St. 16.
Posamezna številka 2 K
Poštnina plačana v gotovini.
Leto II.
Posamezna številka 2 K
Kočevje, dne 12. avgusta 1922.
Uredništvo:
Kočevje štev. /)8.
Naročnina:	\
za celo leto Din. 15. sicer sorazmerno.
Upravništvo: Kočevje štev. 18.
Inserate:
cela stran Din. 800, sicer dogovorno.
Gospodarski, politični in kulturni organ.
Izhaja vsako drugo soboto zjutraj.
Program Narodne Radikalne Stranke.
Narodna Radikalna Stranka (NRS) se je ustanovila v Srbiji meseca januarja leta 1881. kot politična parlamentarna skupina ter zasnovala program svoje politike tako, „da bi njeno delo in smer bili pod nadzorstvom naroda in javnega mnenja".
L. 1881. si je Narodna Radikalna Stranka postavila za cilj državno ureditev Srbije: notri narodno blagostanje, a na zunaj državno neodvisnost, osvobojenje in zedinjenje tudi ostalih delov naroda.
Ona takrat še ni mogla obseči naš celi narodni problem, niti zaradi notranjih neprilik v Srbiji, niti zaradi tega, ker je bil zato potreben tudi sporazum z onimi deli našega naroda, ki nosijo hrvatsko in slovensko ime, a so živeli v svoji celoti v okviru bivše avstro-ogrske monarhije. Vsled posebnih razmer njihovega političnega življenja je bil sporazum težak, ker so mnogi njihovi prvaki bili mišljenja, da je treba zediniti naš narod vseh treh imen, živeč pod Avstroogrsko, v obsegu iste monarhije same.
V teku časa in dela je Narodna Radikalna Stranka pripravljala politično-kulturni teren za izvedenje celokupnega narodnega problema. Ko je prišel čas, je odkrito stopila na čelo naroda ter 1. 1903 razvila zastavo osvobojenja in zedinjenja celokupnega našega naroda v polnem soglasju s Krono.
Danes po izvršenem narodnem osvobo-jenju in zedinjenju, v prvih dneh življenja zedinjene ter osvobojene domovine, ko se ima postaviti temelj za novo državno zgradbo, misli Narodna Radikalna Stranka, mora izvršiti revizijo svojega programa, da vidi in proceni, kaj se bi imelo vsled novih prilik ali vsled novih državnih zadač dopolniti ali izpremeniti.
Pred vsem mora Narodna Radikalna Stranka Kraljevine Srbije postati tudi formalno, kar je postala vže dejanski: Narodna Radikalna Stranka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katero lahko vstopi vselej z dobrodošlico pozdravljen, vsak brat, Srb, Hrvat in Slovenec, kakor tudi vsak drug brat slovanske krvi, ali tudi vsak drug i0_ jalen državljan brez ozira na jezik ali vero, samo ako misli iskreno in hoče zvesto služiti načelom in idejam strankinega programa.
Radikalna stranka je svoje ideje in program, v koliko se je to nanašalo na Srbijo, ustvarila ž* dolgotrajnim, z veliko borbo izpolnjenim delom, posebno z izdelavo
Ustave 1. 1888. in njenim oživotvorjenjem
1.	1889.-1892. kakor tudi 1. 1903. in dalje. Prešinjena z istim duhom je ona pristopila tudi reševanju vprašanja o izvedbi našega narodnega zedinjenja in ureditve našega skupnega življenja v zedinjeni Kraljevini. Radikalna stranka je objavila načrt zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev že novembra 1914. v Nišu, kakor tudi pozneje v juliju 1. 1917. z manifestom na otoku Krfu.
Nazori razloženi v Kriški Deklaraciji, so njeni in ona sloni tudi zdaj. na njih. Samo je potrebno, da se ti principi oživotvorijo in dalje razvijajo. Narodna Radikalna Stranka naše Kraljevine bo zanje delovala z vso svojo umno in moralno silo. Ono, kar je po naših mislih treba tu posebno poudariti, to so sledeče točke:
1.	Država Srbov, Hrvatov in Slovencev bo svobodna, nezavisna Kraljevina z enotnim ozemljem in enotnim državljanstvom. Ona bo ustavna, demokratska in parlamentarna monarhija z dinastijo Karagjorgjevičev na čelu, ki je dala dokaze zato, da se ne oddvaja od naroda ni po idejah ni po čustvovanju ter da postavlja na prvo mesto svobodo in voljo naroda.
2.	Država se bo imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	Ona bo imela en državni grb, eno državno zastavo, eno krono. Ti državni znaki bodo sestavljeni iz naših sedanjih posebnih znakov.
Državna celota se označuje z državnim grbom in državno zastavo.
Državna zastava se bo kot simbol edin-stva razobešala pri vseh uradih in napravah Kraljevine.
4.	Posebne zastave: srbska, hrvatska in slovenska, so jednakopravne in se lahko razobešajo, svobodno upotrebljajo pri vsaki priliki.
Tudi posebni grbi se smejo svobodno rabiti pri vsaki priliki.
5.	Vsa tri narodna imena: Srbin, Hrvat in Slovenec so popolnoma jednakopravna na celem ozemlju Kraljevine, in vsakdo jih sme svobodno upotrebiti pri vseh prilikah javnega življenja in pri vseh oblastih.
6.	Obe abecedi, cirilica in latinica, sta istotako jednakopravni in vsakdo jih more svobodno upotrebiti v celem obsegu Kraljevine. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne, odnosno imajo pravico, poslužiti se ene in druge azbuke, ravnajoč se po želji državljanov.
7- Vse priznane veroizpovedi se vrše svo-
bodno in javno. Pravoslavna, rimsko-katoliška in muslimanska veroizpoved, koje so po številu pripadnikov najmočneje v našem narodu, bodo enake in ravnopravne v odnosu k državi. Na osnovi teh načel bo imel zakonodavce nalogo, da varuje in vzdržuje kon-fesijonalni mir, ki odgovarja duhu in preteklosti našega celokupnega naroda.
8.	Vsi državljani na celem ozemlju so jednaki in jednakopravni pred državo in zakonom.
9.	izborno pravo za volitev narodnih poslancev za Narodno Predstavništvo, kakor tudi volilno pravo za občine in druge upravne jedinice je enako in splošno ter se bo izvrševalo po občinah z neposrednim ter tajnim glasovanjem.
10.	Ustava, katero izdela po sklenjenem miru Ustavotvorna Skupščina, izvoljena na osnovi splošnega, jednakega, neposrednega in tajnega glasovanja, bo temelj za celo državno življenje, izvir in zatočišče vseh oblasti in pravic, po njej se uravna celokupni državni organizem.
Ustava bo dala narodu tudi možnost, da razvije svoje zasebne energije v samoupravnih edinicah, očrtanih po prirodnih socijalnih in ekonomskih prilikah.
Ustava se mora sprejeti celotno v Ustavotvorni Skupščini, s številno kvalifikovano večino.
Ustava, kakor tudi drugi zakoni, sprejeti v Ustavotvorni Skupščini, stopijo v življenje po Kraljevi sankciji.	(Dalje prihodnjič.)
(„Samouprava“, G. Radgona.)
Nas zajam i valuta.
Nema sumnje prognosa ministra finansija, da će se usled zaključivanja američkog zajma i njegovog ostvarenja, popraviti kurs našem novcu, istinita je i točna u opšte, jer je u opšte izjava o tome i učinjena. Ali, koliko će se u tome pomoći i u kojoj će se meri, usled toga, naša valuta popraviti — nije rečeno.
Da bolje zagledamo u ovo pitanje.
Kad se s polja unosi strana zdrava valuta u našu državu, samim tim će se naša valuta popraviti, pa čak i u slučaju kad se zajam ne uzima radi privrednih i produktivnih celji. U toliko pre 1 bolje će rezultat pokazati zajam, koji se uzima za privredne celji, u koji dolazi i ovaj za gradjenje železnica i pristaništa.
U prvom slučaju valuta se privremeno, za jedan kratak period vremena, popravi, pa da se opet pogorša, možda i ispod predjašnjeg
lo§eg kursa. U drugom slučaju kurs domaćeg novca će se popravili, ali samo malo ma da stalno, sa nekim malim promenama.
Iz samog zakona o zaključenju ovog zajma očevidno je, da neće ceo iznos zajma ući u našu zemlju ne samo odmah, već i u opšte Zbog toga se naša domaća valuta ne može tako naglo i visoko popraviti, kako se očekuje sa izvresne strane. Pri svem tom što se popravlja, naš trgovinski bilans je još uvek pasivni, a takav će biti još za više godina. Zbog toga, rezerva u tudjoj zdravoj valuti od zajma utrošiće se za kratko vreme, kraće nego što se očekuje, te će u zemlji nastati opet tražnja dobre valute. Medjutim, uložena strana dobra valuta od zajma u privredno-kulturna preduzeća (železnice) noće moći davati Odmah ona dejstva što se očekuju od takvih preduzeća, pored toga što će u isto doba nastati i era plaćanja anuiteta baš i po tome zajmu. ,
Uloženi kapital neće moći davati dobre pozitivne rezultate, jer će, pre svega, morati proći nekoliko godina dok se železnice iz- j grade i predadu saobraćaju, a zatim i kad se to učini, neće bili dobrog pozitivnog rezultata još za koju godinu posle toga, jer u početku prometa, dok se svet navikne na potrebu koriščenja železnica i dok se oslobodi konzervativizma, mora da prodje neka godina. A uticaj te železnice na privredni i ekonomski život zemlje i okoline, kroz koju bude železnica prolazila, ima da se pojavi tek posle nekoliko godina po puštanju njenom u promet.
Zbog svega ovoga naša se valuta neće moći visoko popraviti samin unošenjem dobre valute kako bi trebalo s obzirom na prirodno bogastvo naše zemlje i kako se očekuje.
S druge strane, naša će se valuta ipak popravljati i to stalno, ravnomerno i polako, ali ne samo unašanjem strane zdrave valute. Pojavljivaće se uticajem drugih činjenica i njihovih pozitivnih rezultata.
Poznato je, da je u vremenu neposredno posle rata do danas (1919—1922) usled ratnog iscrpljenja u zemlji, nastao veliki dovoz robe sa strane dok nije nastupilo doba zasićenosti. Te su nabavke uredjutine iznosile iz zemlje grdno velike količine novca, što se u buduće to neće dogadjati. Nabavljalo se se samo potrošna roba i gotovi fabrikati, već naročito, usled poleta naše industrije, i mašine i mašinski delovi. Mašine i mašinski delovi se još i danas u velikome nabavljajji sa strane. Za sve to valjalo je plačati ino-stranstvu gotovim novcem i po promenljivim cenama. A kapitali, uloženi u ovim mašinama, nisu mogli i ne mogu biti velmah produktivni, jer je uporedo sa njihovim nabavkama, trebalo i fabričke zgrade podizati, pa tek nabavljene mašinerije nameštati, instalirati i montirati. Za sve to trebalo je dosta vremena, te uloženi kapitali nisu bili produktivni, niti su dotične fabrike mogle što proizvoditi za to vreme. Uporedo sa ovim, potrošačima su se morali sa strane donositi još oni fabrikati, koje su trebale proizvoditi domaće fabrike, za koje su se odmah po ratu nabavljale skupe mašine. 1 madu su neke od ovih novih fabrika počele raditi i proizvad-jati, ipak one nisu u stanju da iskoriste kapacitet nešto zbog puno raznih potežkoća, a nešto zbog toga što potrošači još ne poznaju te proizvode i što se boje nesolidnosti fabrikata. Kao što se vidi, ide se napred, novac će ostajati u zemlji sve više i više, te će se kurs našem novcu popravljati.
Nešto to, a nešto uticaj novopodugnutih železnica na privredu i ekonomski život, kao
i konsolidacija naših unutrašnjih i spolašnjih pitanja, učiniče, da se naša valuta popravi, polaki, ali stalno će se popravljati; a zato će proći još desetak godina.
Naša kraljevina, kao što se vidi, biće prva koja će svoju.valutu popraviti i uticati i na ekonomski život ostalih evropskih zemalja. Na našoj otadžbini je budućnost, što je sasvim prirodno, jer je i najbogatija.
No nije poVebno, niti je savetno čekati, da taj period od desetak godina sam prodje. On bi se mogao skratiti i moglo bi mu se naći u susvet, ako malo više radimo. Nemojmo se zavarovati. I ako smo pobe-divci, mi, baš radi našeg jačanja, uspeha i navike za posao treba da radimo, ako ne mnogo više a ovo bar toliko iskokoliko i po-bedjeni. Jer, ako oni za izvestan period vremena rade više, a mi ne, oni nas mogu ne f.amo stići, već i preteći, a naša je dužnost prema samima sebi, da im ne dopustimo postići taj uspeh.
I ako su posle rata nastale jako teške prilike kod nas se zavode i sprovode najmodernija socijalistička načela. Jedno od njih je i raditi osam časova dnevno. Zašto se radi postigavanja dobroga stanja u zemlji ne bi radilo bar jedan sat više. Naša država broji nekih 12,000.000 stanovnika. Neka je vel ovog broja sposobno za rad 4,000.000, a neka ima samo 260 radnih dana u godini. Ako bi svaki od njih radio samo po jecjan sat dnevno više, dobilo bi se 115 mil. 555.555 radnih dana više, računajući jedan dan 9 časova. Ako bi se za jedan dan plačalo samo 40 dinara :radnje cene, dobio bi se iznos od 4622,222.200 dinara, koji bi prestavljao višak vrednosti u proizvodnji. Za iznos ovoga viška mogli bi naši proizvodi biti jevtiniji, ili bi se njime mogao da izdržava jednogodišnji državni budžed rashoda. Za toliko bi bilo veće bogastvo pojedinaca, a samim tim i države kao celine. A dužnost onoliko raditi bila bi svakog, kako radnika i zemljoradnika, tako fabrikama, trgovca, zanatlije, činovnika i. t.- d. I samo tako, ako u samoj zemlji nadjemo izvore za pokriće budžetskih izdataka i imamo višak proizvodnje, smo uspeli, a praviti zajmove i veštački pokrivati deficite i popravljati kurs našog valuti, ne samo da se ne ide na dobro, već, na protiv, ide se na gore, Zavodjenje ovak-noga načina rada treba da traje sve dokle naše privredne ustanove ne podju sigurnim i dobrim putem i dokle ne budu u stanju da na sebe prime ođgovarjajuć' deo tereta bez štetnih posledica.
Zato, kao stranka rada, tražimo zavodjenje devetog časovnog rada.	M. A.
---------------------------------—--------
Politični pregled.
V svetovni politiki
je navzlic počitnicam zavladalo zadnjih o«em dnij živahno vrvenje. V ospredju stoji Ne m 6i j a s svojimi reparacijami, to je povrnitvijo škode, ki jo je med vojno po krivici provzročila na Francoskem in v nevtralni Belgiji. Prosi za olajšavo in odložitev plačil. Francija, ki ji je vojna njene finance pošteno navrtala ter je od plačanja reparacij odvisno njeno državno finančno ravnotežje in s tem tudi zadovoljstvo državljanov, stabilnost zunanje in notranje politike itd., je že iz teh razlogov prisiljena, da ne od-nehuje preveč. Za odnehanje Francije je Anglija, ki se je naplačala z nemškimi ladjami in kolonijami, na svojem ozemljupa ni trpelanobeneškode. Kaže Franciji zlasti na nujno potrebo, da se evropsko finančno stanje stabilizira, kar pa da ni mogoče, dokler mora Nemčija za vsako ceno v svrho plačanja reparacij kupovati po celem svetu zdravo valuto, s čimur pritiska slabo valuto zlasti novonastalih držav še bolj k
tlom. Kaže tudi na notranje politične razmere v Nemčiji, kjer monarhisti z Bavarsko na čelu čimdalje bolj dvigajo glavo, monarhija pa da pomeni za Francijo revan ž, novo svetovno vojno. Francozi pa kažejo Angliji na dejstvo, da Nemčija sama nalašč upičuje svojo valuto, da bi prikazala s tem svojo navidezno revščino, da pa ima za orjaško delo obnove Rusije dovolj sredstev, v kateri namen da reparacije tudi zavlačuje. Kazun tega da na evropskem denarnem trgu nalašč dela zgago, krize itd., da bi na ta nekoliko zavraten in nelojalen način ugnala svoje upnike, dočim je jedro ■ njenega bogastva tvornice, ogromna industrijska podjetja in naprave, poljedelstvo itd. Še nedotaknjeno. Nemčija da se rezervira za bodočnost, se pripravlja na revanžo in obenem stiska svoje v zadregi se nahajajoče upnike, da bi se.preveč ne opomogli.
Ker pa Anglija brezpogojno želi razčiščenja v reparacijskem vprašanju in takega aranžmaja, da se evropski trgi vsled teh plačil ne pretresajo več in da se zadovolji tako Francijo kot Nemčijo, je pričakovati v doglednem času ugodne rešitve tega vprašanja, s’ čijnur bo izginilo eno najtežjih svetovnih vprašanj z dnevnega reda svetovne politike.
Nemčija na drugi strani pridno kolo ui zu j e in o b n a v 1 j a R u s i j o in sicer na podlagi tajnega dodatka k znani velikonočni genovski pogodbi, ki je takrat tako konsternirala svet. Nemčija vtrjuje s smotrenim delom in kolonizacijo sovjetski sistem. Vse obnavljanje se vrši predvsem iz vojaških vidikov. Nemčija je dobila velikanske koncesije za eksploatacijo rodovitne .lužne Rusije ter se je na ta način za svojo industrijo osigurala surovine, kar je jako tehtna okoliščina.
Svet so zadnji čas izpreletovale vesti, da hoče Grčija osvojiti Carigrad. Ta cilj pritlikave Grške je na resni politični svet zamogel učinkovati samo smešno; posledica te megalomanije utegne biti revizija sevreške mirovne pogodbe, ki odrine Grčijo toliko od Carigrada, da jo mine apetit, ter vklini med Carigrad in Grčijo — Bolgarijo z izhodiščem na morje.
V Italiji so fašisti gospodarji položaja; socijalističnl Štrajk so zopet strli ter porušili celo vrsto delavskih domov, tiskarn itd.
O
Mali antanti
ni povedati veliko novega; vozi smotreno po za pravilno spoznani poti, to je ohranite? miru na podlagi mirovnih pogodb.
Naša
notranja politika
se približuje polagoma toda sigurno krizi, katere izhodišče bodo nove volitve v parla-m e n t. Z novimi volitvami se bodo nabrala za mlado državo in njene državnike nova izkustva, ki bodo preizkusni kamen za dosedanje organizatorično delo. Na podlagi novega volilnega zakona se je odkazalo posameznim volilnim okrožjem število poslancev; Slovenija jih voli 26, od teh Ljubljana 1, bivša Kranjska 10, bivša Štajerska 15. Vseh poslancev bo 313.
V zunanji politiki
so še odprta vprašanja z Madžarsko in Italijo. S slednjo je težavno priti do čistili računov, ker ima večne krize in s tem samo prehodne vlade, ki se ne čutijo dovolj jake, razvozUat‘ italijansko-jugoslovanski vozelj s krepko roko. Razun tega se ima poravnati še z Bolgarijo nekaj računov, tako da zunanjemu ministru Nin-čiču dela baš ne zmanjkuje.
Iz Radikal. Stranke.
Kaže se vedno jasnejše, da je Radikalna Stranka tisti steber, na katerem počiva zgradba velike naše države.' Vse druge stranke se krhajo in razpadajo, ali so negativne ali celo razdiralne, le Radikalna Stranka stoji neomajno kot skala in realizuje s krepko in smotreno roko načrte svojega programa v prid cele države in ljudstva. Zato se pa zbirajo krog nje kot centra vsega javnega delovanja vse ostale pozitivne politične grupe in grupice enako kot deca okrog svoje matere, pričakujoč, da ona provede državo in ljudstvo iz vseh nezdravih političnih zmot do one višine državnega, gospodarskega in kulturnega razvoja, kot ga zahteva položaj velike mo-
derne države v Evropi. Kaj bi bili mi Slovenci, da smo se takoj po preobratu priključili Radikalni Stranki 1	v
„Samoupravo“, radikalni tednik v Gornji Radgoni, priporočamo vsem svojim članom, somišljenikom in prijateljem. List je namreč tako dobro redigovan in tako širokega obzorja, da se malenkostna naročnina l'J Din do konca leta vsekakor izplača.
Oster afront so zavzeli via facta slovenski kmetijci proti slovenskim radikalom. Ali se boje konkurence? Izhajajoč iz najboljših gospodarskih ozirov se je zadnja Okrajna konferenca Radikalne Stranke izrekla sicer za obe želez- | niški progi, Kočevje-Brod Moravice in Kočevje-Vrbovsko, toda ne prikrivajoč, da smatra prvo ! za važnejšo. Saj se je zanjo izrekel tudi minister Pucelj, ko je bil še navaden poslanec ter je še danes podpredsednik v ta namen postavljenega odbora! Kot se sliši iz vrst Samostojnih, pričakujejo vsled uzakonitve proge Kočevje-Vrbov-sko razpad radikalnih organizacij v Sloveniji, v naivnem mnenju, da zamore eno železniško vprašanje razdreti na podlagi programa organi-feirano stranko. Prihodnjost jih bo podučila, da -ko se temeljito zmotili morda še v čeurdrugem j ne samo v tozadevnih kalkulacijah. •	*	’	|
Dopisi.
Kočevje. Tu se je precej razpasila kro-karija in ponočnjaštvo, ki budi v zgodnjih ju- j tranjih urah prebivalstvo iz spanja. Prihajajoč ' iz znane gostilne se drže pogosto celi politični govori na ulicah, pri čemur je vsaka druga beseda buržuj ali proletarec. Smo mnenja, da dotičniki, ki lahko cele noči prekrokajo, ne morejo biti proletarci, ker si takih vratolomnosti Še marsikak buržuj ne more privoščiti. Nismo še slišali, da bi bil te uboge narodno-socijali-stičue „proletarce“ kdo klical na odgovor, pač pa se je takoj posvarilo visokošolce, ki so zapeli — skromno podoknico.
Kočevska Reka. Tu je imenovan za nadučitelja Max Tschinkel iz Koprivnika, ki je bil kazenskim potom radi znane koprivničke pobune prestavljen lani v Blagovico.
Ribnica. Dne 10. avgusta krog tretje ure popoldne se je pripeljal v Ribnico N. V. kralj Aleksander, da prevzame namenjen mu ženito-vanjsko darilo kočevsko-ribniško-velikolaškega okraja. Nahajal se je v spremstvu ministra Puclja. Na glavnem trgu je izstopil iu je šel .peš v grad pozdravljajoč med potjo kar najlju-beznjivejše ljudi. Ljudstvo mu je prirejalo viharne ovacije. V gradu je bil postrežen s sladoledom in črno kavo. Trg je bil svečano okrašen in poln ljudstva, katerega si je mladi simpatični kralj takoj osvojil. Po prevzetju darila, o katerem se je jako laskavo izrazil in ki je zurr s remek delo naše narodne umetnosti, se je odpeljal proti Kočevju.
Tedenske vesti.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander v Kočevju. Dne 10. t. m. je prevzel kralj osebno od kočevskega okraja mu poklonjeni enitovanjski dar, sestoječ iz krasnega izdelka su ie iobe v narodnih motivih. Darilo se je iz-!° 1 0 v Ribnici. Proti četrti uri popoludne se je raznesel p0 Kočevju glas, da se pelje kralj jz i inice v Kočevje. Kar premore Kočevje državnih in narodn.h zastav, vse so se naenkrat pojavile na mestnih hišah. Komaj se je to zgodilo, že je 1 la*j v mestu; vozil se jp v svojem avtomo i u v spremstvu ministra Ivana Puclja, ki je p11 pievozu «kozi mesto, kjer je ljudstvo v naglici napravilo špalir, opozarjal kralja na razne znamenitosti. Kralj se je pe-
ljal naravnost na premogovnik, kjer ga je pričakovalo rudniško vodstvo Trboveljske premogo-kepne družbe z inšpektorjem ing. Biskupskim na čelu, se mu poklonilo ter mu razkazalo obrat. Kralj je izborno izgledni, bil jako dobre volje ter se je zanimal za cel način proizvodbe premoga tudi v detajlih. Pri ogledu se je kralj o vodstvu zelo laskavo izrazil, se najljubeznji-vejše poslovil ter se odpeljal zopet skozi mesto proti Ribnici. Več stoglava množica, ki je iz lastne inicijative stvorila špalir, ga je navdušeno pozdravljala z „živioklici“, dekleta so ga obsipale s cvetjem, kralj pa se je prisrčno smehljal ter se očividno razveseljen ljubeznjivo zahvaljeval. Kralj se je mogel prepričati, da je najboljša zaščita dobrih vladarjev srca njegovih državljanov.
Kralj Aleksander ostane nekako do srede tega meseca v Sloveniji, kjer se mu jako do-pade, ter odpotuje potem s kraljico Marijo v kopališče Marijine Lažne na Češkem. Tja se poda istočasno tudi ministrski predsednik Pašič.
Nemški učitelji na Kočevskem. „Gott-scheer Zeitung“, : glasilo tkzv. Bauernpartei na Kočevskem, porpča v zadnji svoji številki pod zaglavjem Kočevje (Lang ist es her . . .). Die Gottscheer Lehrerschaft aus Stadt und Land hat am 19. d. M. um 2 IThr nachmittags im GasR hause Braune eine gemütliche Zusammenkunft. Vollzählige Beteiligung. — Mišljeno je učiteljstvo nemške narodnosti, ki je kot znano stalo do prevrata v službi Schulvereina in Stidmarke ter vzgojilo iz nevtralnih Kočevarjev lokalnega pomena navdušene Nemce. In redki slovenski učitelji na Kočevskem?
Zveza Slovenije z morjem. Dne 29
decembra 1920 so se zbrali zastopniki slovenske industrije, trgovine in obrti ter poljedelstva kakor tudi zastopniki vseh strank v Sloveniji na posvetovanje v Mestni hiši v Kočevju, da določajo, na podlagi mnenj izvedencev Sloveniji najbolj odgovarjajočo traso kot priključno železnico na progo Zagreb-Reka. Pri tem se js domenilo, da bodi proga, katero določijo, enotna zahteva vseh pridobitnih krogov in političnih strank Slovenije ter si obljubili solidarnost in zvestobo. Zborovanja se je udeležil tudi baš takrat za poslanca izvoljeni sedanji minister Iv. Pucelj. Soglasno se je določilo progo Kočevje-Brod Moravice kot najbližjo in interesam Slovenije najbolj odgovarjajočo progo. Izvolil se je takoj odbor z mestnim županom ljubljanskim Dr. Ivan Tavčarjem kot predsednikom, predsednikom Zveze industrij za Slovenijo Dragotin Hribarjem ter poslancema Ivanom Pucljem in Karlom Škuljem kot podpredsedniki na čelu ter se je iz srede odbora določil takoj aktivni komite z industrijalcem A. Kajfežem na čelu, z nah gom, da oskrbi kredit in to progo trasira. Aktivni komite je vzel nemudoma vso stvar v roke in na spomlad 1921 se je jelo pod vodstvom svetovnega strokovnjaka Musila trasirati. Pred jesen je bila proga trasirana. Sedaj je bilo treba dati cel materijal v tisk in oskrbeti kapital. Tiskanje bo še ta mesec dovršeno. Vsi stroški dosedaj, vštevši trasiranje, tisk itd. znašajo ca. 1'5 milijona kron. Sedaj, ko se je šlo v parlamentu za zvezo Slovenije z morjem, je vsak človek pričakoval, da se bo minister Pucelj zavzel za progo, ki jo je odobril, katere sodelujoči član je in katere gradnja se lahko takoj začne. Toda gospod Pucelj je te progo enostavno zamolčal ter zahteval koakretno Kočevje-Vrbovsko, ki je za ca. 50 km daljša do morja, ki ni niti preiskana ter se torej ne ve, če je za gradnjo sploh pripravna.
Ve se le, da bo treba 55 m visok in ca. 1 km dolg most ter več tunelov, med njimi eden nad 5 km. A ko se odkaže od „K L.“ zatrjevanih dva milijona dolarjev za progi St. Janž-Sevnica ter Kočevje-Vrbovsko, bo sel ta denar
za preiskavo in trasiranje teh prog, kar bo trpelo najmanje dve leti. Potem šele se bo moglo ugotoviti, če je zakon na podlagi terena sploh izvršljiv in takrat. bo tr^jta novega prevdarka in denarja, če ga bo sploh še kaj. Toliko hvalisano izposlovanje dveh miljonov dolarjev iz posojila za gori navedeni progi se zna torej razbliniti v nič in imeli ne bodo ne Samostojni nič in tudi mi nič. Ako pa bi bil minister Pucelj, zvest svoječasnemu dogovoru izposloval dva milijona dolarjev za progo Brod-Moravice, ki obsega 3500 km" sveta, ter je visoko aktivna in najbližja zveza srca Slovenije, Ljubljane, z morjem, bi se bilo še letos lahko začelo z delom in Slovenija bi bila tekom dveh let zvezana z morjem. Tako je pa celo vprašanje vsled Samostojnih odloženo ua nedoločen čas. Taka je resnica in taki so vzpehi in delo Samostojnih in prav nič drugače.
Odbor za zgradbo proge Kočevje-Brod Moravice je imel 10. t. m. svojo plenarno sejo v Kočevju in sicer pod predsedstvom industrijalca D r ago ti n a H r i b ar j a, predsednika Zveze slovenske industrije iz Ljubljane ob močni udeležbi industrije, trgovine in obrti iz Ljubljane ter lokalnih interesentov od Kočevja do Prezida in Brod Moravic. Podpredsednik minister Pucelj se klub vabilu seje ni udeležil ter vsled tega ni mogel povedati razlogov, ki so ga napotili, da se je za hrbtom odbora zavzel za nepreiskano konkurenčno progo Kočevje-Vrbovsko. Padale so precej ostre besede proti njegovemu postopanju. Kot čujemo smatrazborprogoKo-čevje-Vrbovsko, ki bo brezdvomno močno pasivna, le za progo lokalnega značaja ter je kot se čuje vsled tega sklenil energično vztrajati na zgradbi proge Kočevje-Brod Moravice. Predsednik aktivnega komiteta g. Anton Kajfež iz Kočevja je odložil svojo mesto ter izstopil iz odbora. Odbor se je nato izpopolnil z novimi člani. O poteku interesantnega zborovanja nam je obljubljeno daljše poročilo.
Afera tržaške Jadranske banke bo
po vsej priliki najbolj udarila one, ki so jo inscenirali. Da bi Dr. Žerjav kot aktivni Ininister, ki sam pozna tržaško ozračje, bil kot poročajo listi, duševni oče te afere, katere jedro tiči v denunciranju slovenskega zavoda italijanskim oblastim, navzlic pisavi „Jutra“, Dr. Žerjavovega organa, vsled gorostasnosti enostavno ne moremo verjeti.
Vsesokolski zlet se vrši te dni v Ljubljani. Prireditev obeta biti nekaj tako impozantnega, kar Ljubljana še ni videla.
Uradniško vprašanje, ki je brez dvoma eno nabolj perečih državnih vprašanj, se reši v kratkem času. .Taka država, ki pusti svoje uslužbence in organ.e stradati, se nahaja na opolzki poti.
Razbojniki še vedno strašijo po kočevskem okraju. Oropali so dosedaj kakih 12 ljudi. Orožniki so jim na sledu, vendar pravega uspeha doslej še ni bilo.
Šolstvo v julijski Veneciji izkazuje glasom uradnih podatkov 290 italijanskih, 339 slovenskih, 73 hrvatskih in 12 nemških šol. Ker uče na slovenskih šolah po večini naš jezik slabo obviadajoči in šovinistični italijanski učitelji, je slovenstvo teh šol večinoma le na papirju.
Kraljevič Jurij, brat našega kralja, se je povrnil v domovino, kjer tudi ostane. Uredi se mu poh-žaj iu življenje kot članu kraljeve hiše.
Na Kočevskem je kakih 20 posestev na prodaj, ki so v stanu- nuditi lepo eksistenco. Ker železnica sigurno pride, se bode vrednost znatno povzdignila. Glavni vir dohodkov kočevskih posestev je les in živinareja. Odbor radikalne stranke daje rad pojasnila, tudi na pismena vprašanja.
Uradniška pragmatika pride v najkrajšem času pred belgrajski parlament.
Merkantilna banka Kočevje
Obrestuje hranilne vloge po
1/.VI IIJO VSL v bančno stroko spadajoče TRANZAKCIJE, sprejema VLOGE na tekoči račun in na hranilne knjižice, katere IZPLAČA VSAK ČAS BREZ ODPOVEDI (rentni in invalidni davek na hranilne vloge plača banka iz letnih sredstev), sprejema VLOGE NA ODPOVED, katere obrestuje po VIŠJIH obrestnih merah, O izvršuje NAKAZILA, IZPLAČILA, VNOVČENJA itd., vnovčuje ČEKE, BANČNE NAKAZNICE itd., kupuje valute in devize (posebno dolarje] po najvišjih dnevnih cenah.
Kmetijski list, glasilo naiih kmetijcoT, y svoji 30. številki piše:
Bivši nemški grof Auersperg in kočevski magnati, vsem na čelu gospod Kajfež, imajo velike in bogate gozdove, ki jih ne morejo izrabljati, ker so predaleč od železnice. In ker imajo gospodje denar, so si najeli na Dunaju inženjerja, ki jim je naredil načrt, takozvano Musilovo progo. Da bi pa imela njih železnica prednost pred vsemi drugimi, so progo tudi že deloma trasirali in stopili pred vlado in dejali: „Naša proga je najbolje izdelana in mi imamo denar, da jo lahko izdelamo. Pričnemo jo tudi graditi, če nam država jamči, da dobimo svoje denarje nazaj.“ Ker pa v naši, ko tudi v vsaki drugi vladi, odločujejo stranke, so korporativno stopili v radikalno stranko, ki je pri nas najmočnejši. Ni vraga, da ne bi sedaj zmagali. Ln zmagali bi, da ni 28. novembra zavedni slovenski kmet volil prave ljudske zastopnike, da ni bilo naših poslancev. Tako pa so bili prekrižani vsi njih lepi računi, tako so zaman postali radikalci in danes je njih lep načrt splaval po vodi.
In dalje zopet:
Železnice se morajo zidati v ljudsko korist, v korist onih bednih in revnih ter zato podpore najbolj potrebnih kmetovalcev je bilo naše geslo in zato smo nastopili proti Musilovi progi in za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo. Prva se dotika le štirih vasi, dočim druga 12 občin. Na dlani je, katera je v ljudsko korist. Toda ne samo to. Po drugi progi se zveže tudi Črnomelj s Severinom, kar še posebno poveča pomen druge proge. Že samo to dejstvo je bilo za nas merodajno in zato se je SK8 kot prva in edina politična stranka takoj izjavila za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo in danes s ponosom konstatiramo, da smo tudi zmagali.
Z novo železnico in zgradnjo naših pristanišč pa smo tudi stopili v ožji stik z našimi brati v Italiji in prenehali s kvarno obrambo. Dotok Jugoslavije k morju je odprt in v tem je zalog odrešitve bratov.
Ni pa še s tem izčrpan pomen novih železnic. 8 progo Sevnica-8t. Janž je dobila mariborska oblast direktno zvezo z morjem. Ves tranzitni promet iz Avstrije, Južne Nemčije in Češke je pridobljen naši državi.
Lastnik Konzorcij „Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni urednik 1. Penko
Tiskarna Jos. Pavliček, Kočevje.
Čevljarski mojster
Josip Marincelj
Kočevje -- Nasproti Ljudske šole
se priporoča	6—5
za vse v čevljarsko obrt spadajoče --- LASTNOROČNE IZDELKE ---po nizkih brezkonkurenčnih cenah.
Solidno trpežno delo	Znižane cene.
A. BUTINA
trgovina z dež. pridelki na debelo V KOČEVJU
nudi vse v to svrho spadajoče predmete po najnižjih konkurenčnih cenah kakor:
pšenična moka vsake vrste koruzne in pšen. otrobe koruzna moka koruzni zdrob koruza oves sol itd.
Naročila sprejema tudi tvrdka J. Kajfež v Kočevju, Glavni trg.
&
i
Jadranska banka - Beograd
Delniška glavnica: 60,000.000 Din. — Rezerva: 30,000 000 Din.
Podružnice:
Bled, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, --------Maribor, Metkovič, Prevale, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.-
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave:	jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser State Bank. Cortlandt Street 82, New York City.
Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. j|
KORANIT
I. JUGOSLOVANSKA TOVARNA ASBESTSKRILJA oferira v točno dobavo
materijal za kritje streh
iste kakovosti kakor eter n it. Samoprodaja:
Josip Rendeli, Karlovac
Zrinjski trg 23
tovarna za stavbinski materijal, cement in lončenino.
Krojačnica F. POTOČNIK
v Angliji in Franciji izprašani koncesijonirani učitelj krojenja
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6, 1. nadstr.
izdeluje
moške obleke	damske kostume
površnike	elegantne plašče
žakete	francoske
frake	toalete
9mr ' BOGATI VZORCI ANGLEŠKEGA BLAGA. “»•
Posebni oddelek za obračanje oblek in površnikov - Prenarejanje žaketov in salonskih sukenj. - Izdelava kompletne obleke ali kostume od 800 K dalje.
Dijaštvu in uradništvu znaten popust.
J. KAJFEŽ
---- Kočevje, Glavni trg 84
trgovina z mešanim blagom *in deželnimi pridelki ■
priporoča
vse deželne pridelke in špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Moka št. 00	26- - K kg
„	„ 1	24 - „	„
krušna moka 21'40 „	„
koruzna moka 18 „	„
koruza	15 40 „	„
koruzni zdrob — „	„
pšenični otrobi 3 „	„
oves	15 — „	„
sladkor v kock. 78 — „ „ „ sipen 68-— „ „ testenine 42'— „ „
kava sur. najf. 144 — K ke		kanditi	88 — K kg
„ 'a	118’— „ „	krompir	6'— » »
„ Ha	112— „ „	sol,	12' „ „
„ žgana	144— „ „	rožiči, celi	24	n „
riž, najtin	42— „ „	„ mleti	
„ la	30— „ „	milo Schicht	31— „kos
„ navaden 281— „ „		„ Gazela	28'- n n
sladna kava	32— „ „	slivovka	80— „ 1
cikorija Franck 62 — „ „		drožnik olje la	88 —	„ „
„ brez znam. 42*— „ „ sveče	56— „ »			100'	„ n