Izhaja vsak pondeljek, stedo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo hi uprava: Tret, vla delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 ; trgovski ta obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se — ■ naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ------- DELO la misleče In dostojne ljudi oseb družabnih razredna ie prišel čas. do obračunalo š Kapitalu,A. Izgubil le ssaKe ustvarjajočo silo, je le preosteneK prefeKlosii, !e le oulra svetovne Kulture in napredka. Maksim co k;. V Trstu, v pondeljsk 23- avgusta 1920 glasilo socialistične zveze V julijski Benečiji Leto I. - Štev. 42. Sestanek u Lucerni Z Rusijo ali proti nji? Prvi minister Anglije Lkryd George m prvi minister Italije Giototta sfca se sestala v Lucerni. O bistvu njunega razgovora ne more .biti dvoma; glavni predmet tega sestanka mora 'biti stališče, M ga name-rujeta zavzeti drža/vi nasproti Rusiji. Danes se 'namreč postavlja pred državnike veles# eno samo u&odepolno vprašanj«: AiLi z Rusijo, aili pwti Rusiji? ■-r- Tinetje rešitve danes ni več; odločiti se je treba danes v enem ali drugem smislu o tem vprašanju, ki je največje sodobno politično vprašanje, od rešitve katerega je odvisno jeli Evropa zavozi v mirneje dotbe, ali pa v razburkamo vodovje nadaljnih, večnih vojen. Danes na več časa, da 'bi si državniki pomagali tudi še vnaprej z dvoumno, demagoško politiko rihsurjen'a v kallnem. Francija, je s svojo izjavo, da pripozna Vrangia in njegovo »vlado« kot pravno obstoječo, pritbr.ila ob zid vse dfipliomaifižne zaviralce. Fnaincija je potom svojjegai MiMea-anda z enim mahe tm presekala vsako dvoummo igro, češ, ven z besedo: Ali stopite ob moo stran v brezobzirni borbi proti Rusiji in ruskemu boljševizmu, ali pa stopite ob 9tran Rusije? Priznati se mora, da je Francija zasledovala odkrito politiko, imela' je pogum izjaviti se jasno, se-j veda z namenom, da ji druge zaveznice slede z isto- < take .jasno izjavo, In koj s prvim dnem svoje izave je 'dosledno ravnala, po smeri, ki si jo je takrat začrtala. Prepovedala je zastopnikoma amgleške La-bour Party dostop na svoja itla, da. nie bi se dtoroe-nMa s francosko- delovno zvezo. In ko sta ta dvia. zastopnika, Adamsom in Gc^ssling vendarle prišla v Paris, (fih je po svoljrh policajih pozvala, dai takoj »apustrta francosko zemljo. Počet'e je malce smešno, če pomislimo, da za dogovor ni potrebno ravno osebnega stika, in da angleški labutrnsfci še davno .niso bdjševiki, ali dosledno je to početje, dasi jalovo. Francija je menda med velesiJami edina, ki 'zasleduje lastno politiko, ki ima res politiko, točno začrtano. Seveda imajo tako politiko tudi druge držarve, predvsem Anglija. Ali An^.ia ne mana s pravo besedo na dan. Ne morda, da bi oiioijebia Anglija simpatizirala s sovjetsko Rusijoi! Nikar. Ali notranji položiaj Anglije je že tak, da se .njeni vladi dozdeva prav umestno, če ljudstvu nateče še ka: peska v oči. Tako je pač. Ruski čim it el j je stopil z vso ocMoč-nostjo na plan, s tako odločnostjo, da ni mogoče več iti preko njega, s prezirljivim posmehom. Danes stoji tu dejstvo, da se je Rusija približala zapadni Evropi, kerr se ta Rusiji ni hotela. Ruski boljševizem je de srtvo, preko katerega ni več možno iti, niti ga ni možno obdati s kitajskim zidom. Računati je treba z njim, enostavno. Zato današnji sestanek Llayd Georgeja z Giolit-tijem. Francija se je že izjavila, zdaj pride vrsta na Anglijo in Italije. Kakšna bo ta odločitev? Na vsak način bo treba zavzeti stališče, ker tako, kaikotr je bilo do danes običajno, ne gre več dalje. Tonej. vso hinavščino proč in — ali ob stran Francije ali pa Rusije. Italija imai že svojo začrtana pot. Proletarska Italija potrebuje mir, potrebuje prija* oljctvio fn zve7« s sovjetsko Rusijo. Tu ni več dvoma. Italijanska zbornica je jasno izrazila svoje mnen'.e, in tudi i^ia*-lijanska vlada je obljubila, da bo uvaževala to mnenje, naimreč da itaM ansko ljudstvo po svoji veliki večini, da italijansko delavstvo hoče, zahteva mir z Rusijo in povzetje prijateljskih odnošajev z njo. Videti hočemo, v koliko bo Giolitti spoštoval to mnenje pri svojih dogovorih z Lloyd Georgejem na sestanku v Lucerni. (Na vsak način pa je prole-tarijait dovolj močan, da narekuje svao soaijalistično vnanjo poetiko. Zasledovati hočemo tudi LIoyd Georgejeve poteze na tem sesbsnkiu. Pozabiti pa ne smemo, da je rusko vprašanje termo združeno z nemškim. Nemčija je namreč slično kakor Rusija- skorodane izobčena iz ostale Evrope. Stališče, ki ga bo Anglija1 zavzela nasproti ruskemu vprašanju, bo 'tudi merodajno, ali na’ ■verzajlFsika pogodba ostane, ali pa naj se uniči-. Poleg italijanskega im apgleškega prdetarijata pa je odločno besedo govoril tudi francoski prolebalri-jat in sicer .predsedniku Millerandui naravnost v obraz ob priliki njegovega obiska v Valenciennesu, kjer :so mm zastopniki delavstva in soicijalisti povedali, dtei »se ne bo niti en mož naših organizacij odzval vladinemu pozivu, če poijde za novo pustolovščino.« Francoski delavci so s temi izrazili Milleramdu mnenje vsega evropskega delavstva. Seveda Mille-randu to ni bilo natv.no po godu, ali- bil mu je dober uik. Všteti hočemo, ali so sedanji ententini državniki dostopni za tak pouk. Sestanek v Lucerni nas bo ,00-učil. dela, hnatstva. Vojna uničuje s kanoni ia puškami pridobitve delavcev in meče proletarce enega .proti drugemu v bratomorno klanje. Intemacijonaini proletarijat mora povadigniiti glas in zahtevati mir. Zlasti francozJri proletarijat mora zahtevati fccaec franoodke vojaške intervencije, uradno priznanje sovjetske vlade, formalni mir z Roaifo. V trenutku, ko neteča armada ruskih delavcev i.n kmetov .zmagoslavno podi čete poljske reakcije, pošilja naizadnjaška MiHerand-ova vlada .pomoč Polj.-sfci. Šesto fnamoozkah oficirjev se udeležuje vojne proti sovjetom in franoozki vojni materija! je bil izkrcan v Gdanskem. Nove milijarde so vržene v žrelo vojne. Franoozki narod, k* je že neznosno tlačen po davkih, mora plačevati izdatke novih ubojstev. Ako fttancozki deAarvski razired ne pokaže na viden način svoje vole do maka., ako ne zahteva n.epo-sredim mAr z Rusijo, ako se ne zoperstavi vsakemu pošiljanju municije in vojaštva na Poljsko, razširila se bode vnovič vojna po celi Evropi. Franoozki delavci, sledite vzgledu italijanskih delavcev, ki so znali prisiliti svojo vlado, da rešpektira Sovjetsko Republiko! Ne dovolite, da se presfcrbljuje vojska, zabrsnite prevažanje municije in čet! »Organizirajte povsod protestna zborovanja, vzgled-ne demonstracije za evropski mir. Povzdignete strašen glas proletbarijata, zavedajočega se solidarnosti, ki veže pioietalrce vseh dežel: Dol z vojno! Začniite z akcijo v vseh teli oblikah, da zmaga izkoriščenega naroda volja do milim! Niti enega moža, niti enega vinarja za vojno! Mir bratskemu narodu Rusije! Živela Republika Sovjetov! To bodi geslo trancozkšh delavcev, od katerih je danes odvisen mir Evrope in sveta. Poljski protisunek Jedro ruske armade se le nekoiiko umaknilo — Severna In južna ruska armada napredujeta — Rusi 5 km pred Lvovom Apel [mcosKUn delavcem! (Komiteja III. initennaoijionale.) Osemnajst mesecev ;opet 'potvorjena do nas, se dado vojni dogodki zadnjih dni pregledati priiično takole: Poljska vojska je .po dobri pripravi in pod .poveljstvom francoskih generalov poizkusila z obupnim ipr.otisun-kom, da meši Varšavo, kamor so padale že ruske kroglje. Protisunek je bil dobro zasnovan in se je izvršil v treh .smereh: protti Pultusku, proti Bi^eLo-stoku in proti Brest-Litovskemu. Začetni vspeh je •bil za Poijalke ugoden. Kako se bo pa ta .poljska ofenziva nadalje razvijala, to je Se dvomljivo, oziroma ni prav nič dvomljivo, ker zdi se, da ®o Poljaki ■podvzeli sum ek s prešibkimi močmi. Če se je torej jedro ruske vojske na vzhodu Varšave .pod pritiskom poljskega! sunka nekoliko umaknil proti Brest-Litiovskemiu, ki je v ruskih rokah, pa severna in južna ruska airmada nemoteno prodirati kakor zoba orjaških klešč. Severna ruska airmada se ne umika, pri Vloclaveku (severo-zapadno Varšave, 70 km zapadmo železniške proge Varšava-Gdansko) je dosegla lep vspeh in na jugu stoji 5 km. .pred Lvovom. Tako objema ruska armada v velikanskem .polkragu poljsko vojsko ter jo stiska proti središču. Ali 'bodo ta obroč razni pohodi poljske konjenice razbili^ to se bo videlo v par dneh. Zldi se pa, d*a je usodiai poljske vojske že zapisan, a. VARŠAVA, 19. — Poročilo pol skega generalnega štaba: Čete generala Ridz Smiglija so popolnoma porazile 58. divizijo sovražnika. Naš plen znaša 26 brzostirelmc in nad 700 ujetnikov, med katerimi je briigadni poveljnik 'in njegov štialb, kakor tudi štab nekega polka in številni častniki. Tudi v okolici Puhaitohova in Cisotva so hih bdjševiki poraženi. Na južni froaiti so med Buigom in Lvovcim pričeli boji s prednjimi stražami neke divizije. Vrhovno poveljstvo s hvaležnostjo opozarja na neumorno in vspešno delovanje letalaev tretje divizije izvršeno dne 16. t. m., ki je povzela 49 bojnih, zelo važnih vzletov ter ovirala napredovanje sovražnika (NB. Poljsko zma,gnslatv.no poročilo govori sklepčno o — napredovanju sovražnika!) LONDON, 20. — »Times« .poroča, da so botjševiki izpraznili Brest-Litovsk. To mesto jjc sedaj v rolkah Kotoevensove garde. Pričakuje se prihod poljske konjenice. Ujetih je b:Jo 10.000 rusikih vojakov, uplenjenih 30 topov in 2250 brzostrelnic. VAJR.ŠAVA, 20. — Poljsko levo krilo .je zavzelo Pultusk in koraka proti Mlaivi. V središču koraka poljska vojska v smeri pr.oti Ostrolenki. .Na deisnem krilu so Poljaki zasedli1 Sijedlece im Bijatsik. Skrajna desnica koraka proti Brest-Litovskemu. VARŠAVA, 20. — Uradno p-clji jko por.cčilo avla: Polijske čete, k£ so odšle iz .Domblina, so zirisedle Sijoče im Bijalo ter dosegle levi bnag iBiiiga1 n a'J Bres>t Liibovskem. One branijo to reko ter skušajo priti v stik z armado, ki napreduje med Buigom iLri N. ar e v. cm, da odnežejio sovražniku cesto iz Varšave v Bjialistok, po kateri se umika v velikem neredu. Desno poljsko krilo je tako prispela z južne strani .pred .trdnjave Brest-Litovskega. Del njenih čet je prekoračila Bug v smeri proti Kovelu in krije tako naipnedovatn e Poljakov. V tej pokrajini podlpvira poljski pehod ukrajinska divizija ruskih prostovoi cev pod .poveljstvom generala Bualahorojčai, ki je pri heljševiški ofenziivi zaostala v Poleziji, vzhiedno Brest - Litovskega. Zveze boljševiške posadke Brest-Litovskega so na ta način presekane na. vseh straneh. Severovzhodno Varšave v odseku Bug a in Naireva so Pololki zavzeli mostišče Pultuska ter napredujejo proti Ostrolenki. Ta gib seče nanaivnost edino pot do umika, ki je .ostala še ruskim četam, Id se nahajajo pri Mlav.i in Soldavu, in ki jih zasledujejo diuge poljske čete, koncentrirane na črti Modlin—Gdansko. VARŠAVA, 20. — Poljski vspehd zadnjih štiri dni dokazujejo popolno preureidbo polj sik e vojske. V smeri Modlin—^Ostrolenka so poljske čete napredovale ob obeh bnegovih Narevia, so prodrle do dotoka te reke z Buigom in so izvršile napad v smeri .proti Pultusku. Vojskar ki brani varšavske trdnjave se je razvila v popolni črti proti središču sovražnika. 'Na desnem krilu jje bil obkoljevalni pokret med Djevojinu in litovskem bliskovito izvršen. Ta gib je imel posledico, da je jedro boljševiške vojske zagozdeno .pred1 Varšavo, odrezano od rdečih čet, ki delujejo ob goreniiemi teku Buga. Poljske čete napredujejo v smeri proti Mjeiniku _ Dnohidmu. Ob srednjem teku te reke, v okolici Toruna so bile obkoljiene .boljševiške čete, ki so pri spele do Visle. Ta gib vzpostavlja železniško in rečno zvezo med Varšavo in Gdlaflisko. (■Brzojavka je precej nejasna; klfjubu vsem poljskim zmagam., stoji jiedro ruske vojske še vedno pred Varšavo!) DUiNAJ, 21. — Radijobrzojavka iz Moskve, ki pa je dospela deloma pohabljena, poroča: Pri ViocJaveku smo zajeli 1700 ujetnikov. Pri Plovsku se vrše trdo- vratni. bojli. Pri Kozomcimu smo odbili sovražnika preiti jiugo-zapadui. Težki boji se vrše v cikioulišu Varšave in na jugovzhodu mesta Ob Buigu je položaj nei7premen.jem. V vzhodni Galiciji nadaljuje io pohod ma Lvov. Z0R1CH, 21. — Raidijobrz.cjavka iz Moskve z 'dne 20. t. m. poroča: V okolišu Plovska in Geka.nova nadaljujejo Ijiuti bloji. V se umaknile na dbra.m-beno črto pred Lvovom. Predvrd ,ajo se boji v odseku Lvova. LONDON, 21. — Po neki brzojavki iz Varšave se poljska pfrotisunek vspešno razvija. General Skorski je zasedel Puituisk. Poljska fronta v varšavskem .odseku gre od Pultusk?j preko Sjedelc do Stavatiča. VARŠAVA, 21. — U.radno poro>a:lo javi a: Vsled zmaigovite pflortfiofenzJve px^s,ke vojske dosega število ujetnikov do 19. avgusta 15.000 mož. {Tlo pa .je zelo malo po takem strahovitem .grmenju!) VARŠAVA, 22. — PoUjako poročilo z dne 20. t. m. Rovari o zopetnem zavzetj,u Cehanovega. in Brest-Li'tavskega po poljskih četah. Ujetmiikov je dosedaj 18.000. DUNAJ, 22. — »Izivestja« p:šejo: Za sedaj smo se odpoveda.l!i poholdu .na Varšavo. Izpraznili smio> črto Liakotv—Rajdzini ter držimo se vero- vzhodno črto. Pogajanja v Minsku napred'i3;.eljio zeloi počasi. Potreben bo .nov n.aipor, da .premagamo Poljake ter zaustsrvimo nijihiervto 'prcdiiranje, drugače izgubirnio sad svojih 'borb. Se važneja je južna fronta, 'ker bi Vlr.amglovo napredovam e uteSnilo poslabšati položaj. DUNAJ, 22. — RaidSjcfrirziotjavka 'iz Micskve poi "ča z dne 20. t. m., dla nadaljujejo ljuti .bn)i v okel'iU Plomska.. V smeri proti Vairšarvi se bi 0j.o rdeče čete zapaidno črte Vrisk m v—-Stanislavov. Pri Rrest-Lvtov-skem se vrše ibojl mb z.5padne‘m bregu Buga. V okolici Grubeševa nadaljiujiejio nsake čete pohiod. Zase;!li smo Zamošč. B'tjemo se ob vzl-jrdnem robu mesta Lvova. Zajeli smo 300 ujetnikov in 20 lopov. Pri Tarniotpclu so naše čete prekoračile Str^po im na-dal ujejo pohod. V 'Krimu se 'bijemo pri Orjelilovu. Zarvzeli smo Va-siiTijev. prodirajo proti' Kattowitzu in Dombavi. — Premio-gctvini rudniki so cibustarviili deilo. Pri Begutschutzu se 'e vršila ibitka med vojaško in nemško policijo. Nemška policija je imela 12 mož mrtvih dn mnoigo ranjenih ter se je moralai umekmiti. — Neko paricčila generala Leronida izjavlja na liste, da bo postopal .proti hujskačem katerekoli narodnosti. V Laurahut-te iin Boigntschiutz e bdflo .poslano vojaštvo na kami-jonih, k er sese tudli tain ■pokaizial«' neredi. — Na druga strani je ultazal general Gaittey polkovniku Blan-cardu, ki. se je .bal umaknil na kraj mesta KonigshiiMe, naj zasede notranjost in predmestja tin naj prevzaiflj« tudi najsbnožje mere, alko prebivalstvo ne ho spoštovalo naredb. V nemškem komlisarijatu, ‘ki je osumljen, da podpihuje nerede, je .bila izvršena hišna preiskava. Veliko ii&tin je bite zaplenjenih in izročenih medlzavez niški kiomisij*. Listi dobivajo iz Breslave še sledieče: Ko je v Konigshutte neldi francoski častnik delal opazke tiekemoi prl'ci'skemai agentu, ker ni klil po predpisu oblečen, se je zbrala množica. Ker ,je tai grozila je posredcivrl ne^Vii idrugi častnik in je zahteval, naj na-stepifo stiraže. Te so množice razgibale. — Po na-redti m eidzavez.rtškie komisije so hille poslane francoske čete v Lar.irahiilte, da vzpostavilo red. Prišito je že do s,pcipadov. .LONDON, 21. — Agenc:ja Reuter objaauja sledeče iimfarmiacrpe: P.fijiaiki v zgiCCT'jč Šlezi ii so predložili daineis medzavezniiški kori iVji •v Beuthenu sledeče zehteive: Od^jLrrnHev policije; r.zgon nemških zaseb-niikov, 'ki so. se nastanili v deže?f za .dve leti; aretacijo ;.n kaizen za osieibe, ki so se nadelerfiiie ijte'gcdkov zadrjih dni; pevrnitev šVi?rf*e, :ki* e bila: storjena Poljakom; oldstranitev s«iiri\':iviih nemških uradirrkoT,-; zasedba elakiramio po zrr'ezriišk’h ?et?h VESTI m ITALME NAPOLI, 20. — Stavka' pristaniških delavcev »e zmagovito končala. Ob tej pniiLiki e .priredila množica staivkujočih veličastna m.a.nifestaci.io z .godbo in zastavami. Na micilu se je vršil velikanski shod. Govorili so Corradetti, Temeri in dlfuigi. MILAN, 20. — Iz .dešlih ves,fci ise pesnema, da so koVinarp vseh po>deit£§ v Ital^i danes z.opečeli z ob-stiruikai .onizmom. Delaivshvo se je m'mro iin d.ostoimo podialo v delavnice. Picsebnega »moiideflta ni bilo cfikjer. RIM, 21. — (Agencija Stefani.) — Vlak, v katerem se je vozil GoAitti, je pnitepel v Lucern oh 13'?0. Na positaj« je bil I loyd George s svojim, ta nikem in spremstvom. Velika množica je pozdraivljiala rni.ni-strskega predsedlnika. Oba državnika sta se dk>go-vorila, d!a bosta lim el ai sestanek jutri, v nedeljo. ir je dobila vlada Zedinjenih držav ameriških od Itali e neformalen odgovor na ameriško moto glede Pioljjske. Itail:'jamsl{a vlada obljubljal, da ptošlje v kratkem popoln odgovor. RIM, 20. — Ministrstvo za pošto im brzojav sporoča, d« se .bodo fumkci »Manji in uslužbenci novih pokrajin, ki so bili doslej plačani po predpsih stare (a.-o.) .uprave sedaj izenačili svojim kolegom starih pokrajin. Nemški proletarijat v boju s francoskimi četami BERLIN, 19. (Agencija Stefani.) — Med zavezniška komisija v Oppelnu objavl a dedeoo izjavo: Ko- njenica je posredovala da zaščiti dva šoferja, ki/ sta •bila zl cstavlj en a od množice. Eden od nji u je ht’1 ranjen in neki častnik, ki je tekel šoferjema na pomoč, je bi slooraj linčaln od množice. Med tem ko so se odigravali! incidenltii, so dememstranti skušali prodreti ko n eniški in policijski obroč, k je znpiira-l pot k poslcpjiu, kjer se nahaja medzavez-rri«kal komnsčja. Tedaj se je parkrat ustrelilo at neke hiše nasproti sedežu komisije. Bila .;.e vržena .tudi nočna graniata, ki je napravila parnika med demonstranti. Straža poslopja, kjer se nahaja komisija, je rathila orožje. Dr. Milevski, ki je pomagal ranjenim, e tel zlostav-Ijen od množice. Okoli sedeža miedzaveznrške komisije se je vnela živahna bi:lka. Zopet se je streljalo in bale so vržene druge ročne granate ,ki pa niso napravile nebene škode. Med tem se e izvedelo, da je .bila straža nap-adena in da ima že enega mrtvega. Teda, ji je šla na pomoč ena. četa, katero ao sprejeli demonstoremiti s strdi in z ročnimi granatami. Streljanje e .prenelisallo še le pnoti jirtru. Čete ?o imele dva mrtva iti 16 ranjenih. PA.RIZ, 20. (Agencija Stefani.) — Agenotja Ha^ias sporoča, da je dobite francoska vlcdia rd generala Lorcmda, zi:(po^edav.alca zavezniškim četam v Gornji Ši!eziji, prvo -urajdno Cfbvientidio o dogodkih v Kat-towilzu. Ta obvestila so z d.ne 18. t. m. .!m iz njih izhaja ,dai so se neredi začeli z boljše'.iški m gibanjem ,ki je .fKidcibno g^anjeim, ki so se .po'avila v zadnjem času pri raznih krajih v Evropi, ker se je verovalo v skorajšn i triumf sovjetov. Delavski boij-ševiški življi so delali nas:lji3 iproti Poljski in Franciji. Nemška vlada jrh je podpihovala vsled uspehov btclševiške voj site. Neki list v Gleivvitzu .(Šlezija) je oibjavj nekokko ostrih člamkov, v katerih je zahteval, n,aj ge pnc-iSlissf nevtralnost Slezi.je v nusfco-po!;skem sporu .in da naj se 'temu dosledno umaknejo zavezniške zasedbene čete. IM zahteval tiu-i\ rr.ichilizacije delevskega r.->,zreda in je prcptr/.edo-v?i splošno srtavko krt sredstvo ra vsiSrtev sklepov nemškega pootetarijata. Drugi dam, 18. avgusta, so se vršili nemški in poi^ski shodi. Ob tej priložnosti so se začele v Krifcticnvifou haisilne detnonstracije, ki so imele na nemški stramil čisto bol ševiško obeležj.e. Tivkrat so bile napadene francoske straže v Kaittow.itz'u. dva francoska vojiska Sta bi'la ubita im .osem ranjenih, m.ad katerimi' eden težko. Nesrci so izgubi" 10 mož in so imeli 80 ranjen'h. En poKcijski esstoik je h'l ubit. Dne 18. t. m. zvečer je •b:'o ppoi^iašeti-o v Kattowitzu obsedno stan e. V i ^ n onskah tunjinih krogih se pic udarjaj, da umajo šlez.iijskii dogodki medzavezRiško^ obeležje, ker je Gomja Šlezi ja za:9ediena po nalogu entente in radi tega bi moral biti o teli dogoidkih pred vsem obveščen Aiedzavezniški svet. Franci a, ki je zahtevala zadoščenje, se ne more oddaljiti ;od vensadle-ske r>ogod'be. Tako pravi Francija. Mi .pa pravimo, da se tudi proletarijat ne more in se niti ne sme oddaljiti ________ za ped — od duhovne pogodbe s sovjetsko Rusijo. Delavci in kmet e se .morajo ravnati po sklepu komisije »Mednarodne strokovne zveze« v Amsterdam«, ki je proglasila dne 14. t. m. bojkot proti Poljski. Proletarijat mora z, ah raniti prevoz sovražnih čet na poljsko bojišče, on mora nastopiti kot discipliniranj armada proti svoim sovražnikom. •' Proletarijat počenja realizirati soldamost s Sovjetsko Rtisijo. Upori po ose] soraji flezlji PARIZ, 21. — Berlinski dlopisraiik lista »Joum:I* .brzojavlja, da so se pcjaviili v gotrnfi (nemški) Sle-zi'ji norvi neredi. — Nasilne demonsliraci ,e so se vršile iv Beuthenu iin Kčnigshiitte. PoUjuikii dobrovcljci so se baje združili, da zagotovijo varstvo- poljskemu prebivalstvo, zasedli so CbeppnRtz in Ichenaiu ter Prosinsfteo icojefou i porensKi Prusiji. BRUSELJ, 21. — Iz DiisseMcrfa poročajo dne 20. t. m.: V Weroberja v porer.ski Prusiji (zapadna Nemčija) je bila proglašena sovjetska republika. 100 mož je zasedlo županstvo in je po rnesiu rekviriralo avtomobile in konje. Največjim begatašem so zaplenili denar. — Govori se. da je bilo gibanje pričeto od »KAPD« (»Komunistična delavska stranka Nemčije«), ki je izsilila cd državne banke 2.000.000 frankov. — V Reinscheidu pozivata dva manifesta delavce na boj. Varnostna policija veruje, da bo obvladala gibanje. DOSSELDORF, 21. — V Diisseldorfu so izbruhnili nemiri. V Essenu, Barmenu in v Reinscheidu so bili objavljeni manifesti, ki pozivajo na revolto. V Kat!owitzu in Bogutschutzu so se vršili poboji, ki so trajali okoli Štiri ure; varnostna straža je ukrenila vse, da se izogne prelivanju krvi. vsak predlog glede izprememiiltve pravne podlage saintgenmainske pogodbe in priporočila vsem državljanom ,naj ne tresijo misli in moči v svrho udej-stviiltve nedosegljivih ciljev, temveč naj zastavijo svoje moči rajši v delo »at ncfcrano obnovitev.* Glede madžarskih izzivanj je rekel 'Renrner: ako so odnošaji s vsemi sosednimi' narodi mirni in zaupni, se tega ne more trditi o Madžarski, ki je še v zadnjem času poslala čete v Nemški Avstrii prisojene .pokrajine v zapadni Ogrski, i(Fuirstenfeld, Zalesegezerg). — S Češkoslovensko, ni sklenil Ren-ner nobenega dogovio.ra, — Z Jugoslavijo se bodo morala vršiti še težka pogajanja v narodnostnem in trgovinskem vprašanju. V težkam sporu med .poljskim in ruskim narodom ,mora Avstrija .cstaiti popolnoma nevtralna,, ker m,aovna pogodba ji ne dovoljuje pravno, .nobene druge smeri, toda predvsem zato, ker bi najmanjša oddaljitev od najbicilj stroge nevtralnosti prinesla seboj nevarnosti hiudih neredov v inozemstvu. Kan-celar je cmemil nato dogovor v Kodanju glede povrnitve vojnih ujetnikov, ki se je vs.led nekega ne-sporazumljenjia smatnal kot znak nove vnanje politike in ne izvrševanje dtoločeb saintgermainske mirovne pogodbe. To nesporazumljenje se je sedaj popolnoma poijiasrnilo. Gibanje med czljskimi narodi ATENE, 19. — Danes se vrši v Baku (v Armeniji) sestanek perzijskih, armenskih in turških kmetov tn delavcev. Sestanek je bil sklican od izvrševalnega odbora III. komunistične internacionale, da pripravi vse potrebno za kongres, ki se bo obdržal enako v Baku dne 2. septembra, na katerem bo zastopan tudi zapadni proletarijat. BOMBANY, 19. — Zveza indijanskih delavcev poka-zuje vsem sodrugom potrebo, da podpirajo gibanje indijanskih delavcev. Osem milijonov hindostanskih delavcev dobiva pod angleškim režimom plačo 60 vinarjev dnevno. Francoska socijalistična stranka je izjavila solidarnost z delavskimi organizacijami Indije. PARIZ, 21. — Agencija »Havas« je dobila z Bejruta z dne 20 t. m. sledeče: Položaj v Mezopotamiji postaja, vedno bolj vznemirljiv. Cesta, ki pelje proti Perziji je bila poškodovana in napravljena nerabna. Na Evfratu so se vzdignila številna plemena. Proga Bagdad-Foluda je bila večinoma razdejana. V okolici Kanare je železnica odrezana. Opazuje se veliko zbiranje plemen, ki nameravajo udariti proti Mosulu. Politični Mij Trumbič T pogovorih s Kamenevim in Krasinom. V Londonu je imel te dni Trumbič pogovor s Kamenevim in Krasinom. Pogovor se je sukal predvsem o povrnitvi jugoslovanskih jetnikov iz Rusije. Govorilo se je tudi o trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Rusijo. Cepitev v švicarski socijalistični organizaciji. Nekateri člani stare »Sodjalistične mladine« so se odcepili od tega udruženja, da os.nujejo združenje »Komunistične mladine.,« ki sprejema vse principe III. Internacionale. Nova organizacija si postavlja nalogo propagiran]! komunističnih principov, ne da bi pozabila na vzgojno probleme. Mrliča zuMsjo politika DUNAJ, 19. (Agencija Stefani.) — Državni tajnik Renner je fa^av'1 odboru za vnanje stvani, da imajo sedanji avstrijski odnose ji z inozemstvom gospodarski značaj. V trdnem prepričanju, da bo »Zveza narodov« zadovoljna našim zahtevata in zavedajoč se, da e avstrjska .republika gospedanski preveč izčrpana in politično še ne utrjena je viada otckloniia ErandjeUe profite Kako je nekada, navadno, kr. o z oblak j prodirao glas boga, tako danas svijetoim orni glais prof i tara i dk>p *re u svaki kuitac rgdj.e živi lijaidskoi 'biče moderne dobe. Ko malo popostane i posluša, čut če taj strašni glas, koji veli: Ja sam nebeški vratar, i ko želi uči u nebo, mora meni' platiti uiaznmu. Ja sam ujedno onaj, kaji otvara vrata svim nia.dama živeta. Ako hočete živ,jeti i j.esti, mic r>£itia za mene radii ti, jer čete inače skapati od gladi. Bez mene nema života i zemlja bi bila prava ipustoš. Vi se usudjte govoriti, da sam ja nekoristan? Ko vam je bo reilcao? Kakovo školu ste .porerna btOgatašima teglc foš više, samo da im se nekako oduže. N«je meja dužn«st, da Ijudima saoip-eim, ikafco su gupš, kad taka: misle. Bogataši »vise o n ima ,ne oni O 'bogatašima. No pošto ««1 to u svojoj večini ne 'shvača^u, napada.ju na one p-cjedunce, kojii im to kugatju razjasniti. Ima časterva, kad su ljudi zdvojni, a ne znajuči si pomoči, (bacaju se u vodu ili si prosviraju giavu. Seljaoi otvrad .uiju svoju zemlju za — mene. Svako vireteno u tvcirnka ekreee se za — mene I svaka zna sina radi iponajprije z« — men«. Trgovine se vode u prvioim .redu za — mene. ŽeJjezndoe lete svijetom, a bronfovi velikim monma ii prvom redu za imoju korist. L^udi su mo t zapriseg-auta potmaigači. Oni su moji sialni prijatelji. I ako je kioji koaniad nvojeg viasnšštv® ugrožsn a:'.vredtnije, kad p očmi buJaeaiiti, kako .plemenito djelo su učMiiili, onda ea vrijem« pokcl a izgube tju& sve vsječaje, pontaju iprave živtetiroje, a .poslaje tpokolja preostaje im jedi:,no, da jedmi diru,ge vairaju d gule, pri čemu ja uajfcc'!ijc prolazim. Ne pirestaju se oni m onda klati, ‘«e je nasloviti na urad proletarske akcije v Benetkah (Veaezia) calle Bembo, palazzo Bembo. Polit, tajnik: Alessandri Prvi pokrajinski svet socijalistične mladine se vrši v nedeljo 29. t, m. ob 10. zj. v zeleni dvorani Del. Doma v Trstu. Povabljeni so vsi že ustanovljeni mladinski krožki, da se sveta udeleže p enem zastopniku. Razpravljalo se bo o važnih zadevah. Samostojne predloge treba predložiti tekom tedna. Posebnih povabil se ne razpošlje. Osrednji odbor. Kongres socijalistične federacije v Furlaniji se bo vršil 4. in 5. septembra t. 1, v Gradiški v prostorih Delavske zbornice. Dnevni red: 1.) Volitev predsedstva, 2.) verificiranje mandatov, 3.) poročilo tajništva (Tonet), 4.) blagajniško poročilo (Inwinkel), 5.) potreba deželne organizacije ter njeno stališče napram DeL Zbornicam, izobraževalnim društvom in zadrugam (Callini), 6.) politične in občinske volitve (Tuntar), 7.) tisk (Invvinkl), 8.) šola in proleta-rijat (Miam in Stanta), 9.) volitev deželnega političnega odbora. Prijave je vposlati na podpisanega do 28. t. m. Luigi Tonet, Cassa ammalati, Tržič (Monfalcone). >Socijaiisiična sekcija« Prosek-Kontoveij sklicuje za danes, točno ob 20 30 Člansko zborovanje, ki se vrši v sekcijskih prostorih na Proseku. Dnevni red: Volitev delegata na redni deželni kongres »Deželne zveze socijalistične stranke« za Julijsko Benečijo. »Socijalistična sekcija« poziva svoje člane, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. Legitimacije vzeti sabo! Nečlani nimajo pristopa. Tajništvo »SS,« Prosek-Kontoveij. DomnCl vestnik Ob barkovljanskem obrežju je občinski redar Pirelli našel v morju plavajoče, že gnijoče telesce štirimesečnega otroka. Oblasti poizvedujejo. Umrla je na ulici v noči na nedeljo neznana ženska slabo opravljena, prilično 60 let stara. Bržkone jo ie povozil kakšen voz. Prenesli so jo v mrtvašnico pri sv Justu. Samomor. Dvajsetletna Dominika Dapas, stan. v ulici Crcsada 12, se je zastrupila. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Ranjen po bombi. Kmet Ivan Šnebel iz Markušine pri Materiji je kopal na svoji njivi ter pri tem zadel na ročno bombo, ki ga je poškodovala na levi roki. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Iludski oder Podružnica v Barkovljah. Dne 12. septembra t. I. sc bo vršila na Trsteniku prva velika vrtna veselica s sodelovanjem bratskih podružnic. Čisti dobiček je namenjen za zastavo in kulturne po trebščine društva. Zato se nadejamo iz mesta in okolice prav obilne udeležbe. Natančnejši vspored se objavi pozneje. V ponedeljek, sredo in soboto pevske vaje za mešan zbor. V torek teoretična lekcija za mandolistični odsek. \ četrtek odborova seja. Knjižnica je odprta vsako nedeljo. Komunistično posolilo Vse sodruge poživljamo, da podpišejo naše kemn-aistično posojilo. Deleži znašajo 25 lir, Plača se lahko ves znesek bkratu ali pa na obroke. Vplačila sprejema tudi uredništvo našega lisla kamor naj naslove svote tudi sodrugi izven Trsta. Kakor sklada denar meščanstvo za svoje bitke, tako mora zbirati sredstva proletarijat sam ako ho če izvojevati svojo bitko. Deteuski pregled Pomagajmo političnim preganjancem Politisftint, strokovnim in kulturnim organizacijam v Jul. B@»e Sodrugi! Ta občni zbor je velike važnosti za nas, ker si moramo izvoliti odbor, ki bo moral v bodočem letu opravljati ne samo domače podružnice, temveč skrbeti tudi za sodruge z dežele, ki pričakujejo rešitve iz mesta. Dolžnost naša pa je, da jim pomagamo in jih dovedemo na pravo pot organiziranih bojevnikov. Odbor, Stavka zaajoličnih delavcev se bliža svojemu zaključku. Med zastopniki delavstva in delodajalci je prišlo do sporazuma. Ako delavstvo sprejme ta sporazum prične delo z današnjim dnem. Akordni delavci tržaške luMilnice vztrajajo v stavki. Ravnateljstvo je imelo s svojim poskusom s kramiri malo sreče, ker so ti pod roko najeti delavci zapustili delo, ko hitro so čuli, za kaj pravzaprav gre. obdržal je svoje prvo važno sejo v malem Kabaretu Soleil d’Or, ulica Saint-Rutoine, v bližini Bastilje. Tu se je sklenilo, da se vsaka izmed onih štirih divizij, katerih naloga je bila Zavzeti Tuilleries, zbere okolu svoje rdeče zastave. Napad je bil določen za prihodnji dan. Zastave se je naredilo ponoči; nosile so sledeči napis; »Odpor zatiranju. Vojni zakon proti uporu eksekutivne oblasti.« Zbirališče upornikov je bila Bastilja. Napad Se je izvršil šele par dni kasneje in premagana je bila monarhija. Dve leti se je razvijala republikanska revolucija. Ko je bil spapaden Bobespierre — a zagrabila laži — republikanska buržoazija oblast, je prešla beseda »rdeč« v politično izrazoslovje: ona znači brez razlike jakobinca, pristaša nasilja, pristaša »nadomestila revolucije.« Rdeča zastava je postala zastava ljudskih uporov. Po padcu cesarstva je bila razobešena v Gironde-i. In ko so se v juniju 1832 republikanski delavci, študenti poli tehnike, poljski, italijanski in španski begunci priprav, na upor proti monarhiji Alojzija Filipa, zaplapolala je nad množico rdeča zastava s sledečim geslom: »Svoboda ali Smrt.« Množica, je bila tega dne deležna le smrtL Toda od takrat nadaljuje rdeča zastava neprenehoma svoj pohod k svobodi. PosJoviaa veli: »Ako smo mi brada keatf sestre!« Ljudi ni ne misle, kako ružnu svtjedadžbu daje ova pcslovica demašnj&j kulturi i ctj«fam žšvotu. Ljudi se mogu l ubd-ti,, dok ae dodfu u pitanje kese^ to jest interesi. No kako neona, života bez interes a}' i kako se sve oiituje u novcu, to znači, da kes e, vječooi cdlučuju, a cm e nimi sestre, nego — nepri-*"' jatelji. Prema tome 1‘tuMma, ne ostaje ni vremena ni mjesta za bratstvo, nego za bor,boi oj tnntrsnt hvj.r-bari d nišfca više. To poka,Z'Ui e tkira^nu snL,rovK>st njihove d)uše, koju meče •priyepša>!č mi največ® slikarska. umj,e'toost, ni najuzvašenija gfrazfoft. I kad OJiii tvrde, da danas ne može 'biti drugsoTe onda tAme sami 'pekaizifju, da nemaja >praviai bor.iti se proti v sctijaAizmia, ktoyi veti — može b?ti drugat&je! Ako kultura čota ‘bati odraz napiretka oovječams.tva, i ,s;ko zd,rav razum veli, da napretka i zdrave^ žive te ne može koti, dok p-ositcji neredna kosi i neppavdia u društvu, onda je znak, da ljudi i.piak znaju, što je zapravo kuitura i što današnjem društvu nranrka, da se ti'3.z.ove kuiitnrfiren. Detnašm,'® vJadajaioa klasa to dobro sbvača, no jer radi svojih iovteresa pedržaje nejedmakest, ‘pekazuje, da jioj nije stailo do prave kulture. Sccijaiisti, zna-juoi, što kultura ima znočiti ;rede na tem, dia društvo učtme kulturnim, ali da prije sr-uše sve, što je kulturi na pu‘tu. Socijalis-tička kultura se ne razslikue od današnje parao kr oz to, sto ona ima biti op cenita, što ima ubohvatita cijelo društvo, nego ponaipiče kr,oz to, što- .čov^eka stavi ja u posve novi ednošnj prema ptriiricdi d prema ostalim lj-udirna. Današn;e'diništvo s poncscim igov«v, da je oovjek gospodar svij-elia. No .to je tek nnogu-čnost, ali ne zbil ja. Taj ubcigč današnji gospodar svijeta još ni'e siguTan ni za svciju egzistencu. On ješ u svioo- večina nema ai do voljno hrane dovttlj.no odi jela, a da i ne govorimo -o dnuigpin pe-trebama. Taj gospodar s vijeta se sav pojjrfcio .p-cd 'teretc!£tt -brige, kako če sasta viti u.-tno ®a -večeri i kakci če oblati! živ. A3co baš niije ,u strahu za danos, on se nrršta ipred ,pomisli na sutra ,‘prekosu‘tra, za mjesec dana, jer nigdje nema sigurnosti1, jer uza sve to £bo je »gospodar sviijeta«. nema ni.gd e nišfca svojega. A to vrijedi za več:mu čovječans-tva, daikle ornih, koji s« — >gospo, dar s vijeta«. Covvjek hoče da 'budie gospodar svijeta, a ne može gospodariti ni samiim sobom. to jest jnizeri.joan, kioju je sam unčo u d rušit v». U niskoj ,bo*b!i za svoj o-p-fttanak ljudi se inrze, gio-že, ubijaju i zatiru, .jer ne mioigu da gotspodare .svojimi viastitim ziajedničkiim životom. Je 'li to kultura? Današnji gcspcdlar s vijeta — ocivjek — je rob svojega rada na svakomi koralcu. On zna prilično mnogo, može n?oini,ti mnogo 'toga, može st ved ti izobilje, i na koncu irmire 'bi edan i željan sv ega, jer niije gospodar svicjeg^a- rada,. Ljmdiraa kao cjdini do danas ni e uopjelo stvierrti organizacija, kofja bi znala blaga svijeta u-potrebi-ti nia> k-oriist svih ljudi. Ovakovu organizaciju ne može stvorSti današnje društvo, v*, zato se i ne c\:iane, zato se mrze i sifcvaraju si pakao. Današnja kultura, današnji otfnošaj čovjeka prema čovjeku o6:tuje >se u revir ilveru više nego u Tčemiu dtnrgomu. Kad eovjek izl^zi ili delazi po no*či kučr, ne misli aa ništa drugo, nega da li ga neče njegov kulturni bnat dočekati kcd k-ojeg ttgla sa revdveroim u ruci i usirijeliti, ne fcudie K se >data afero orobrti. Zar če to bšti petrebno u drnštvu, gdje če svako-rnit b:ti omoguče®o da radi i živi i gdje neče niko monatti misIHi na, to, da orobi dragega? Ljudsko bratstvo', to če moči .ostv,siriti jedfeio 90- j aijalizam, kad1 uredi gospodarstvena pihanja iFudi. i U crkvi se govorilo, kako se ljudi meraju Ijufciitf, »o | na ulici je posbcijala stisca agma i čovjek se mora« čurvati, dia ga ne icmo4?e onaj, kolega je on irnao U takovim* prilikama je lado.st gorvotirt* o bratstvu i 1 'Uibavi. Elektrika ix zraka. Praška neinekr listi porečaja o novi iznajdbi tehnika Gustiava Leatnea^a v Balinu (Nemec z Češkosiovenske), iakoristitta atmosferično elektriko za tehnične namene. Leutnarjev sistem se rMbk^e od Paulsenovega (slavni fizioar) postopanja, spušoaiti v zrak s piinom mapotojene privezne balone iz kovine ki zbinajo aimosieričjic elektriko. Pri Leutnerjevem sistemu našito pijo mesto priveznib baionov 12 metrov visoki, dtrogi s spAčastin>i krog-Ijk-ami na kraju, ki so za prevajanje zraka oskrb-stavea. Pri praktičnem poskusu se je oskrbelo z elektriko droga močni zvonec in eno žarnico1. Napetost toka) je znašala 300—1050 voltov. Izdaja za socijalistično zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. pri Sv. Mu pri Trstu toči izborno belo in črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna. Ho delavska pptti lalia v Dobravljah na Goriškem ima v zadružni klati več sta ML najboljšega naravnega VINA pa zmernih vsakdanjih cenah. Daje od 66 Ut. naprej. Zalogo ur in ziatanine ter delavnica ALOJZIJ POVH Telefon 3-23 sodni izvedenec Trst, Piazza 6. Garibaldi 3 (ex Borriera) pl „Pri Prelovtu" se nahaja sedaj pr! J. ŠTRAUSU tik šole v Idriji □ Dnevno novi dohodi! M m %m a 9 □ Tfoma i HMiim Masna M. Ferjanitt VIPAVA Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. Itd. Priporoča stavnemu občinstvu v vipavski dolini Dnevno novi dohodi! A or m H K O 3 K C -« □ Občno konsmnno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ustanovljeno leta 1898 Ima 1127 članov, Lir 4,861.59 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš, valjčni mlin z električno razsvetljavo, zemeljsko poj sestvo, gozde in travnike. — ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manu fakturnim, galanterijskim, kolonijalnim, špecerijskim blagom ter vsake vrste pijač in tri Miijalke. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuj« po 5 od ki so investirane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja. Hranilne vioge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice VODSTVO.