Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4’—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6‘— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte in zahvale po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestjé št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVI.	Celovec, 16. marca 1917.
Št. 11.
Hrvatski sabor in Slovenci.
Avstrijski narodi premišljujejo, kako se naj država ustroji, da bo kot ptič feniks iz ognja — izšla iz vojske pomlajena, s trdno podlago za bodočnost. Eni so za to, da se po švicarskem vzgledu izvede popolna ravnopravnost, ker se nikdar ne bode večina avstrijskih narodov zadovoljila, da bi jim poveljeval en narod, ki je v državi v veliki manjšini, in bi jim vsilil svoj jezik. Nemci so zato, da se uvede nemški državni jezik in uredi država tako, da bi v njej Nemci za vedno imeli prvo besedo in moč.
Od slovenske in češke strani je pa pomembno, da sta oba naroda po svojem zastopstvu, po predsedstvih „Hrvatsko-slovenskega kluba“ in „Češke Zveze", ponudila Nemcem narodno spravo. Ta ni potrebna samo na Češkem, ampak za moč in bodočnost države še veliko bolj na jugu, kamor je postavil Bog Slovence in Hrvate.
Jasno je to: Avstro-Ogrska nikdar ne bo mogla razviti svoje moči in nikdar ne bo prišla do prave veljave med svetom, ako ne bo zadovoljila in okrepila Slovencev in Hrvatov, tega prehodnega naroda med Balkanom in Nemci. To smo že pred vojsko stokrat povdarjali, toda ljudje, ki jim je menda strankarstvo veliko več, kakor velika, močna in ugledna monarhija, so naš program potvarjali, ga kazali nepoučeni drugonarodni javnosti v napačni luči.
Vojska je za državo velik, pomemben trenotek. Ali je ta veliki čas našel velike ljudi? Zdi se, da ne. Tudi med nami samimi in med Hrvati vidimo na vodilnih mestih marsikako osebo, ki bi v korist naroda morala že davno izginiti s političnega površja, da ne bodo po vojski Slovenci in Hrvatje živeli tako usodo, kakor jo živimo koroški Slovenci po 1. 1907: Ne moremo ne živeti, ne umreti. Kdo je kriv? Mi nel
Prihaja čas, ko se bo odločila usoda monarhije. Odločila jo bo pot, ki jo nastopi notranja politika. Že na bojiščih se je pokazal velik pomen Slovencev in Hrvatov. Še večje, odločilne važnosti za bodočnost države bo politična in kulturna bodočnost Slovencev in Hrvatov.
Podlistek.
Pred 111. leti.
7. sušoa 1806. — Kako >o rušili Sveti Križ.
Božja pot Svetega Križa in Matere dobrega sveta nad Crnečami, ob koroško-štajerski meji, se je pričela 1. 1800, — ravno takrat kakor na Brezjah — v dobi jožefinizma, ko so najbolj nasprotovali cerkvenim bratovščinam, pobožnostim in romanjem. Ni čuda torej, da so se nove božje poti naravnost ustrašili in jo prepovedali. Ko pa vse to ljudi ni odvrnilo, da bi ne hodili prosit na čudežni kraj milosti božje, je duhovska in posvetna gosposka zaukazala, da se naj romanje k Sv. Križu prepreči s tem, da se vse, kar se tam nahaja, poruši. To se je res zgodilo dne 7. marca 1806. Ob lllletnici tega dogodka objavljamo za tedanji čas značilni
«Zapisnik, zapisan po visokem gubernijskem ukazu z dne 22. maja 1805 v zadevi uničenja ta-kozvanega Makovčnikovega križa, ki se nahaja nad kuratnim beneficijem v Črnečah, dne 7. marca 1806.
Navzoči: Od strani c. kr. kresije (okrožja) g. Anton Skamperl, c. kr. okrožni komisar, od strani ordinarijata g. Janez Adam Melchior, prošt v Dobrlivasi. Dalje: g. Matija Schluet, dvorni sodnik in oskrbnik; Franc Grundner, oskrbnik (flegar) Pliberške gosposke; Janez pl. Rohran, od oskrb-ništva postavljeni blagajniški nadzornik; Matija Pavlič, Matevž Sečnjak, pd. Maks, cerkvena ključarja; Anton Kacelj, pd. Makovčnik.
Z naše strani se je storil velik korak v hrvat-skem saboru. Bodo merodajni veljaki njegov pomen razumeli? Bog ve. Dosedaj na najvišjih mestih nismo imeli srečnih krmarjev državne ladje.
V Zagrebu se je te dni vršila razprava o adresi, ki se naj predloži novemu hrvatskemu kralju Karlu. Stranke se žal niso zedinile in vložile trojno besedilo adrese. Nas predvsem zanima adresni predlog Starčevičeve stranke. 'Naslanja se na' saborjev sklep iz 1. 1712, ko je hrvatski sabor kot prvi prenesel kraljevo čast in pravico tudi na ženske potomce habsburške monarhije. V do-tični listini določa sabor, da hoče imeti za vladarja tistega člana habsburške rodovine, ki bo obenem vladal v slovenskih pokrajinah, namreč na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. (Trst in Istra sta bila takrat združena s Kranjsko.)
Adresni predlog Starčevičeve stranke vsebuje to-le: Izraža bolest, da cesar hrvatskemu saboru ni poslal enakega lastnoročnega pisma kakor ogrskemu državnemu zboru. Nato so povdarjena zgodovinska dejstva, ki pričajo, da je Hrvatska vedno nastopala kot samostojua država. Omenja nagodbo iz 1. 1867., ki je podelila Nemcem iu Madjarom na škodo drugih narodov monarhije privilegirano stališče. Hrvatski narod je razcepljen na več dežel in upravnih pokrajin in zato ne more razviti svojih moči, ampak vsled krivde ogrske in avstrijske vlade propada. Posebno hrvatsko obrežje ob Jadranskem morju se je zanemarjalo in dajala italijanski manjšini prednost na škodo hrvatsko-slovenske večine. Načrt naglaša pravico hrvatskega naroda, da zahteva svojo združitev.
S hrvatskim narodom se mora združiti tudi slovenski narod, ki je enakega plemena in enake krvi, ter združiti Hrvatska, Slavonija, Dalmacija, Istra, Kranjsko, Koroško in Štajersko, kakor tudi Bosna in Hercegovina v enotno samostojno državno telo v okviru monarhije pod žezlom Habsburžanov.
Načrt govori o narodnostnem načelu z ozirom na hrvatski narod ter izraža nado, da bo glas hrvatskega naroda pred Najvišjim prestolom uslišan na korist hrvatskega naroda in na slavo in sijaj monarhije.
Predmet: Ker je slavna c. tudi c. kr. gubernija z odlokom z dne 22. maja 1805 zaukazala, da se mora nad kur. beneficijem v Črnečah nahajajoči se, takozvaui Makovčnikov križ v okrožju deželne sodnije Pliberk, Marijina podoba in dva zvona z drugimi darovanimi rečmi vred sneti in pobrati, in se naj prej imenovana predmeta oddata konzistoriju, in ko se je od c. kr. okrožnega urada zato določil zgoraj imenovani komisar, od strani ordinarijata pa imenovani g. prošt iz Dobrlevasi,: se je prvi podal dne 4. marca v Dobrlovas, dne 6. pa v družbi g. prošta in oskrbnika iz Dobrlevasi v Pliberk, in so šli, — ko so se tam dogovorili o naredbah za to opravilo — zvečer do Libelič. Za razrnšenje se je poslalo iz Dobrlevasi štiri in iz Pliberka štirnajst zaupnih težakov in tesarjev, dalje šest vozov v posameznih malih oddelkih tako, da so morali priti dne 7. zjutraj ob 8. uri v bližino imenovanega križa.
Danes zjutraj se je potem kakor zgoraj navedeno sestavljena komisija podala ob 6. uri zjutraj iz Libelič in je došla ob 8. uri z zgorajšnjim spremstvom h križu.
Pred vsem se je sosedni kmet Makovčnik z vsemi svojimi otroki in domačini vzel pod nadzorstvo, in so se takoj shranile pri njem nahajajoče se blagajne, omdre in drugi prirodni darovi, pri čemur sta bila navzoča tudi podpisana cerkvena ključarja.
Obenem se je začelo v napol sezidani cerkvici snemati zvonove in so se obenem v leseni uti snele podobe, table, svetilke, potem oltar z Marijino podobo in križem. Ko je bilo tako v leseni uti vse odstranjeno, se je dvignil tudi v zemljo
Tudi adresa «Čiste stranke prava" se sklicuje na pragmatično sankcijo iz 1. 1712. in konča: Hrvatski sabor pred licem Vašega Veličanstva ob tej priliki poudarja veselo dejstvo, da so Slovenci z jasnimi izjavami dali izraza čustvom in prepričanju, da so oni nerazdeljivi del hrvatsko-slovenskega naroda in da je hrvatska državna misel kakor tudi težnja za združitvijo obenem tudi njihova lastna misel. Vsemogočni Bog pa naj poživi in blagoslovi kralja vseh Hrvatov Karla!
Kako je z vojsko.
Francozi napovedujejo dogodke na zapadu, ki jih na Francoskem z največjim zaupanjem pričakujejo. Tudi Nemci gredo tem dogodkom z največjim zaupanjem nasproti. Zadnje dni so se vršili boji v Šampanji. Tam so Francozi po bobnečem ognju napadli postojanke južno od Riponta, ki so jih bili Nemci 15. svečana osvojili. Posrečilo se jim je, vdreti v posamezne jarke na višini 185 in v neko utrdbo. Drugod so bili odbiti. Protisunek je spravil Nemcem zopet v posest dele jarkov na višini 185. Na tem mestu se še vedno vršijo boji. V zapadni Šampanji so napadli nemške postojanke Rusi, ki so jih vodili Francozi. V nemške postojanke vdrle oddelke so Nemci v protinapadu zopet spodili, Nemcem so se nekateri manjši sunki dobro posrečili, zlasti 9. t. vzhodno od reke Maas. Tam so ujeli 9 častnikov, 200 mož in zaplenili 2 strojni puški. Ostanek francoske posadke je zbežal.
Med dolinama Uz in Csobanyos so se avstro-ogrski polki, ojačeni z nemškimi oddelki, v naskoku polastili močno utrjene mejne višine Ma-gyaros. Ujeli so 13 častnikov in 991 mož in zaplenili 17 stojnih pušk, 5 metal za mine, eno granatno metalo in mnogo streliva in vojnega orodja. Vsi sovražni poizkusi, dobiti nazaj izgubljeno postojanko, so se ponesrečili.
Na italijanski fronti so živahni boji topov in letalcev. Pri Gorici je naša artiljerija razstrelila Carapronijevo letalo, ki je pristalo na tla pri Štandražu. Italijanski letalci so metali bombe na mesta Trst, Muggia, Isolo in Piran. Sovražni napad proti Kostanjevici dne 11. t. m. je bil odbit.
zakopani prvotni leseni križ in se je sezidani spodnji del oltarja, ki je bil pa brez kamna in portatila, povsem razrušil. Konečno se je tako povsem izpraznjena uta do temelja, s tlakom vred podrla, lesovina razmetala in nazadnje posekali tudi drugi po vsem hribu razpostavljeni leseni križi.
Vsi tako sneti in izkopani kosi so se potem nabasali na vozove in odpeljali v spremstvu cele komisije do Črneč, od tu pa takoj pod nadzorstvom težakov vse drugo k oskrbništvu v Dobrlovas; — prvotni leseni križ, ki je bil zakopan, potem veliko razpelo in Marijino podobo pa bo krožni komisar sam spremljal h konzistoriju.
Ves čas, kar se je podiralo, je prišlo samo dvoje ali troje žensk bližje, ki so hotele bolj gledati, kakor kaj ugovarjati, pa smo jih takoj z vso resnobo poslali domov; s to resnobo se je zabranil vsak nadaljnji dostop ljudi tem bolj, ker se je prejšnji dan po državni gosposki v Spodnjem Dravbergu zaukazalo, da se do 12. ure opoldne noben romar, ki bi hotel priti semkaj, niti ne sme prepeljati na brodu.
Na ta način se je vse mirno razrušilo in najdene stvari odpeljale. Ker smo pa obenem pri kmetu Makovčniku našli cel zavoj podobic in natisnjenih molitev h Mariji dobrega sveta pri tem križu in ga odvzeli, smo tu vzeli kmeta Makovč-nika na zapisnik: odkod je dobil te podobice, na kar je izjavil sledeče: Prejšnje leto o Jakobovem je prišel iz Gradca kramar s podobicami semkaj, je prodajal podobice in molitve tukaj romarjem, in nazadnje je on, Makovčnik, kupil ostanek od njega, in sicer 100 komadov po 48 krajcarjev;
Naši letalci so bombardirali tabor pri Pevmi. Na Cimi di Boche so oddelki pešpolka št. 74 skoz snežene tunele udrli v sovražne postojanke in ujeli enega častnika in 30 mož.
Med Ohridskim in Prespanskim jezerom so se pred nemškimi črtami odigrali manjši boji.
Angleško uradno poročilo naznanja, da so Angleži zadnjo nedeljo zasedli Bagdad.
Delovanje podvodnih čolnov je po zatrdilu nemškega državnega tajnika dr. pl. Helffericha vse pričakovanje admiralitete nadkrililo, kar se da posneti tudi iz izjave Lloyda Georgesa. Samo v teku štirih dni je bilo potopljenih 152.968 ton. Angleški mornariški minister Carson je odkrito priznal, da je podvodna vojna angleški paroplovbi zelo na škodo. Vrhtega se je Nemcem posrečilo celò posejati z minami pri predgorju rta Dobrega upa v Afriki, v Adenskem zalivu in ob indijskih obrežjih. Položaj je resen. Sredstev zoper sovražno metodo dosedaj niso našli.
Amerika pred vojsko.
Frankfurt, 12. marca. „Frankfurter Ztg.“ javlja iz New Yorka: Kongres bo najbrž z veliko večino odobril Wilsonovo postopanje. Oboroženje trgovskih ladij se bo izvršilo hitreje, kakor se je pričakovalo. Poskušena pogajanja z Mehiko in Japonsko so neugodno vplivala na javno mnenje, ki je razburjeno tudi radi komplotov proti ameriškim tovarnam in vsled vesti, da skušajo ameriški Nemci izzvati nemire v Indiji in da pošiljajo vohune na Angleško. Listi objavljajo cele kolone poročil o dozdevnih nemških zločinih proti ameriški nevtralnosti.
Wilson proti Nemcem.
KOln, 12. marca. „K0ln. Ztg.“ javlja: Predsednik je izjavil, da namerava razkriti vse od nemških agentov zasnovane zarote. Nemci da se niso ustrašili niti težkih požigov niti priprav za umore. Grof Bernsdorff da je delil denar, da plača zavratne umore, toda vlada je vedela skoraj vse, kar je izšlo iz nemškega veleposlaništva. Wilson in Lansing bodeta vedela, kedaj bo iz državnih ozirov potrebno, da dokažeta z uradnimi dokumenti zločine nemške diplomacije.
Kitajci proti Nemčiji.
Peking, 12. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: Poslanska zbornica je v tajni seji s 300 glasovi večine odobrila politiko vlade ter tudi prekinjenje zvez z Nemčijo.
Nemiri na Ruskem.
V Petrogradu so nastali veliki nemiri. Corriere della sera poroča iz Petrograda z dne 10. sušca: Pomanjkanje živil v Petrogradu, Moskvi in drugih velikih mestih je začelo dobivati resno stran. V Petrogradu stavkajo delavci zavoljo pomanjkanja kruha. Po poročilu nekega stokholm-skega dopisnika lista „Voss. Ztg.“ je bilo pri puntu 300 do 400 mrtvih in ranjenih. Krvavi dogodki, ki so se odigrali od zadnjega pondeljka do srede, so podobni strašnim dnem punta 1.1905.
podobice je prodajal komad po dva krajcarja in denar dajal k drugim daritvam.
Ko se je stvar tako zavsem končala, se je od strani komisije dosedanjima cerkvenima ključarjema in kmetu Makovčniku najstrožje zarotilo, da naj opustijo ne samo vsako nadaljnje zidanje že z'*rie zidane cerkve ali postavljanje nove ute itd., marveč se je posebno še Makovčniku — in sicer da se izogne težki kazni — naročilo, da se mora vzdržati ne samo vsega, da bi nadalje vzdrževal ali razširjal to božjo pot, marveč mora tudi takoj ponoči odstraniti vsako podobo, vsak križ, ali vsako drugo znamenje, ki bi se morda obesilo v zidano poslopje; vsak morebitni drugi poskus romarjev mora takoj naznaniti deželni sodniji v Pliberku.
S tem se je zaključil ta zapisnik.“ (Sledijo podpisi.)
*
* *
Slavni čin razrušenja Svetega Križa je bil torej dovršen! Komisar Skamperl je spravil prvotni križ, razpelo, podobo Matere dobrega sveta in gori omenjene podobice h konzistoriju v Št. Andraž, za kar je dobil pozneje posebno pohvalo, vse drugo pa so prepeljali v Dobrlovas. Že dne 11. marca 1806 so na dražbi, ki se je vršila menda nekako „skrivnostno“, prodali razne stvari. Iz zapisnika vidimo, da so oddajali po prav nizki ceni, ker so bili kar sami med seboj. In kaj so vse prodali? Kaj zanimivo zbirko, — namreč: 2 srebrni srci, 2 prstana, 4 zvonce, težke vkup 14 funtov, 47
Politični pregled.
Hrvatsko-slovenski klub pri grofu Clam-Martinicu.
Slovanska korespondenca poroča 9. t. m.: Predsedstvo hrvatsko-slovenskega kluba je danes v daljšem razgovoru z ministrskim predsednikom razpravljalo o narodnih vprašanjih in sklicanju državnega zbora. Iz izjav ministrskega predsednika so udeležniki dobili vtis, da ne bo več daleč, da se snide državni zbor.
Za sklicanje parlamenta.
Dne 7. sušca se je na Dunaju vršilo posvetovanje predsedstva Hrvatsko-slovenskega kluba. Izrazilo se je prepričanje, da bi rešitev notranjepolitičnih vprašanj brez sodelovanja narodov, kojih življenski interesi zahtevajo močno stališče monarhije med državami srednje Evrope in da se ojači celokupna monarhija, ne dosegla tega namena, ampak bi povzročila ravno nasprotno. Zato je nujno potrebno, da se skliče državni zbor ter da se uspešno rešijo narodno-politična vprašanja kakor tudi vprašanja, ki omogočujejo vztrajanje narodov, na pr. vprašanja o prehrani, skrbstvu, o povračilu za vojne poškodbe in o skrbi za begunce. Tudi glede na priprave prehoda v mirovno gospodarstvo je neobhodno potrebno sklicanje parlamenta. — Tudi predsedstvo Češke Zveze je imelo isti dan sejo in se pečalo s poizkusi, izrabiti sedanji težavni čas za enostransko rešitev gotovih vprašanj narodno - političnega značaja; soglasno se je sklenilo, da je nujna državna potreba na zunaj in na znotraj, da se čimprej skliče parlament in da ta čas ni primeren za enostransko rešitev prepornih narodnih vprašanj. Predpogoj za stvarno in nemoteno parlamentarno delovanje je poleg dobre volje edinole poslovnik. Zastopniki češkega naroda izjavljajo, da so pripravljeni za pogajanja v narodno-spornih zadevah. Zveza izraža svoj sklep, da hoče v parlamentu v interesu države in dinastije dejansko sodelovati pri rešitvi vseh vprašanj te vrste. V skupni seji predsedstva Hrvatsko-slovenskega kluba in ČeškeZvezesejekonštatiralosoglašanje v nazorih.
Med nemškimi nacionalci In krščanskimi sociale!
je nastala zadnji čas neka napetost, ker so krščanski socialci vendarle že začeli izražati svojo željo po parlamentu. K temu jih sili mišljenje vsega prebivalstva. Nemški nacionalci pa stoje še vedno na stališču, da se parlament ne sme sklicati, če se ne uresničijo njihove narodno-politične zahteve.
Dr. Mile Starčevič f-
Dne 10. t. m. je umrl v Zagrebu voditelj Starčevičeve stranke prava, poslanec v hrvatskem saboru, nečak dr. Ante Starčeviča, dr. Mile Starčevič v starosti 56 let. Bil je dolgo hudo bolan. Rajni dr. Mile Starčevič je bil vedno značajen in požrtvovalen politik. Na shodu poslancev in voditeljev Vseslovenske ljudske stranke iz vseh slovenskih dežel in poslancev ter voditeljev hrvatske „Stranke prava" v Ljubljani 1. 1912. je predsedoval rajni dr. Mile Starčevič in je izgovoril tam znamenite besede: „Mi hočemo danes postaviti
funtov volne (po 30 kr.). 43 funtov prediva (po 20 kr.), 23 funtov zabeli (po 27 kr.), 33 raznih podob in mnogo podobic, 36 funtov voska in voščenih sveč (po 1 gld. 30 kr.), 17 avb, 7 vatlov prta, 5 pasov, 3 jopiče, 20 raznih rut, 9 oltarnih prtov,
1	prtič za kelih, — dalje: ključavnice, železne okove, staro železje, omaro itd. Cenjene so bile te stvari na 151 gld. 25 kr., prodale so se za 182 gld. 58 kr.
Prodali pa niso: nov zvon, težek 290 funtov, manjši zvon, težek 170 funtov, 7 svečnikov in svetilk, majhen lesen oltarček, 3 mašne plašče,
2	albi in 2 nabiralnika. To je bilo cenjeno na vkup 524 gld. 30 kr. — Dražbo je vodil dvorni sodnik Matija Schluet, ki si je nakupil najboljše, na pr. zvonce, sveče, železje itd. in kakor se vidi iz zapisnika, mu drugi niso dosti nasprotovali. Dalje so kupovali razne stvari: Pilgram, Serajnik, Tišlarca, Poglon, Purgstaller, Kolweis, Kovač, Feluik, Valenti, Rueh (oklicevavec), Skamperl, pl. Abrahamsberg, Rohrmeisterca, Tičinja, Šaum-bergerca. Žerjav, Kolnica, Volerig (aktuar) in nazaduje g. prošt Adam Janez Melchior eno laterno (za 12 krajcarjev, cenjena je bila 9 kr.) in dve sohi (za 1 gld. 1 kr., cenjeni za 1 gld.).
Tako je bil Sveti Križ porušen in odpeljan, lesovje požgano, druge stvari razprodane oziroma shranjene pri oskrbništvu. Iz raznih pisem vidimo, kako se je gosposka tega veselila, — a Križ se je zopet dvignil in dasi so nasprotovali še dolga leta, zabraniti božje poti niso mogli! A o tem morda kaj kdaj drugikrat!	J. B.
temelje skupnemu delu. Danes je znamenit zgodovinski trenotek za hrvatsko-slovenski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stremiti za oživotvorjenjem hrvatsko-slovenskega državnega telesa. Hrvatska, Slavonija in Dalmacija ne smejo biti ločene od Štajerske, Kranjske in Koroške. Ta ideja je osnovana ne samo v krvi, veri in jeziku, temveč tudi v skupnosti interesov, zemljepisni legi in skupni zgodovini." Slovenci, ohranimo hrvatskemu velmožu hvaležen spomin!
Ministre kličejo.
„Tagespost“ z dne 11. sušca nujno poziva nemška ministra dr. Baernreitherja in dr. Urbana, da z vso energijo zahtevata v ministrskem svetu, da se ustreže znanim nemškim narodnopolitičnim zahtevam. „Tagespost“ piše: Gotovo kabinetni načelnik grof Clam, ki ima najboljšo voljo, tej želji ne bo nasprotoval, ampak bo vse poizkusil, da jo izpolni. Če bi se pa tupatam pokazali odpori — posamezni so znani in jih znamo ceniti — se mora ž njimi vendar že obračuniti in napraviti prosto pot, da Avstrija vstopi zopet v vrsto ustavnih držav. — ,.Grazer Volksblatt" poroča, da so se tudi nemški krščanski socialci naveličali čakati. Zanimiva je tudi vest v dopisu, da se je krščanskim socialcem ob sestavi vlade obljubilo, da bo vlada poslovnik, narodno uredbo na Češkem in izločitev Galicije odredila z oktroijem, s cesarskim patentom, nato pa sklicala zbornico. Krščanski socialci zahtevajo od Clam-Martinica, da naj izpolni obljubo.
Dnevne vesti.
Duhovniška vest. Župnijo št. Ilj pri Velenju je dobil č. g. Franc Schreiner, kaplan v Žalcu.
Smrtna kosa. Umrl je bivši deželni glavar kranjski Oton pl. Detela, član gosposke zbornice. Trideset let je vodil deželne posle na Kranjskem. Bil je značajen, nesebičen rodoljub. Blag mu spomin !
Nagle smrti je umrl v nedeljo, 11. t. m., g. Ernest Maier-HOffern, stotnik poveljnik c. k. koroških prostovoljnih strelcev in tajnik deželne zveze za tujski promet na Koroškem.
Škofove vizitacije 1. 1917. so določene, če se ne bo nič izpremenilo, po tem-le redu: 9. aprila pri Sv. Miklavžu v Beljaku, dne 5. majnika v Rojah, dne 6. v št. Andražu v L. d., dne 13. na Žihpolju-Golšovem, dne 19. v Sachsenburgu, dne 20.vBergu, dne 27. in 28. v Celovcu. Dne 3. junija v Ško-cijanu, 17. pri Št. Salvatorju, 1. julija v Blatogradu, dne 26. v Kotarčah-Marija pomagaj, 8. septembra v št. Janžu v Rožu.
G. dr. Janko Brejc in „Tagespost“. „Tages-post" z dne 13. marca objavlja sledečo izjavo: „V izdaji našega lista z dne 6. sept. 1914 smo pod napisom: »Aretacija prijateljev Srbov« dali prostora dopisu iz Celovca, v katerem je bil g. dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, označen kot prijatelj Srbov in se mu je očitalo, da je zloglasni širitelj in eden izmed najhujših in najdejavnejših voditeljev panslavistične ideje in gibanja na Koroškem in da bi bil že davno spadal pod ključ, da so mu pa žal dali dovolj časa, da morda kom-promitujoče spise uniči. Po preiskavah, ki so se vršile v tožbi zavoljo razžaljenja časti, ki jo je gospod dr. Janko Brejc vložil zoper našega odgovornega urednika, radevolje izjavljamo, da zgo-rajšnje žalitve in obdolžitve zoper g. dr. Brejca kot popolnoma neutemeljene brezpogojno umaknemo in da obžalujemo, da smo z objavo dopisa storili gospodu dr. Janku Brejcu krivico. Uredništvo." Več kot poltretje leto je trajalo, da je „Tagespost“ 'popravila grdo krivico, ki jo je storila g. dr. Brejcu. Bila bi to storila lahko že prve dni ; da tega ni storila, pojasni pravne razmere, v katerih smo živeli. Seveda se je „Tgp.“ zavezala plačati vse pravne stroške in neko globo v prid vdovskega in si-rotinskega zaklada 3. armadnega zbora.
Državnega posta ob sredah ni več. Deželni predsednik koroški je, pooblaščen od c. kr. urada za ljudsko prehrano, odpravil sredo kot brezmesni dan, tako da sta zanaprej le pondeljek in petek brezmesna dneva in se vrhtega ob pondeljkih sme prodajati, pripravljati in vživati ovčje meso. Meso vživati je izjemoma dovoljeno 19. marca (praznik deželnega patrona), 9. aprila (Velikonočni pondeljek), 28. maja (Binkoštni pondeljek), 29. junija (Peter in Pavel), 17. avgusta (rojstni dan Nj. Veličanstva), zato pa je v nadomestilo prepovedano dne 30. junija in 18. avgusta popolnoma. 20. marca, 10. aprila in 29. majnika z edino izjemo uporabe vseh vžitnih delov ovac.
Apače. (Novi okraski cerkve.) Za kras svoje hiše božje vedno vneti Apačani so zbrali lepo svoto za novo zastavo. Naredile so jo šolske sestre v Mariboru, za sedanje razmere po prav
Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn.
ElM-FUJID'
odpravi
sklepne bolečine.
Predvojne cene: 12 steklenic franko 6 kron Lekarnar E V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Gez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.	iv-a
nizki ceni in zelo lepo. Sicer je pa ta zavod tako priznana Arma, da ne potrebuje priporočila. Posebno krasni sta sliki: Srce Jezusovo in Brezmadežna,— Dve dobrotnici pa sta oskrbeli krasno sliko za postni čas: Kristus na križu, pod križem jokajoča Magdalena. Naslikal je umotvor znani naš slikar g. Markovič iz Rožeka.
„ Hrnca. (Razno.) Naša cerkev je dobila vec pomenljivih kinčev, ki nas bodo spominjali grozne svetovne vojske. Neki vojak, nemški Sta]ere, je poslal prav lepo podobo sv. Jožeta, varuha krščanskih družin, v zahvalo za rešitev iz grozepolne laške ofenzive novembra 1915. — Ker smo toliko potrebni božjega usmiljenja in tolažbe, so kupile naše žene in dekleta krasen pp Jezusovega Srca. Sedaj snujemo bratovščino m čakamo, kdaj bode izvršena pridružitev glavni rimski bratovščini. — Ker imamo sedaj toliko žalostnih mater, nam je omislila neimenovana gospodinja tudi kip Marijinega Srca v tolažbo in krepilo žalujočim ženam in materam. — Zadnjo nedeljo, 4. t. m. smo se slovesno v cerkvi poslovili od naj mlajših rekrutov. Bodi materam v tolažbo, da imamo v naši župniji še mladeniče, ki se duševno tako dobro pripravljajo za težki vojaški poklic. Pobožnost božje glave hočemo letos obhajati posebno slovesno. G. župnik Limpl iz Kaple na Dravi nam bode pridigal vsak večer in priložnost za sprejem svetih zakramentov se nam ponuja v obilni meri. — Odvzeto nam je vsakršno zunanje veselje, zato nam naša duševna mati sv. Cerkev deli temveč notranjega veselja in razvedrila.
Ljubljanska kreditna banka. V bilančni seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke dne 6. t. m. se je ugotovila čista bilanca k 31. decembru 1916, katera izkazuje
čistera dobička.............K 1,071.862-65
in vštevši prenos iz 1. 1916.	„	11.665-30
skupno . K 1,083.527-95 ~ (leta 1915. K 817.252-05).
Sklenilo se je predlagati rednemu občnemu zboru, ki naj bi se vršil 29. marca t. L, izplačevanje 7% dividende, to je K 28— za vsako delnico, v znesku K 560.000 — (proti 6°/0 dividendi za leto 1915., K 24’— v znesku K 480.000"—) nadalje po odbitku tantijeme za upravni in nadzorstveni svet odkazati rez. fondom K 373.593-13, penzijonskemu fondu K 15.000-—, za vojne in druge dobrodelne namene uporabiti K 15.000-— in ostanek v znesku K 50.107-87 prenesti na novi račun 1917. Obenem je upravni svet sklenil predlagati občnemu zboru zvišanje delniške glavnice za K 2,000.000-— na K 10,000.000-—.
Koroški gospodar.
Pozor na poljedelske stroje.
Po deželi se množijo nezgode pri raznih poljedelskih strojih in sicer pri obratu gepljev in rezalnih strojev. Vzrok je, ker so vsled vojne pri teh strojih zaposljene manj izšolane delavske moči. Velik del ponesrečenih pa tvorijo žal tudi otroci, ki se med delom pojajo v bližini. Živahno sukanje nezadostno pokritih kolesnih zobov vzbuja njihovo radovednost, segajo po njih in neslutečim nevarnost se zdrobijo prstki. Mnogo otrok je bilo že hudo ranjenih ali jih je nmrlo, ker ni bilo vse po predpisih pokrito. Ce bi imeli stroji vse varnostne priprave, kakor jih predpisuje odredba c. kr. deželnega predsednika z dne 20. 7. 1908, št. 19 kor. dež. zakonika, bi bilo mnogo manj nesreč.
Po tem predpisu mora biti — da omenimo le nekaj iz predpisov glede gepljev in rezalnih
strojev — pri gepljih kolesje, vreteno in prenosi od vseh strani s trdnim železnim ali lesenim oklepom obdani. Prenosna vretena od gepljev do strojev, vsi s temi se gibajoči, prostoležeči deli stroja (zobčasto kolo, kolo za jermen itd.) ter gonilni jermen, morajo biti obiti ali pokriti, v kolikor se nahajajo v prometnem okolišu.
Pri rezalnih strojih mora biti vlagalnica pri valjarjih tako pokrita, da delavci ne morejo nepazljivo seči z roko med valjaije. Prostoležeči deli strojev, zlasti zobčasta kolesa, morajo biti pokriti. Pri rezalnih strojih, ki niso za ročni obrat narejeni, mora biti zgornja polovica rezalnih nožev zavarovana. Pri stoječih strojih mora biti gonilno kolo tako pritrjeno, da ga nepoklicani ne morelo zagnati. V uporabi so tudi še stari stroji, ki nimajo teh varnostnih naprav. Mnogokrat pa odstranijo tudi že prirejene varnostne priprave in jih ne dajo nazaj ali vsled pozabljivosti ali lenobe, ko začne stroj zopet delati.
Posestniki so za to odgovorni, da se stroji, tudi če so stari, rabijo le, če imajo vse varnostne priprave. Če so posestniki to dolžnost izpolnili, potem so odgovorni uslužbenci in delavci za predpisano rabo in strežbo pri strojih.
Četudi se ne zgodi nobena nesreča, more politična oblast že samo zanemarjanje predpisanih varnostnih naprav kaznovati z globo do 200 K ali zaporom do 14 dni.
Če pa je bil vsled nemarnosti kdo poškodovan ali je umrl, se morajo krivci pred sodiščem zagovarjati. Ker gre ponavadi za hude nesreče, smejo tam pričakovati zapora do 6 mesecev in v slučaju smrti strogega zapora do 1 leta.
Pa tudi po svoji vesti so posestniki dolžni zavarovati svoje stroje tako, da se ne zgodi nobena nesreča. Zato svetujemo vsem poljedelcem, da se prepričajo, ali imajo stroji vse predpisane varnostne naprave, in da skrbé, da se pred uporabo k strojem tudi dajo vse varnostne naprave.
Uporaba surove masti. Kakor je bilo pred
4	tedni sporočano, je dala c. kr. deželna vlada za poizkušajo izpuščati surovo mast imi tvrdkah J. Wahrmuta v Beljaku, Fuhrerja v St. Rupertu in Pavla Hatheyer]a v Čelovcu. Fiihrerjeva tvrdka se ni izkazala za pripravno za izpuščanje surovega loja. Za Spodnje Koroško bo delala tvrdka Hatheyer, ki se je v vsakem oziru izborno izkazala, in za Zgornje Koroško bo v Warmuthovem obratu v Beljaku oskrbovala koroška vnovčeval-nica za živino. Cena jedilnega loja se določi s
5	K 80 v. C. kr. deželna vlada jo zadevo tako uredila, da pride vsa surova mast, dobljena pri klanju živine in ovc v Celovcu in v političnih okrajih Celovška okolica, Št. Vid, Velikovec in Volšperg k Hatheyerju v Celovec, iz političnih okrajev Šmohor, Špital in Beljak pa na poslovalnico koroške vnovčevalnice za živino v Beljaku.
Vojno-žitno-prometni zavod. V soboto se je vršilo posvetovanje v deželnem drorcu. Predsednik tukajšnje podružnice dr. Art. Lemisch je v svojem poročilu povdarjal, da je koroško prebivalstvo glede prehrane na svojo lastno moč navezano, ker tudi iz Romunije ni prišlo, kar se je pričakovalo. Tudi v bodoče ne bo drugače. Ce bi imeli enotno organizacijo za celo državo, bi bilo delo lažje. Podružnične obračune ima v rokah centrala na Dunaju. Bodočnost ni preveč rožnata. Treba je pa vzdržati. Pomanjkanje mesa in mleka v alpskih deželah ni tako velika kakor v velikih mestih in industrijskih središčih. Vrhtega je gospodarski položaj centralnih sil boljši kakor sovražnikov; najprej bo doživela gospodarski polom pač Italija. Gospodarski načrt za 1. 1917. se mora narediti, ko bo še žito na polju. Pri setvi bo treba skrbeti za dovolj krmo za vozno živino in uvesti civilno službo, da bo dovolj delavnih moči v deželi. — Predsednikov namestnik Nau je omenil, da do nove žetve sredi avgusta manjkajo 204 vagoni žita, če pride 136 vagonov žita na mesec od zunaj. Le z največjo varčnostjo v deželi bo mogoče to nadomestiti, če ne dobimo od zunaj nekaj izrednega. Celovški župan dr. Wetzlar pravi, da v nekaj dneh ne bo krompirja. Tudi živil za vozno živino manjka. Konji pa ne morejo delati, če manjka krme. Vojaški zastopnik je rekel, da manjka krompirja za sajenje.
Klasifikacija konj bo za Mostič 28. III. na Mostiču ob 8. uri, za Svinec in Mali Št. Pavel 29. III. ob 8. uri v Svincu; dne 6. IV. bo v Bod-kloštru ob 9. uri in na Cajni za Šmerče in Plaj-berk ob 2. uri, dne 7. IV. v Zilski Bistrici za Bistrico in Strajovas ob 8. uri.
Libuče. V pondeljek, dne 19. marca 1.1. (na dan sv. Jožefa) popoldne ob 2. uri se vrši v Libučah pri Železniku občni zbor Živinorejske zadruge za Libuče in okolico, r.z. z o. p. po sledečem sporedu : 1. poročilo načelstva in nadzorstva, 2. odobrenje letnega računa za 1916, 3. slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bode sklepčen, se vrši čez pol ure na istem mestu in isti dan drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno.	Načelstvo
Živinorejske eadruge ea Libuče in okolico.
Vojaško pismo.
Srčno mi pozdravljeni, cenjeni gospod urednik in vsi čitatelji „Mira“, rojaki v zaledju in vsi orožni bratje na raznih bojiščih v ljubi nam domovini. — Jaz se nahajam sedaj v zaledju, ali Lidi tukaj ni tako veselo, kakor sem si mislil. Zeljno sem že pričakoval, kakor mnogi drugi, ko smo dolge zimske dneve preživeli na nevarnem visokem pogorju, kdaj da že zaslišimo mili glas zvonov.
Ali žali Bog, ni jih več, prazne so line zvonika. Mirno je vse, povsod pusto in prazno. Zalibog, tudi ne bom slišal več domačega glasu zvonov fare sv. Florijana, ki so me do mojih vojaških let opominjali k molitvi, k delu in k počitku. Že celih 31 mesecev vas nisem slišal. Sedaj pa nam pridete pomagat krotit krutega Laha in razne sovrage. To je naša tolažba, da nam vendar vi prinesete tako zaželjeni mir. Zapustili ste svoja mogočna visoka bivališča, in vaš mili glas se bo izpremenil v grozno bobnenje topov, ki so tukaj naši tovariši in kar je sedaj naše vojaško zvonenje celih 31 mesecev.
Srčne pozdrave dragim domačim in tudi vsem podjunskim dekletom Jurček Nachbar.
Raznoterosti.
Morilec kraljice Drage utonil. V Sredozemskem morju je bil od podvodnega čolna potopljen italijanski parnik „Minas“, ki je prevažal čete v Solun. Na potopljenem parniku so se nahajali tudi trije višji srbski častniki, med njimi polkovnik Ristič, ki mu je bila 1. 1903. od zarotnikov poverjena naloga, da mora umoriti srbsko kraljico Drago. Ristič je prišel z drugimi častniki-zarotniki vred v kraljevo palačo v Bel-grad in je oddal dva strela na kraljico Drago, ki sta jo usmrtila.
Kdor hodi dandanes s krapi na ulico, ta
se ne sme čuditi, če se mu kaj človeškega pripeti. To je moral spoznati neki v Zagrebu, ki je nesel čez trg veliko tableto, pokrito z belim prtičem. Radoveden vetrič pa jé prtič nekoliko odgrnil, baš ko je sluga prišel do skupine ljudi, čakajočih na tramvaj. Pod prtičem so se pokazali najlepši, najsvežejši in najokusnejši krapi (fancovti). Nikdo se pozneje ni spominjal, kako se je stvar pravzaprav zgodila, kdo je prvi stegnil svojo grabežljivo roko po nedolžnih krapih, kdo si je vzel zadnji odpustek s tablete. Ugotovljeno je le, da je bila tableta v nekaj sekundah prazna. Privozil je tramvaj in prihodnji trenutek Je st3!	sam, osamljen, prtič pa je
žalostno ležal na umazani zemlji. Nesrečnemu prenašalcu krapov ni preostalo drugega, kakor da javi, kaj se je zgodilo.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Voščene sveče
za pobožnost sv. Glave, .	gladke in okrašene, pri-
poroca trgovina s svečami Fr.Siebert, Celovec, Stauderhaus. Razpošilja se na znnaj.
Št. Jakobska posojilnica v Rožu.
Posojilnični odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da se
zniža obrestna mera vlog
od 3. marca 1917 na SVs0/®.
Uraduje se samo ob nedeljah popoldne.
Postni pastirski list^
prevzvišenega gospoda knezoškofa krškega
s postnim redom za Ho škofija za 1.1917
se dobi v
tiskarni Družbe sv. Mohorja.
====== Cena 10 vinarjev. ===
Sl____________________________ 's
100 litrov domače pijače
osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsakdo sam napravi z majhnimi stroški. V zalogi so:
ananas,	------—	••
katni hruše prvenčevec, . domača pijača se
tudi vroča namesto----------0_v«.
---------.	,,	. z natančnim navodilom stanejo K 12‘— franko
po povzetju. Za ekonomije, tvornice, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca sveži in ne opijani in njegova delazmožnost nič ne trpi.
Jan. Orolioh, Engel-drožerija, Brno 638, Moravsko.
: lahko pije poleti hladna, pozimi sto ruma ali žganja. Sestavine
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica št. 7.
-------------- uraduje vsak dan, izvzemšl nedelje In ------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica st. 7.
Pri bolečinah v vratu se posebno dobro izkažejo izpiranja vratu in zunanja vtiranja s Felleijevim bol lajšajočim, antiseptičnim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-iluid“. To poživi kroženje krvi po dotičnih bolečih mestih, utrja proti slabim posledicam mraza in je tako izvrstno sredstvo proti boleznim vratu. — Čez 100.000 znaSa že število zahvalnih pisem, ki potrjajo odličen učinek Fellerjevega fluida iz rastlinskih esenc z zn. ,,Elsa-fluid", — zato naj bi bilo to sredstvo vedno v vsaki hiši pri rokah. — Predvojne cene: 12 steklenic stane na vse strani 6 kron poštnine prosto. Naroča se pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 67 (Hrvatska). — Kupujte le ta pristni fluid in si nikar ne dajte vsiliti ponaredeb, ali pa kakih tujih, ne-preskušenih izdelkov. — Fellerjeve lagodno odvajajoče ra-barbara-kroglice z zn. „Elsa-kroglice“, izborno odvajalno sredstvo, naj se istočasno naroče. 6 škatljic stane poštnine prosto 4 K 40 vin., vedno zanesljivo, lagodno in točno učinkujejo in jih vsakdo rad zauživa. — Le nikar ne uporabljajte takozvanih „močnih“ odvajalnih sredstev, ki dražijo črevesa!	(—eu)
najvišjo cene za staro volneno robo, batirane odeje, raztrgane obleke, perilo, staro svilo, suk-nene odpadke, platnene kose, stari gumij, vseh vrst cunje in vreče. Denar sledi takoj od trgovine s starinami in produkti „Zum Lindwuriu“ v Celovcu 12, Paulitschgasse 9, poleg „ Hranilnega in posojilnega društva". Tudi zbirače najbolje plačujem.
V krvi je naše zdravje.
Človeški organizem se da primerjati stroju, če se stroj redno ne snaži in vedno ne maže, se ustavlja. Troska so v tem slučaju neizrabljene snovi, ki se morajo izločiti po črevesju in vodi.
Kri osvežiti
morejo le taka nestrupena sredstva, ki na prijeten in popolnoma neškodljiv način pospešujejo izmenjavo snovi, kroženje krvi izboljšajo in na ta način na pojave, nastale vsled slabega toka krvi, kakor zaprtje, slabosti, siljenje krvi v glavo, hemoroidi, protin, srbenje, kožne nesnage, debelost in nemirno živčevje, ugodno vplivajo in pred njimi varujejo. Vsakemu dam priložnost, da se o tem
popolnoma brezplačno
prepriča, kako je to mogoče. Zahtevajte moj najnovejši spis
Ljubezen do ljudi!
Pišite takoj na naslov:
Ekspedicija operne lekarne, Budimpešta, VI., odd. 477.
Izkušena
Iculrorioo
ki zna in more delati pri kmetiji, se sprejme v župnišču. Ponudbe z navedbo zahtevane plače pod znamko „Kuharica 10“ na upravništvo lista „Mir“ v Celovcu.
□ Raramente IZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddelch za paramziite Mcfovega društva v Celovcu.
Vabilo
na
redni
letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Velikovcu
ki se bo vršil
v sredo, dne 28. marca 1917 ob Vs uri popoldne v Narodnem domu v Velikovcu.
Spored:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev.
3.	Odobrenje letnega računa za 1. 1916.
4.	Razdelitev čistega dobička.
6. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 6. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Opomba. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan eno nre pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zadružnikov (§ 35 zadr. pravil).
“ td ■- S
3 o co &
o «ir*.
o< g-
gE
E. o
O
P <
■S 2
■? o
O Ò
belo	||
s s
in	#8
rdeče	I §
> a
a>
od 56 litrov	naprej	razpošilja	^ |
po	povzetju	g- a
M «
A. Oset, p. GuŠtanj, Koroško. !
Hranilnica in posojilnica v Podljubelju
r. z. z n. z. ima svoj
občni zbor
na coetno nedeljo, dne f. aprila 1917
ob treh popoldne v pisarniških prostorih
z navadnim dnevnim redom.
Načelstvo.
______G) Priporočilo. (5______________
Prečastiti duhovščini priporočam svojo
delavnico za cerkvene reči in posode
posebno za bližajočo se Veliko noč.
Prevzemam pozlatenje kelihov, monštranc itd., posrebrenje svečnikov, svetiljk, kadilnic itd. Izdelujem nanovo vse cerkvene posode v srebru in bronu. Proračune in risbe vpošljem takoj na zahtevo. Mnogo priznalnih dopisov iz zadnjega leta je na razpolago. Prosim prečastito duhovščino, da se v slučaju potrebe posluži moje tvrdke.
E. Waidbacher, prej Mehlhofer
pasar, zlatar in srehrar
Celovec, Lidmanskygasse št. 12.
jJlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Toaletna (dišeča) voda
EAU BENEDICTINE
se dobiva v lekarnah, drogerijah in parfumerijah
celovških.
iiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
Podružnica Ljub Delniška glavnica: K 8,000.000.	Ijanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27.	mke v Celovcu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun.
Rezerve: K 1,000.000.	Centrala v Ljubljani.	Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Prodaja srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.