nekaterih listov, katerim je groš edini ideal. In s takim čtivom se vzgaja "mili naš narod!" Ameriški kapitalizem je prepregel delavsko giba. nje te dežele z judeži, ki pod krinko delavskih prijateljev ruvarijo v delavskih organizacijah in jih razdvajajo. Ti zavedni in nezavedni agenti kapitalizn,J delujejo tudi med Slovenci. Prišli so, sam bog ve al kod, si ovili glavo z rdečo ruto, nataknili so si rdečo ali črno kravato, pa romajo po deželi in "rešujejo trpeči proletariat". Ne smeš jih vprašati, kje so bili, kdo so in, kaj so počeli prej v svojem življenju, kajti če jih boš, te bodo ozmerjali in te proglasili za izdajalca in še kaj drugega povrhu. Vse kar počno, mora biti "tajno", in če jim verjameš, si revolucijonar. Vsi so majhni, zato se skrivajo za hrbte velikih mož, katere proglašajo za svoje edino prave bogove. Bogova morajo biti, taki ali taki. V letu enotne fronte se gode čudne reči po deželi — čudne reči! Industrialci pa odpuščajo delavce in računajo, kako bodo znižali plače, povečalli produktivno silo posameznega delavca in oslabili delavske organizacije. Tudi oni mislijo, da imajo "edino pravo taktiko.". * * * Najdaljši pogreb v zgodovini človeštva je pogrtb socialističnega gibanja. Od kar se je pojavilo, ga po-j kopavajo in molijo žalostinke, pri tem pa mislijo, ii a CENIK KJIG „tTBz IZ bdeče hise. (Ale-Duuias star.), roman iz -asov francosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... trroW- IN BOJI, črtice, vezana.. /aBAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana---- 7ADNJA pravda, (J. S. Baar) roman, broširana............ ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v plat- ^"sKEčO, povest, broširana---- ZAPISKI tine gramontove, (VI. Levstik), vezana....... 2LATABJEVO ZLATO, (Aug. šenoa), zgodovinska povest iz XVI. stoletja, vezana.......... zmote in konec gospodične pavle, (I. Zore©), broširana ...................... ZVONARJE va hči, povest, broširana ....................... ženini nase koprnele, (Rado Murnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: fran LEVSTIK, zbrani spisi, ve- zana 1.26 1.50 .65 .75 1.75 .45 1.00 1.20 .40 .65 .30 1.25 2.00 1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 Nadaljevanje z 2. strani. igre ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana ................. BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana........ ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauehar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................ GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana............... MACBETH, (Wm. Shakespeare), FRAN erjavec, zbrani spisi, vezana ...................... JOS. jurčič, zbrani spisi, I. zv., vezan ...................... II. zv. vezan ................ III. zv. vezan ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ VI. zv. vezan ................ pesmi in poezije. BASNI. (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel I. Hribar) vezana .. • .......*■. 1.00 MLADA pota,' (Oton Zupančič)', pesmi, trda vezba...........75 moderna francoska liriKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana .......................90 PESMI življenja (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .00 POHORSKE poti, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 slutnje, (Ivan Albreht), broširana ......................45 sto let slovenske liri- SE, od Vodnika do moderne, (C. Golar), vezana............... 1.20 strup iz judeje, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 slovenska narodna liri- SA, poezije, broširana ...... solnce in sence, (Ante De- '^'•iak), broširana ........... »mojemu narodu, Valentin Vodnik, broširana ............ »lezke pesmi, (Peter Bezruč), trda vezba.................. TKBOVLJE. (Tone Seliškar),'" La' 6 pesmi, broširana ®°e; vezana . . .............. ^ftu ex siberia, (Veje- V8l£T MoJe), vezana ........... zlarje vidove, (Oton Zupančič), pesnitve, broMrana.....40 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ...................... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... ROSSUM'S UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana.......... UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. .50 .75 .25 .30 .60 .60 .75 .75 .75 .35 .35 .75 .85 .50 .75 1.00 .65 .50 .25 .50 75 1.25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.......... KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik E»- gels)......................... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) ____ KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire)........ ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLI TIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ........................20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN- STVO, (Alojzija štebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarabon), vezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM . . ............ .25 .20 .20 .25 .40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00 MLEKARSTVO, s črtieami o živinoreji s slikami ..............75 NALEZLJIVE BOLEZNI .......35 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................3« NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ........................45 NAŠ SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75 O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET........30 POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragoti« Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami .........................35 PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana ............1.15 RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) .......................£»6 RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... .85 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus) broširana..................45 SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ...... 2.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana .................... .60 SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba........ ..........40 SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana ........... 1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana...............50 USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike...........10 V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana .................. .25 VOLJA IN DEJANJE, (pgiho- logična analiza).............25 0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... .10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho- ward Moore, prevel I. M.) ____ 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fra» Erjavec) ..................50 ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ..........................30 ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .25 ZGODOVINA SEBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. zv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. 4S5e. Vsi trije zvezki 541 str 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA aa dopisnicah, 2 za 5c.............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) . *..................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, št. 2—3—4 ..............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trateniški) .. 10 PROLETAREC, vezani Jetniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija .........................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLT, (C. Os- borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1-50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helzn Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTY, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), ve. zana....................... 2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00 KARL MARX, biographical me-moirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba................. 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), vezana......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezana........60 OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOCTSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ........... 2.0'; REPUBLIC OF PLATO, vezana 2.00 RIGHT TO BE LAZT, (Paul Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF vezana ...................... j jg SAVAGE SURVIVALS, (J. flow- ard Moore), vezana ..........ig-j SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... SOCIAL REVOLUTION, (Kari Kautsky), vezana ............ gg STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSVL TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THEY CALL ME CARPENTER, I (Upton Sinelair), trda vezba.. l.jg THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........2.00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London)....................ig THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese ...........1.20 THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Howard Moore) .......... 1.25 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis), vezana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lvn Gladys), vezana ......... 1.25 Naročilom priložite poštni ali ekg presni money order, ček ali gotovino Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine pro sto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na: PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. SLAVA PRVEMU. Roald Amundsen je dospel na južni tečaj 16. decembra 1911. Guglielmo Marconi je signaliziral črko "S" preko Atlantika 11. decembra 1901. Komodor Robert E. Perry je dospel na severni tečaj 6. aprila 1909. Paketna pošta v Zdr. državah je bila ustanovljena 1. januarja 1913. O iznajdbi Roen.tgenovih ali X-žarkov se je poročalo dne 1. februarja 1896. Prva lokomotiva je prišla v Chicago, 111. 10. oktobra 1848. Prvo zdravilno grenko vino je postavil na ameriški trg Josip Triner v letu 1887. Formula Trinerjevega zdravilno grenkega vina je bila stalno zboljšana, kakor je napredovala znanost, tako da je isto danes prvovrstna preparacija, s cascara segrada, ki je do sedaj poznana zdravniški vedi kot najboljše odvajalno sredstvo, in katera tvori eno najglavnejših primesi. Naši odjemalci nam vsak dan pišejo pisma, v katerih izražajo največje zadovoljstvo. Na primer: "Wichita, Kans., 31. marca. Vsako leto, od kar rabim Trinerjevo zdravilno grenko vino, se čutim zdravejšega in močnejšega. Charles Dvorak." — Allegany, N. Y., 3. maja. Trinerjevo zdravilno grenko vino imam rad, ker po njem se dobro počutim. Mrs. Jennie Simsich." — Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima za vas v zalogi. Po tolikih letih razlaganja socialističnih naukov je še vedno miljone delavcev, ki ne vedo, kaj je socia- j lizem. Da ga bodo spoznali, je treba, da čitajo socia- 1 listične liste in knjige. Širite med njimi socialistično literaturo! VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. , Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.