Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Prcsident Augustin Kuk, Dr. Jur.
For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol.
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25<* per copy. Advert. 1 column x 1" $168
sLo\>ensk<\
FOR A. F REE S L O V E N I A
Give me, O Lord, the strength of will, So that I should not flinch nor bend Under the weight of any ill, But vvould resist it to the end.
Give me, O Lord, the strength of will To overcome this chaos blind — So that if ali should perish, stili In me a man the hell should find.
Simon Jenko
LETNIK X. — VOLUME X.
TORONTO, 1 APRIL, 1959
ŠTEVILKA 4 — NUMBER 4
TRGOVINA S SLOVENCI
Iz Celovca smo dobili naslednje pismo s prošnjo 2aj objavo. Uredništvo.
V razgovorih s tukajšnjimi vplivnimi begunci o položaju Slovencev v emigraciji sem zvedel za marsikatero temno stran našega begunskega problema. Čutim se samo Slovenca, zato mi je sloventsvo zelo pri srcu. Kaj dela naša stara in nova emigracija v prekomorskih državah? Kaj res ni nikake pomoči, da bi obvarovali naš slovenski živelj vsaj tostran meje, če že ne moremo nič pomagati ljudem pod titoizmom?
Tri mesece sem živel v taborišču Videl in doživel sem mars:kaj. Ali mi lahko odgovorite, zakaj tukajšnje. oblasti tako masovno vračajo ljudi v Jugoslavijo? To ni nikak združeni odpor proti š'.rjenju komunizma. Nasprotno!
Spominjam se nekega fanta v taborišau, ko jo rekel: "Če mi vrnejo, bom moral postati komunist, če bom hotel ž veti. Mislil sem, da bom tukaj le našel svobodo in pošteno delo, delo v svobodi in ne v diktaturi. "Tako nekako so zvenele njegovo besede. Zgodilo se je njim, kakor je napovedal. Vrnili so ga. In danes? In danes, kaj je z njim? Odsedel bo zapor in potsm — partija. Prišel sem do zaključka, da še tistih nekaj ljudi, ki ne klo-n:jo pred Beogradom in raje zapustijo vse, kar jim je drago in ljubo, ter se napotijo v neznano, iw more sprejeti država, ki se trka na prsi nevtralnosti, toda s spolzkimi socialističnim vodstvom. Tu, vidite, se ustvarja jugoslovanski, v ožjem smislu slovenski komunzem, ki m v bistvu nič drugega kot klečeplazenje pred srbsko tiranijo, obenem pa pred Moskvo!
Govorim s Titom: "čes štirideset let bo Jugoslavija enoten narod"! T0 so njegove javne besede. Kje smo upoštevani Slovenci, slovenski narod z vso kulturo, ki jo premoremo in ki je ni tako malo? Daleč smo prišli. Ali nismo krščanski narod, vreden samostojnega življenja. Kako moremo dopustiti, da nas tepta in okupira srbski brez-bočni trinog? Tako je bilo v času prsdvojne Jugoslavije, tako je tudi danes. Kaj res vsega tega ne vidijo in ne spoznajo naši voditelji tam ali kjer koli so že Imam občutek, da pri vsem trpljenju, ki so ga mo rali sami prestati, danes pozabljajo na najvažnejše — Slovence, čital Sem nekaj o raznih laših velikih možeh. Njihovo delo ni drugega kakor prepir za oblast. Zelo malo ali pa nič se ne občuti odpor proti vsemu, kar se doganja v stari domovini.
Po mojem gledanju na sedanje stanje bi moral ibiti edini cilj odločna borba proti komunističnemu osvajanju. Kako? Z orožjem se ne da več, to so zamujeni trenutki. Treba se je spustiti v ideološko borbo, izzvati je treba odkrito po-lem ko. To pa bomo lahko dosegli samo s čim širšo kulturno akcijo.
Zelo žalostno jc n- pr- to, da tu, v Celovcu človek ne more dobiti naših begunskih časopisov. Zakaj ni tu Slovenske države? In vsi kričimo, begunci kot titovci, da je Koroška slovenska. Ugotiviti moramo, da nismo begunci storili tukaj nič, dočim imajo titovci svoj tisk dobro zastopan. Zavedati se moramo, da seje vsak Slovenski poročevalec, vsaka Ljudska pravica med tukajšni živelj, ki ne sega prav malo po teh stvareh, spolzko resnico o tako zvanem raju na zemlji. Zakaj vse to. Mislim, da bi bila tudi emigracija malo bolj častno zastopana na tem torišču, če bi ljudje, ki so se že dokopali da malo boljšega zaslužka v prekomorsk:5i deželah, žrtvovali za slovensko stvar le skrome prispevke.
TRDNI TEMELJI
Vsaka zgradba, ki hoče kljubovati zobu časa in vremenskim nepr; liikam, mora imeti trdne temelje ali podlago, čim trdnejši so temelji, tem varnejša je zgradba pred potresi, viharji in drugimi nezgodami.
Tudi pokreti in g:banja morajo imeti osnovo, podlago na kateri temeljijo. Imeti morajo korenine, ki gredo na globoko in na široko
Slovensko državn0 gibanje tudi ima svojo podlago, osnovo temelj. Ta podlaga je zacementirana na ljubezni do naroda in pa na osnovni pravici Slovencev do enakopravnosti z drugimi narodi.
Ljubi Boga nad vse in svojega bličnjega kot sam sebe! To je božja zapoved! Sin božji je pokazal v dejanju ljubezen do bližnjega. Jokal je nad Jeruzalemom in nad usodo izvoljenega ljudstva, čemu? Ljubezen do lastnega naroda mu je privabila grenite solze na lica. Kakor mi izkazujemo ljubezen do bratov in sester ter sorodnikov v dejanju s tem, da jim poma?amo v nesreči, da jih branimo pred sovražniki, prav tako smo dolžni izkazovati ljubezen do svojega naroda. "Spoštuj očeta in mater" pravi četrta božja zapoved. V tej napovedi je pa tudi zapopadeno spoštovanje do narodnih izročil, ljubezen do lastnega naroda, kateremu moramo po božjem načrtu želeti vse najbolše — večno in časno srečo.
Večrat slišimo, da se nekateri zgledujejo nad nacionalnim čustvovanjem. Smatrajo, da je nacionalizem izrodek vseh nesreč v sodobnosti. Vzrok prepirov, nezado-voljstcv in vojska. Ločili moramo med pretiranim nacionalizmom in med pravo krščansko ljubeznijo do lastnega naroda. Pretirani nacionalizem vidi le svoj ego — lastni jaz. N.pr. nemški nacionalizem, ali laški fanatizem. Nemci in Italijani, katerih ni nihče ne svetu ogrožal v njihovem obstanku, so hoteli sosednje narode sebi podrediti kot stunje in so razglasili ozemlja sosednjih narodov (največrat slovanskih) kot svoj življenjski pro-: stor. V njihovem pretiranem sa- ' moljubju so šli tako daleč, do se sebi v korist hoteli iztrebiti narodne manjšine (genocicid). Ta preti-
rani nacionalizem (Nemcev in Italijanov) je sprožil prvo in tudi drugo svetovno vojno.
Nacionalizem ni nič slabega, če je urejen v skladus krščanskimi na deli. "česar nočeš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti drukm ne stori". Z drugo besedo, ne delaj drugemu narodu krivice. Pusti, naj se vsak narod razvija svobodno, gospodarsko, kulturno in politično! Pusti mu možnost, da se osamosvoji in si sam uredi hišo po svojem okusu!
Če je danes toliko mednarodnega nezadovoljstva, je vzrok, prav v tem, ker veliki narodi zavirajo naravna stremljenja doslej zaostalih narodov v njihovi naravni rasti — k samostojnosti.
Zakaj je bilo v takozvani "Jugoslaviji" toliko nesreče in nezadovoljstva? Samo zato, ker je eden, narod hotel, da bi vsi ostali narodi mislili in čutili tako, kot je mislil in čutil srbski narod. Hoteli so bili j varuhi Slovencev in Hrvatov, pa so j to varuštvo izrabljali tako, da je bogatel jug, — Beograd, na bc-raško palico pa s0 bili obsojeni Slovenci in Hrvati.
Naš nacionalizem, slovensko državno gibanje, je daleč proč od takega zgrenešenega stališča. Iz- i kušnja nas uči, da bom0 ostali večni berači in reveži, če nam bodo drugi gospodarili. Milijarde, ki so desetletja tekle iz Slovenije v beograjsko centralo, se niso nikdar vračale. Doživljali smo celo to, da so osporavali naš narodni obstoj.! Srbi so hoteli, da bi bili neko manjvredno pleme na severu, za katerega se ne splača prav nič skrbeti. Kralj Aleksander, kateremu neki tako zvani Slovenci poj o hvalnice, je bil celo pripravljen izročiti Slovence in Hrvate tujcem, samo da bi uresničil svoj sen — Veliko Srbijo — na škodo Slovencev in Hrvatov seveda.
Slovensko državno gibanje pradi n« osnovah preteklosti in gleda z zaupanjem v bodočnost. Gradi na krščanskem svetovnem nazora. Podlaga mu je krščanska ljubezen in pa pravičnost. Nič tujega nočemo, ničesar kar je našega, t.j. slovenskega si ne damo vzeti. Ljubimo vero naših očetov in
Kako ščiti Jugoslavija slovensko manjšino v Trstu?
mater, nad vse draga nam je ma- Predsednik republikc Slovenije terina beseda. Slovenska kultura. ^ Marinko je sprcjel feb katero so nam posredovali naši na- j ruarja fao	Slikarjev,
rodni velikani, pesniki in pisatelji, w go sc mudiU
nam je zaklad, katerega si ne pustimo vzeti. Slovenska zemlja, namočena s krvjo naših prednikov,
v Sloveniji kot
gostje republiške vlade. Na tiskovni konferenci, ki je sledila,
,	, . se je dotaknil tudi italijansko ju-
ie bogata dovolj, da nam zagotovi____.
J ■ , , . .,.'..,, ■ goslovanskih odnosajev. Popolno gospodarski, socialni m kulturni	r
, . • , , . ma upravičeno je povedal, da se razmah, v., neodvisni . slovenski ____, J_____, ,
državi.
Ne Jugoslavija, ampak svobodna Slovenija, to je temelj, ki nam da zagona, da delamo, žrtvujemo in svetu dopovedujemo, kaj Slovenci hočemo!
Zgrečeno je stališča narodne ljubezni, če sc posamezniki, k: danes, hvala Bogu, ne predstavljajo več večine naroda, klanjajo raznim bivšim monarhističnim veličinam in tem na ljubo, in morda tudi svojemu egoeismu na ljubo tajijo pred svetom celo svoj strankarski program ter povdarjajo, da je slovenska rešitev nekje na— jugu. Če bi imeli kaj več praktičnega smisla za razvoj dogodkov, bi s, preje vprašali, kaj mislijo naši sosedje Hrvati. Tako pa gredo preko Zagreba v Beograd. Z nasiljem nad Hrvati pa se ta most med Slovenci in Beogradom nc bo dal več zvariti! Tem bolj, ker ga večina Slovencev tudi več noče. Zgodovina uči! Slovence kot narod jih je izučila. Ifekater* Slovenske politi ke, pa še žal ne!
Bodimo ponosni, da imamo zdrave temelje našemu delu! Na, nas prav nič več ne ovira pri te.i; delu! Niti nc lastne težave, št manj pa neuvidcvno"t in čut "manjvrednosti" dela slovenskih politikov. Trpljenje Slocencev v pre-teklesti in sedanjosti nam daje upanje, da bomo enkrat prekoračili Golgota — naš narodni Velik, petek in srečno dočakali jutro slovenske Velike noči! Marija Pomagaj na Brezjah, ki je danes po besedah nekdanjega vodnika Slovencev — Dr. Korošca-edina vodnica Slovencev, naj nam izprosi kmalu veliki dan našega narodnega vstajenja v svobodni slovenski državi!
Mirko Geratič
Marsikateri, ki si je ustvaril novi dolarski dom, misli, da j e stara domovina za vedno izgubljena. Toda ne gre za trenutno in takojšnjo rešitev. Kaj si bodo mislili rodovi, ki pridejo za nami? Zdaj gre za to, da rešimo v Avstriji in Italiji čimveč naših slovenski begunccv, če že vseh ne maremo, Tudi to je pereči problem slovenstva.
Apeliram na vse slovenske rojake, na stare in nove imigrante, pomagajte nam in Bog vam bo pomagal. Tudi to je močan odpor proti komunizmu! Čim manj Slovencev bodo vrnili, tem bolj osupli bodo postajali komunisti. Vsak krščanski Slovencev mora imeti srce še za svojega narodnega rojaka. Ta pomoč in obenem burba proti komunizmu pa ne terja skoraj nikakih materialnih žrtev. Treba je obiskati samo tale urad: "Immigration and Naturalization Office "IMM 55". Tam se izpolnijo neki obrazci in že je človek rešen. Seveda je treba imeti osebne podatke od osebe, ki ji želite pomagati. Te pa dobi vsak dobrotnk, ki želi pomagati, na uradnih NCWC in sicer Karfreitstrasse 17, Klagen-furt ali pa Siezenheim — Blok 205, Salsburg.
Slovenci, ki živite šivljenje poštenega krščanskega človeka, pomagajte bratom, ki ječijo v bedi.
Celovec, 6 marca 1959
, Gorenje
Prešernove nagrade
Tudi letos so podelili v Ljubljani Prešernove nagrade najboljšim kulturnim in javnim delavcem. Nagrade so prejeli: Miško Kranjec za knjigo "Mesec je doma v Viadovici", zbirka črtic in novel; dr. Danilo Lokar za zbirko novel "Sodnji dan na vasi"; Slavko Pengov za fresko "Zgodovina Slovencev" v poslopju Ljudske skupščine v Ljubljani; Zdenko Kalin in Pavel Putrih za plastiko v istem poslopju; Lado Korošec za pevski vlogi Sancha Panse in D'on Pasquala; Anton Hudarin za dirigentsko in glasbeno vzgojo pri delavski godbi v Trbovljah; Milena Zakrajšek za vlogo babice Ev-genije v Cassanovi komediji "Dre-; vesa umirajo stoje"; Stane Sever za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji "Za narodov blagor"; inž. Branko Simčič in so-, delavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.
Nastop slovenske liste na tržaškem vseuči-
1 • v v
liscu
Letos se je za volitve v študen-tovski svet tržaškega vseučilišča prvič priglasila slovenska lista
italijansko jugoslovansko gospo darsko sodelovanje odlično razvija in da ima od tega korist tudi slo vensko gospodarstvo. Ko pa je prešel na manjšinjsko vprašanje, je dejal, da "slovenska manjšina ne srečuje problemov, ki bi obračali nase pozornost jugoslovanskih oblasti". To se je zgodilo prav v dneh, ko so "neznani storilci" onečastili po tržaški okolici slovenske spomenike, ko so krožili po Trstu letaki, ki napovedu jejo, da bo tekla kri v primeru uvedbe dvojezničnosti, itd. Marin-kovih izjav seveda ni objavil noben slovenski list.
NOVOKANADSKA MATI TEGA LETA
Proslava slovaške samostojnosti v Torontu
Slovaki v Torontu so proslavili dvajseto obletnico razlasitve samostojne slovaške država z lepo proslavo v nedeljo, 15. marca. Nabito polna dvorana je pozorno spremljala celotni program, ki je J sestojal iz recitacij, pesmi, plesov . in.govorov. Proslavo so so udeležili zastopniki mestne uprave, zaetopniki provincialnc in fede-' ralnc vlade ter zastopniki opozi-' eije ter seveda zastopniki drugih 1 narodnostnih skupin v Torontu.1 Slavnostni govornik je bil dr. j Jožef Kirschbaum, s svojim petjem pa je proslavo zelo dvignil j priznani slovaški pevec Rudolf Veliko navdušenje je povzročila skupna izjava dveh glavnih slovaških političnih sil, ki sta doslej delovali ločeno, Slovaškega Narodnega Sveta v Zamejstvu in Slovaškega Osvobodilnega Odbora, ki bosta odslej združila svoje sile.
Ob času kanadskega festivala tulipanov v Ottawi tega leta, bo minister za državljanstvo in vpeljevanje, ga. Fairclough čestitala novokanadski materi. Kot kaže zgornja slika, bo stala izbranka s cvetljicami v rokah na Parlament-nem hribčku v Ottawi. Vsakdo lahko imenuje kandidatinjo za to Čp.st. Poc,ati .piorat.fi ime in naslov na naslov: INTERFLORA, 315. So merset Str. W„ Ottavva, Interflo-ra, organizacija 11.000 cvetličarjev iz 126 dežel širom sveta, ki pošilja preko brzojava cvetljice
po vsem svetu ,bo nagradila zmagovalko z nagrado materinskega dne "Award Bouquet" in drugimi nagradami. Zmagovalka bo tudi sprejela počitniško turo v Ottavvo, kjer jo bodo počastili na posebnem banketu, katerega se bo udeležila minister za državljanstvo in vKeljevanjo tor drugo odlično o-sebnosti. Posebnost b0 tudi telefonski brezplačbi razgovor kamorkoli na svetu. Prijave sprejema zgornji naslov do vključno 30. aprila.
Radijski duhovnik v Ontariju preminul
17. marca je umrl v Torontu preč. g. C.B. Lanphier, ki je začel in nad 25 let vodil katoliško radijsko uro na postaji CBL v Torontu. Redna oddaja obsega prenos službe božje iz stolnice ter novice iz katoliškega sveta. Za oddajo Skrbi Radijska Liga sv. Mihaela, ki jo je ustanovil pokojnik. Poleg te redne oddaje vsako ne-
Zgodovina slovenske književnosti v nemščini
Pod naslovom "Geschichte der slovvenichen Literatur" jc izšla v
i
i Berlinu 364 strani obsegajoča knjiga, ki jc je spisal vseučiliški j profesor dr. Anton Slodnjak, zalo-! žila pa založba Walter de Gruyter & Co. Nemška izdaja zgodovine
"Adria". Njen pojav je naletel deljo z izjemo poletja organizira na ogorčeno nasprotovanje itali- radijska liga še po 10 polurnih janskih krogov, ki so v njem vi- predavanj za celo Kanado in so-deli nevarnost za italijanstvo deluje po svojih zastopnikih, pre-tržaške univerze in Trsta sploh, je po preč. C.B. Lanphierju, sedaj Vendar po legalni poti ji niso mo- po vodji Katoliškega informacij-gli do živega. Nastala so prere- skega centra preč. g. F.W. Stoneu, kanja v italijanskih krogih samih, C.S.P. pri posebnem odboru, ki ker so bili eni za demokratično daje Canadian Broadcasting Cor-rešitev problema, drugi pa so ho- poration nasvete glede verskih teli enostavno odpraviti slovensko programov na radiju in televiziji, listo in so grozili s sabotiranjem Pokojnik si je v kratkem prido-volitev in z neredi. V spore so bil veliko prijateljev, ki so redno posegle tudi politične stranke in poslušali njegove oddaje preko mnogo italijanskih in tujih časo- ontarijskih mej in tudi izven pisov je poročalo o dogodkih, katoliških vrst. Pred leti se je Končno je slovenska lista le ob- rak lotil njegovih glasilk in je veljala in volitve so bile po dalj- i izgubil dar govora. Po večkratnih šem presledku napovedane. Slo- operacijah je obstojalo upanje, venskih študentov na vseučilišču da bo zopet lahko govoril, toda je okrog 250, toda del odpade na med tem ga jc Bog poklical k komuniste, ki bodo po vsem iz- sebi po plačilo. S svojim pozitiv-gledu volili italijansko stranko. nim nastopom in strpnostjo, ki
zabrisala jasnosti v slovenske književnosti jc tako načelih, je gotovo veliko pripo-prehitela enako izdajo v itali- mogel ne samo za dvig verskega
Parlament kreditnih zvez Ontarija je
zasedal
Zadnje dni februarja je zborovalo nad 1600 delegatov, namestnikov in gostov na letnem občnem zboru ontarijske lige kreditnih zvez v Royal Vork Hotelu v To rontu.
Prva dva dneva sta bila posvečena v glavnem študiju posebnih nalog, ki jih v okvirju kreditnih zvez opravljajo poedini odbori. V petek dopoldne in v soboto pa je potekal redni občni zbor, ki je med drugim odobril gradnjo novega poslopja za ligo in izvolil v odbor dosedanje ravnatelje. Ko jc dosedanji predsednik g. A.S. Dal-pleish iz Hamiltona, ki je vodil Ligo zadnjih osem let, sporočil delegatom, da ne namerava več kandidirati za predsednika, so mu delegati izkazali posebno čast s trikratnimi stoječimi ovacijami. Ravnatelji so izvolili za novega predsdnika g. L'.R. Bclla iz Wind-sorja, ki je bil doslej podpredsednik lige.
Molitev ob začetku zborovanja je opravil torontski pomožni škof dr. F. Marrocco, ki je znan delavec na področju kreditnih zvez in zadrug. Za Miss Ontario Crcdit Union je bila kronana Miss Ke nora Credit Union Chapter gdč. Valerie Lane iz Kecvvatina.
pa ni nikoli književnosti jc tako načelih, jc gotovo enako izdajo v itali- mogel ne samo za dvig janščini, ki se pripravlja v Rimu. življenja in razumske ravni kato- j To je prav gotovo pomemben do-1 ličanov, marveč tudi za dvig ug-godek, na katerega bi pred pet- leda katoliške manjšine v Toron desetimi leti šc misliti nc bi upali. tu.
Posnemanja vredno
Slovenska Ženska Zveza v Ameriki je odkupila 20 izvodov knjige 1HIS IS SLOVENIA, da jih daruje katoliškim univerzam in večjim knjižnicam v Ameriki. Za to akcijo sta se posebno zavzeli častna predsednica Zveze, ga Ma-rie Prisland in urednica Zarje, ga. Corinne Lcskovar.
GLAVNI UPRAVNIK LIGE G, JOHN M. HALLINAN V JAMAIC1
Na lanskem občnem zboru je bil gost Lige jezuitski pater John P. Sullivan, ki deluje že okrog 20 let kot zadružni pionir na Jamai-ki, kjer pomaga organizirati kreditne zveze in druge zadružne ustanove, da bi pomagal dvigniti gospodarsko stanje prebivalstva. Ustanovil ie tudi Ligo kreditnih zvez na Jamiki. Poleg finančne podpore so mu delegatje lani odobrili tudi tehnično pomoč glavnega upravnika Ontarijske lige g. Johna M. Hallinana, ki je povezan z delovanjem kreditnih zvez v Ontariju in tudi ontarijske lige od vsega začetka. G. Hallinan je odpotoval na Jamiko v začetku marca in bo ostal tam dva tedna, da bo pomagal s.svojimi nasveti izboljšati učinkovitost poslovanja tamkajšnje lige, ki združuje 91 kreditnih zvez z 15.700 člani in Z uni.jOiiO.ua viog.
/
spodnje perilo za ženske in dekleta
i Majice in	-'s,
* hlačke za 2- ik 1 4 in 6 let § stare dek-* \ i lice. Iz bale-
ga bombaža	iM
| rebra sto
i pletene majice in ? hlačke za 8-16 let stara dekleta. Jopi-M >	ce in hlače za žen-
y	ske, pletene iz be-
lega bombaža — male, sr. in velike,
........T ni jin i i |j[
T-MAJICE	,
delovne nogavice

Sporazum o Cipru in mali narodi
Po.i gornjim ■ naslovom je AD ! dne 4. marca prinesla članek, ki I se takole zaključuje:
"Ciprski slučaj nam ponovno pove nazorno, kako velik je prepad med idealom o samoodločitvi narodov in dejanskim uresničenjem tega ideala. Slučaj pove jasno, oa samo veliki narodi lahko hodijo po ravni poti do narodne samostojnosti. Mali narodi se na to pravico zastonj sklicujejo, ako ni trenutni mednarodni položaj na njihovi strani. Ako je njihova narodna neodvisnost postavljena na dnevni red zgodovinskega razvoja, potem o njej odločujejo drugi in ne mali narodi sami. Proti takim usodi se morejo boriti z uspehom samo v tem slučaju, ako nastopajo strnjeni s svojimi sosedi. Po tej poti pa ravno nočejo hoditi in v tem obstoji tragika njihovega narodnega obstoja. Tudi ciprski slučaj jih ne bo pripravil k pameti. Niso Se tako daleč dozoreli, da bi se osvobodili raznih političnih fantazij, ki jih preko demagogije vodijo V katastrofe".
KNJIGE IN REVIJE
tuje mnenje o slovenski i bni naslovi nekaterih del, ki jih
znanstveni publikaciji Pa je kak°r kaŽCj° llPorablienc
slike, gotovo uporabil. Dokaj časo-
Ugledni in po vsem svetu znani časopis DIE FARBE, ki obravnava vsa vprašanja znanosti o barvah, je v lanki novembsrski številiki priobčil laskavo oceno knjige Miroslava Adlešiča: Svet svetlobe in barv. Pod oceno je podpisan prof. dr. inž. Manfred Richter, največji strokovnjak ne področju nauka o barvah. Prevod njegove ocene pa je tak:
pisov (navedeni so samo naslovi) govore zanimajočemu se bralcu o tem. kje se lahko izpopolnjuje
naprej.
pričujoča slovenska izdaja".	slovaško borbo za lastno državo in
Slovakia, An Outline of Slova-	njeno ostvaritev ter pobija razne
kia's Struggle for Independence,	predsodke, ki so jih ustvarili v
by Jošeph M. Kirschbaum, L.L.D.,	mednarodnem svetu Slovakom in
Ph D., založila Kanadsko Slovaška	njihovi samostojnosti nenaklon-
Liga v Torontu za dvajsetletnico	jeni elementi. i $
razglasitve slovaške samostojnosti,	Living in a New Country, A Toronto 1909, 24 str.
Za dvajseeto obletnico razgla-	m|9rants int0 the. Iife of ,heir
IZ SLOVENIJE
• na porodniški kliniki voz. Izdelujejo usmernike vseh Ljubljani posredujejo zadnje vrst, od onih za radijske sprejem-study on the integration of im-'čase dijakom direkten potek ope- nike do tistih za največje elektro-
sitve slovaške republike je izdala
new country, by Tenis C. Van Koo-ten, 157 str. Guardian Publishing
racij po televiziji. To je prvi pri- litske kopeli. Po kakovosti veljajo mer porabe televizije v zdravstve- na svetovnem tržišču za dobre, no poučne namene v Jugoslaviji. Doslej je Iskra izvažala v Vzhodno
Čas bi že bil, da bi za veliko Kanadsko-, lovažka Liga v Toron- Co ud y Hamiltoml je izdala Televezijskim oddajam ne pri- Nemčijo, zdaj pa odpira nova število zainteresiranih, ki se ne- tu majhno knjižico pod gornjim ^^ nizozemskega pastorje, ki. sostvujejo samo bodoči Zdravniki,1 tržišča tudi na Srednjem in Daljn-posredno r.e ukvarjajo z optiko,; naslovom, ki jo je napisal eden deluje med novopriseljenci iz Ni- ampak tudi gojenske babiške šole.1 jem Vzhodu. Selenske plošče iz
"človek kar ostrmi, ko vzame v roko zajetno knjigo: strokovno delo o vseh možnih vprašnjih op tike, svetlobe in barv v jeziku, ki ga govori razmerma majhen narod (1.8 milijona) na jugovzhodu Evrope! In kakšna knjiga, kakšna pestrost posredovane snovi, kakšna skrbna in didaktično spretna izbira slik! In najpresenetljivejše: domala v vsej knjigi nobenih obrazcev, čeprav delo obsežno razpravlja o nihanju, lomu, uklonu, interferenci, fotometriji, kvantni teoriji in elektronski mikrosko-1 piji. Z veliko prizadevnestjo je v drugem delu zbrano vse, kar je [ moči danes povedati o barvah: nižja in višja barvna metrika v splošnem, trikromazija, sestav normskih valenc, barvni diagram, barvno telo, norme barvne svetlobe, merjenje barv, aditivno in subtraktivno mešanje barv, barvni sestavi, pa tudi barvna simbolika, barvna harmonija, da, celo vprašanje barvne klime in barvnih piramidtestov (psihološka preiskava osebnosti) so zelo obširno orisana. Avtor je, kot vse kaže, z izredno pridnostjo in s polnim razumevanjem predelal dosegljivo literaturo in rezultat tega dela v spretni obliki znova prenesel na papir. Tu srečamo vsa pomembna imena učenjakov s področja optike in nauka o barvah, mnoge osebnosti so nam predstavljene tudi v slikah. Seznam ni narodna svoboda in bodočnost, literature iz katere je avtor črpal, dasiravno št nimajo prav vseh obsega približno 150 del. P
Ni treba dokazovati, kam pes j taco moli. Zahteva po narodni sa- j moodločbi je določnim sloven-1 .skim krogom še vedno plod nezrele fantazije in demagogije. Ti krogi še vedno živijo v iluziji, da je za male narode, torej tudi za Slovence, Hrvate, Slovake itd. še vedno najbolje, če se otresejo te "fantazije" in geslo o narodni samoodločbi in samovladi pokopljejo med staro šaro. Naslonijo naj se na sosednje večje narode, da bodo tako bolje zavarovani njihovi narodni interesi.
Res, čudovita logika, vredna, da dobi pisec najvišje dvorno odlikovanje! Borba malih, doslej tlačenih narodov: v Evropi, Afriki, Aziji in drugod nam vzbuja le občudovanje, ne pa pomilovanje. Ti narodi gotovo vedo, kaj pome-
svetlofcno 'tehniko ali barvno me-	soustvarjalcev slovaške države,	zozemske v Hamiltonu, v katerem
triko, izšla podobno zasnovana	njen diplomat in sedaj profesor	obravnava v osmih poglavjih
knjiga tudi v nemškem jeziku,	na vseučiliščih v Montrealu in	probleme,' ki jih novonaseljenec
Kako je treba snov izbrati in po-	Torontu dr. Joseph Kirschbaum.	sreča v svojem življenju in na
dati, bi nam lahko bila za zgled	V njej podaje v kratkih obrisih	katere mora najti odgovor.
Televizijski prenos bo v veliko deluje Iskra od 1. 1950 dalje.
pomoč pri stadiju, ker je število medicincev na ljubljanski univerzi tako naraslo, da je bilo nemogoče, da bi mogli vsi opazovati
• postojska jama je lani sprejela 240.000 turistov, od tega 83.000 tujcev. Število turistov kaže na potrebo, da se moderni-
TELEVIZIJA POMAGA V BANKI
Dr. Kuharjeva knjiga
Pred nekaj meseci je umrl dr.
vajanju literature je avtor prezrl ali pa so se mu zdeli malo pomem-
pogojev za uspešni državni razvoj. Toda vero imajo v dobočnost in zaupanje v svoje sile. Zato so	"
ne puste več komandirati po vla in jim skušali onemogočiti tudi dah iz Evrope in se hočejo vladati narodni, kulturni in socialni raz-sami. Gotovo je, da bo še trnjeva, voj. pot do popolne narodne osvoboditve, a dosegli jo bodo. Ves razvoj gre v to smer, le del slovenskih politikov o tem ne mara slišati, ampak sanja šo o časih, ko bodo spet romali v Beograd in lizali pete onim, ki so Slovence in Hrvate le gospodarsko izžemali
slovenske zgodovine. Prav tako • gove prezgodnje smrti, pomeni tudi neprecenljiv dopri- Iskrena prošnja vsem Sloven-nos k boljšemu poznavanju Slo cem, znancem in prijateljem dr. vencev v mednarodnem svetu. Kuharja za denarne prispevke, ki STUDIA SLOVENICA nameravaj bi omogočili takojšnjo oddajo ro-Alojzij Kuhar. Med njegovo za- iz(iati omenjeno razpravo v knjižni j kaP'-sa v tisk. Vsak prispevek v puščino je tudi pomembna raz- i obliki. Leto dni pred svojo znesku pel dolarjev ($5.—) ali prava o slovenski zgodovini v1 smrtjo je pokojni Dr. Kuhar sam pomeni obenem tudi predna-zgodnjem srednjem veku: The 1 pristal na to idejo in povedal ne- ročbo knjige. S hitro finančno po-Conversio.n of the Slovenes and kaj misli ;n navodil, kako pripra- m<>čjo bi bila ta akcija že sedaj the German-Slav Ethnie Boundary 1 viti tekst za izdajo. Najlepša po- j omogočena
the Eastern Alps. Delo pred- ( častitev spomina dragega pokojni-1 stavlja izvirno analizo relativno ka bi bila publikacija njegovega malo preštudir.mih problemov ' dela vsaj za prvo obletnico nje-
vwwwwwwwywwuvw,
Studia Slovenica P.O. Box 4531 Wash.in.gton 17, D.C.
Narodna zamoodločba ni le zgolj fraza, ampak je sila, ki dviga srca k dejavnosti. Časi kolonija-lizma, tlačenja malih naredov, bodo šli v zaton, doslej tlačeni narodi bodo sami imeli besedo!
M. G.
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO!
G. Peter Karadžor« dževič na obisku srbske naselbine
Chicago. — V naši srbski naselbini je bilo koncem februarja precel živahno. Obisk tridnevnega kralja generalske klike je vzbudil mnogo debat in zanimanja. Na banketu, ki so ga priredili njemu
operacije. Televizijski prenos ima zirajo prometne naprave v jami, tudi to prednost, da omogoča rabo zlasti še, da uvedejo v njej krožni operacijske dvorano izkjučno te- promet namesto dosedanjega eno-inu namenu.	| smernega.
Celotno aparaturo, ki je stala j • ljudska skupščina lr 4 milijone dinarjev, je izdelala Slovenije se je 19. februarja pre-Industrija za elektrozveza v Ljub- selila v monumentalno novo Ijani.	zgradbo, za katero je napravil
načrte znani arhitekt Glaus. K
•	mlademu znanstveniku notranji okrasitvi in izdelavi so dr. inž. Gregorcu, ki deluje na prispevali znani slovenski slikarji metalurškem institutu v Ljublja-' in kiparji.
ni, se je kot prvemu posrečilo; • ljuljansko vseučilišče
odkriti postopek za predelovanje ima 8000 študentov. V zimskem
lignita v polkoks. Preje je prevla- semestru se je vpisalo na ljubl-
dovalo mnenje, da razpade lignit jansko vseučilišče 7.841 rednih
po suhi destilaciji v prah. Znan- j slušateljev in nad 200 izrednih
stveniki metalurškega instituta ' Največ slušateljev imajo tri teh-
pa so ugotovili, da je možno na nične fakultete: elektrotehnika in
določeno količino vlage posušeni strojništvo 1476, rudarstvo, meta-
lignil pod določenimi pogoji de-' lurgija in kčmijska tehnologija
stilirati v švelnih pečeh in da je 1.092, arhitektura, gradbeništvo in
proizvod trden kockasti polkoks.' geodezija 946. Njim sledijo prav-
Pridobivunje koksa iz lignita po-^na fakulteta s 878 slušatelji, filo-
meni pravo revolucijo v gospo- zofska s 843, medicinska s 556, ag-
dartsvu in industriji, ker omogo- ronomija, gozdarstvo in veterina
ča surovinsko osamosvojitev v s 543: in naravoslovna fakulteta
proizvodnji surovega železa in 438. Po narodnosti je dobrih 80%
jekla deželam, ki imajo železno Slovencev. Srbov je 714, inozem-
rudo in lignit, ne pa kvalitetnej- cev pa 50.
šega premoga.	_
• mariborski strokov-
•	tovarna elektroteh- NJAKI TEKSTILNEGA ZAVODA MČNIH IN FINOMEHANSKUI so izdelali načrt za izgradnjo veli-IZDELKOV "ISKRA" iz Kranja ke tekstilne tovarne v Avaši v
zaposljuje 3.500 delavcev in proizvaja okog 100 raznih izdelkov v 1398 izvedbah. Lani so izdelali v Iskri selenskih usmernikov v
Etijopiji, približno 250 km vzhod-uo od prestolice Adis Abebe.~~Kom-binat naj bi imel zmogljivost 20.000 vrelen, veliko tklanico ter
skupni zmogljivosti 3.4 megavva- obrat za oplemenitenje tkanin. Z tov, letošnja proizvodnja pa bo j gradnjo bodo začeli"v avgustu in zadostila'.skoro vsem domačim delu upajo dokončati v dveh potrebam ter hkrati okrepila iz-[letih.
na čast, se je trlo naroda in pra- v resnično dejstvo, da nima prav


lahko spodnje perilo

ffemtianj
spodnje hlače, —jopice —t-majice za moške
»i «.-»:. v. <>„> K

Zaščitite va5e . boliše obleke
\ proti
potenj o |
Atletske jopice brez rokavov, s spodnjimi hlačkami z elastičnim pasom.
pomagajte si ostati hladen in prijeten. Dobite v vseh
popularnih
sti!ih.
T-majice z zaščit nim nylon ovratnikom. Odlično spodnje perilo (hlačke) z elastc-nim pasom.
DRUGI
spodnje HLAČKE in jopice za dečke.
Penmans ima kvalite-to ki vzrd ži najbolj naporno nošnjo in to matere hočejo za svoje fante.
IZDELKI: Morino "9" spodnje
Otroške »podnje penlo —za zavezati ob strani, zaviti okros in zapreti z gumbi spredaj—jopica iz finega bombaža, velikost za 3-6-9 mesecev ter — 1 in 2 leti stare.
perilo; Merino "71" f podnje perilo; Močno podloženo spodnje perilo; Penmans nogavic« za golf; Penmans rokavice brez prstov; Penmans jopice.
OBLAČILNE IN ŠPORTNE NOGAVICE
vijo, da je banket bil tudi precej dobičkanosem, ker je od $14, ki so jih posetniki plačali, šlo vsaj $10 od osebe v kraljevo osebno blagajno.
Objektivni opazovalec je ob priliki tega obiska mogel napraviti naslednje ugotovitve:
1.	Pri sprejemih ni bilo navzočega nobenega Hrvata, posamezni Slovenci so pasli firbec, a od srbske strani je bila vidno opažena odsotnost vojvode Jevdže-viča in njegovih.
2.	Peter je dajal drugačne izjave za ameriško in drugačne za srbsko javnost; na nekem TV programu je rekel, da se misli vrniti po osvoboditvi v domovino kot kralj in da hoče imeti "malo" več oblasti kot angleški kralj, a "malo" manj kot ameriški predsednik,—medtem pa je na banketu svojemu "narodu" izjavil, da bi bil voljan se vrniti domov kot navadni državljan, a d» bo dovolil narodu "birati", če ga hoče nazaj na prestol. (Mimograde bodi omenjeno, da je s trditvijo, da ima amer. preds. kvršilno in zakonodajno oblast, ne samo po-kažal sramotijo neznanje ameriške ustave, ampak verjetno tudi svoje ambicije, — je pač očetov sin.) * '§
H. Amerikancem je rekel, da hoče svobodo in demokracijo, a svojim "podanikom" je grozil, da bo vsakdo sojen za svoje zadržanje do "krone".
4. Na TV je tudi trdil, da mora biti po njegovem mnenju kralj oče in zaščitnij^, ljudstva proti izvoljenim ljudskim zastopnikom, toda na vprašanje, če zna slovenski jezik, je dvignil roke in pol zaničljivo rekel: "O, that is a
nobenih tal Hrvati.
med Slovenci in
GP-0-1-A
dificult language" "očetovsko" in j* komentatorjevo pripombo, da je slovenska kultura na visoki stopnji, enostavno ignoriral.
5. Obisk je pokazal, da ima Pater dovolj zaslombe med srbskimi izseljenci ter je politični faktor, s katerim mora računati vsak srbski politik in sosedje. Enako je
V času njegovega bivanja v Chicagu ga ni obiskal nobeden vidnejših Slovencev, toda sliši se, da so ga obiskale pred kratkim v Clevelandu nekatere vodilne osebnosti slov. emigracije. Po mneju tega poročevalca je na omenjenih gospodih, da pojasnijo, če so ta obisk napravili pod vidikom, da držijo stike ž enim izmed srbskih politikov, ali pa so se sli poklonili Petru kot pretendentu na "jugoslovanski tron". V prvem primeru je bil tak obisk opravičljiv, morda celo koristen, ker stvarna politika zahteva kontakte tudi z ljudmi, s katerimi se ne strinjamo v vseh točkah, — 'toda v drugem primeru bi bil njihov obisk milo rečeno izdajstvo nad Slovenci, med katerimi so Karad-žordzeviči v slabem spominu; knuta in batine še kiso pozab rjene??. Razne Petrove izjave in grežnje pa ražejo, da se ni is preteklosti ničesar naučil.
Rodoljub iz Čikaga
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu.
Za SNZ, predsednik: Dr. A. Kuk. Za uredniški odbor: Dr. R. Čujes. Tehnična stran in oglasi: V. \Iauko.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 20 , pezov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Fran-p.rav po cjj0 5oo,- frankov. Naročniki v Ar-
gentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Za podpisane članke odgovarja
pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva
naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
1 april, 19s9
SLOVENSKA DRŽAVA"
S
MED SLOVENCi
RABLJENE IN NOVE AVTOMOBILE
dobite pod najugodnejšimi pogoji pri
V. & M. MOTORS
363 OUEEN STREET WEST, TORONTO
Edino slovensko podjetje v Torontu za nakup in prodajo avtomobilov Kličite EM. 8—6540 — Vinko Mike
Toronto
•	G. Ted Kramolc je raztavljal
svoja slikarska dela od 14. do 26. marca t.l. v "Picture loan socie-ty" no 3. Charles St. West. Toron-1 to. Uspehi slovenskega umetnika g. Kramolca tudi nas veselijo in mu k istim izrekamo tudi naša čestitke.
•	The Bruckner Society of America je počastila dirigenta York Concert Society v Torontu dr. Heinza UNGERJa iz Willowdalc ne samo, da ga je izbrala za častnega člana družbe, marveč mu je podelila tudi Mahlerjevo svetinjo, delo kiparja Julija Kilenyia„ za širjenje poznanja Mahlerjevih skladb v Kanadi. Svetinjo so mu podarili ob priliki prvega koncerta letošnje sezone v Massey Hali 25. februarja, ko so igrali prvič v Kanadi Simfonijo št. 5 Gustava Mah-lerja.	I
PETER LEVIČNIK:
Chicago
•	Spremembe pri (ari sv Štefana. Premeščen je bil preč.g. Mark Hochevar na faro sv. Janeza Via-neja v Detroit, Mich., k Sv. Štefanu pa je prišel čikaški rojak pree. g. Blaž Chemažar, ki je doslej služboval pri Sv. Juriju v South Chicago.
•	Iz farnega življenja. Finančno poročilo za leto 1958 prinaša tudi kratko poročilo o duhovnem stanju faranov. Sv. obhajil je bilo prejetih 52,800, prvo obhajilo je prejelo 55 otrok. birmanih je1
bilo 179, krščenih 69, poročilo se je 20 parov, v večnost pa je odšlo 45 faranov.
• Novi odbor Slovenskega radijskega kluba. V novem obdoru za leto 1959 so sledeči: predsednik dr. Ludvik Leskovar, podpred- j sednica Pavlina Vipotnik, tajnica Mary Foyes- Larretig, Irena Sedla-'
ček, zapisnikariea, Alma Helder, blagajničarka, in Štefan Čander. V nadzornem eciboru so: Gizcla Ocepek, Corinne Leskovar, Joseph Osterman Snr., Ann Sykovski, Stephanie Osterman, John Nahti-gal jr., Roza Possedi, Alojz Gra-šič, Frank Hribar; v razsodišču so: Uršula Kerzisnik, Otmar Tašner. John Goitlieb.
•	Slovenski radijski festival bo letos na belo nedeljo dne 5. aprila v Wozniak dvorani na Blue Island Avenue. Ob 3. pop. bo kulturni program, zvečer pa ples. Tudi letos bo podeljeno slovensko odlikovanje za slovenstvo zaslužni osebi v Chicagu, Napolnimo tudi tokrat dvorano!
•	Dr. Štefan Falež v Chicagu.
Ravnatelj International Catholic Travel and Tourist Service v Rimu, clr. Štefan Falež, se je na svojem organizacijskem potovanju ustavil tudi za nekaj dni v Chicagu ter obiskal svoje prijatelje. • Sinčka so dobili. Vile Rojenice so se oglasila v družini našega naročnika g. Janka in Ivanke Burjek na 1848 W. 23rd Str. ter jima podarile sina prvorojenca. Naše iskrene čestitke srečnima starišema, prav tako tudi staremu očetu g. Velblu in sorodstvu'.
•	Bivši kralj Peter Karadjord-jevič v Chicagu. Na svoji turneji po Ameriki se je mož ustavil tudi v Chicagu. Njegov obisk je bil napovedan že lani, pa je izostal, ker so bile srbske politične skupine sprte rned seboj. Letošnji obisk je veljal verjetno "flikanju" med za 0blast se borečimi srbskimi politiki in raznimi "vobjvodi''.
Cieveland
• Po poročil/i iz domov >,e sta
pred kratkim preminula oče in mati ge dr. Rele Zadnikar. Iskre no sožalje!
V CLEVELANDU MORETE DOBITI KNJIGO pri nas'ednjih naslovih:
POTNIŠKA PISARNA BLED BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave.
KNJIGARNA FAMILIA POLEG CERKVE SV. VIDA
POTNIŠKA PISARNA MIHELIN 3956 St. Clair Ave.
MERVAR'S MUSIC MART St. Clair Ave.
POTNIŠKA PISARNA AVGUST KOLANDER
KOLANDER TRAVEL BUREAU 6419 St. Clair Ave.
Mož se je pokazal tudi na televiziji. Po pripovedovanju treznih ljudi se ni najbolje odrezal. "Vladarska modrost" je večkrat odpovedala. Njegov obisk med Slo venci v Chicagu ni zbudil skoro nobene pozornosti. Za Slovence Peter Karadjordjevič več ne pomeni nič. Njegovo ime kot nekaj' ; dnevni lutkarski kralj v Boegradu ! je šlo že v zgodovino. Bodočnosti i več ne pripada!
mary linda beauty
salon
4 SHORT STREET RU. 2-3400
(Eglinton in Dufferin)
Mrs. S. GLAC
Obiščite restavracijo
ČESEN JE DOBER ZA VAS
Vprašajte vašega zdravnika—Vprašajte vašega drogistn
Vsako leto več in več ljudi jemlje Adams Pearles da si tako pridobe dobrodejnosti česna. Stoletja so miljoni mož in žena uporabljali česen kot zdravilno mero v prepričaju o njegovi-moči zdravljenja in uspešnem dajanju moči.
Česen 'e naravno preventivno sredstvo in ko pride v telo predre tekočino in staničje in s svojo preventivno silo uniči bacile
Česen se zdi zelo uspešen v preprečevanio prehlada in priče. Vsled njegove preventivne in protikašeljske lastnosti, česen pogama pri blaženju astme in bronhitisa. Ublažuje trd kašeli r odluščanjem in odstranitvijo debele dušeče sluzi in vam pusti svobodneje in lažje dihati. Česen vsebine preventivno lastnost, ki preprečuje in uniči bacile gnilobe 1l?r na ta način drži krvni obtok prost nečistoče in v dobrem stanju, ter odstrani iz vašega telesa artritična in revmatična nastrojenja.
Adams Garlic Pearles so majhne želatinastie kapsule, ki vsebujejo potrebno olje iz česna v najčistejši obliki, moči in sposobnosti. a so brez vonja in okusa in tisoči njihovi uporabliaici od obale rlo obale, so cenili to dobro naravno zdravilo vsled dragocenih robrot. ki so jih bili deležni. Adams Garlic Pearles jamčjo dobrobit tudi vam, ali pa vam bo denar povrnjen.
Oskrbite zavitek Adams Garlic Pearles pri vašem drogistu šo danss; in videli bosio. kako vam bodo koristile. Vi boste zadovoljni če si jih oskrbite.
BREZ VONJA — BREZ OKUSA — V OBLIKI KAPSUL
Tiol
r HOUSE
na 1115. Bay Str. Toronto.
(pod Bloorom)
WA. 3-7021
Najlepše domače in svetovne povesti objavlja slovenski ilustrirani mesečnik
POVEST
24 strani velikega formata — Do dvanajst zaključenih povesti v vsaki številki — Popularen roman v nadaljevanjih. Na željo pošljemo mesečnik brezplačno na ogled! Letna naročnina znaša samo $5.00
Naslov za naročilo:
POVEST P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada
obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih,
družinskih in pravnih zadevah na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
278 Bathurst St., Room 4, Toronto, Ont.
EMpire 4-4004
SLOVENSKA DRŽAVNA MISEL
(Nadaljevanje)
V	novo državo so južnoslo-vanski narodi stopili, ne da bi mogli preje v miru in prosti vsakega pritiska v razgovorih priti do sporazuma. Notranji razvoj je zahteval naglih upkrepov. Kaj hočejo, so vedeli pravzaprav samo srbski krogi, ki so si Jugoslavijo zamišljali kot "prošireno Srbijo. Zato so izigrali "ženevski pakt" in njegovega tvorca dr. Antona Korošca, ko vse dotlej ni dobil potnega dovoljenja iz tujine domov, dokler ni bilo izvršeno dejanje prvodecemberskega zedinjen-ja. Delegacija Narodne Veče v Zagrebu (od Slovencev so bili samo trije delegati, med katerimi je bil vodilni dr. Izidor Cankar) je šla mimo navodil Veče. S prvini decembrom je prenehala funkcija Narodne Veče kot suverene oblasti Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je združila s Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	parlamentarnih debatah po načrtu ustave je parlamentarno zastopstvo Slovenske ljudske stranke predlagalo dejanskim razmeram mlade države najbolj primerno rešitev : uvedbo federalizma. Vendar je bila sprejeta z odločilno pomočjo slovenskih demokratov in kmetijcev 28. 6. 1921. centralistična t.j. vidov-danska ustava s pičlo nadpo-lovično večino. Slovenija je bila po tej ustavi razdeljena na dve "oblasti". V boju zoper vidovdansko ustavo so Slovenci zahtevali "avtonomijo", ustavnopravno bolj določene načrte ni bilo varno javno terjati. V volitvah 1923. je SLS dobila na svoj avtonomistični program tri četrtine slovenskih volilcev in spet postala predstavnica slovenskih narodnih teženj.
Čeprav je vidovdanska ustava poznala neko zelo omejeno samoupravo "oblasti", beograjski centralizem tudi te ni hotel sprevesti v življenje, šele januarja 1927. so se mogle vršiti volitve v te "oblastne skupščine". V obeh slovenskih oblasteh (po slovensko se reče deželah), kjer je bila živa tradicija deželne avtonomije, sta oblastna odbora naglo pri-
| togovala od centralnih državnih oblasti eno konpetenco za drugo. Voljo Slovencev do ze-dinjenja je demonstriralo ! zlasti skupno zasedanje obeh oblastnih skupščin spomladi | leta 1928. v L j u b 1 j a n i. Po usodnih strelih v beograjski skupščini se je ustvaril med Beogradom in Zagrebom prepad, ki si ga je prizadevala premostiti nova Koroščeva vlada. Dr. Korošec je imel v načrtu spremembo ustave v trialističnem smislu: država naj bi se razdelila na srbsko, hrvaško in slovensko banovi-!no, skupni parlament pa naj ! bi se sestavil iz odposlancev i banovinskih odborov. Zaradi nasprotovanja srbskih tovarišev v koaliciji je morala leta 1928. Koroščeva vlada odstopiti, ustavna reforma v smislu trializma pa je bila odložena.
V noči na 6. januar 1929. je kralj Aleksander odpravil vidovdansko ustavo, raspustil parlament in kmalu na to tudi stranke ter uvedel osebno diktaturo. Kmalu so bila prepovedana tudi vsa "plemenska znamenja", tako je prišel čas, ko je bilo treba iti na avstrijsko Koroško, da si mogel pozdraviti svojo narodno zastavo. Zakon o razdelitivi države z dne 3. oktobra 1929. je dal državi ime Jugoslavija in uvedel namesto 33 oblasti 9 banovin. "Dravska banovina" je obsegala Slovenijo, sprva brez Bele Krajine, ki ji je bila vrnjena 28. avgusta 1931. Slovenci smo bili dejansko vsaj upravno združeni, vendar ne kot samostojno državnoprav-no telo, ampak kot provinca centralistično urejene unitari-stične Jugoslavije. V septembru 1929 oktroirana ustava pozna tudi banovinske samouprave, ki pa po svoji samoupravnosti daleč zaostajajo celo za takozvanimi oblastnimi samoupravami.
Hrvatje in Slovenci smo bili v ostri opoziciji zoper diktatorsko vladavino. V tako-; imenovanih "Zagrebških ' punktacijah" so Hrvatje 7.
'novembra 1932. zahtevali, da i '
j se državno življenje povrne na leto 1918. kot izhodno točko. Mnogo bolj jasne in stvarce hot hrvaške so "slovenske | punktancije", kakor so nas-
protniki krstili "Slovensko deklaracijo" Slovenske ljudske stranke, sestavljeno po dr. Korošcu z dne 30. decembra 1932. V njih se zahteva, da se da slovenskemu narodu v Jugoslaviji taka samostojnost, katera bo privlačila Slo-j vence izpod tuje oblasti v Ita-jliji, Avstriji in Madžarski. V ta namen je potrebna narodna samobitnost, ime in zastava,
t
finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda ter korenita socialina zakonada-ja. Da se to doseže, morajo Slovenci, Hrvatje in Srbi s svobodno pogodba na demokratski podlagi osnovati državo enakopravnih enot, katerih ena bodi Slovenija. De klaracija ne omanja izrecno federalistično smer. Kljub temu, da deklaracija ostaja na stališču Jugoslavije, je vlada začela s preganjanjem "punk-tašev", interniranci so bili dr. Korošec in drugi voditelji SLS. vprizorjen je bil "šenčurski proces". Pritisk oblasti pa je povzročil samo to, da je šla mladina še bolj v radikalizem, ! v vrstah akademskega in in srednješolskega katoliškega dijaštva je bila izrečena zahteva po slovenski državi. "Svobodoumni" književnik Josip Vidmar je tedaj v knjižici "Kulturni problem slovenstva" izjavil, da so samo katoliški krogi ostali zvesti slo-jvenski ideji.
9. oktobra 1934. so revol-verski streli že drugič usodno
PTUJ
poslegli v usodo jugoslavan-ske države. Po umoru kralja Aleksandra v Marseillu je bila država na tem, da razpade. V novo vlado Stojadinoviča, ki je po majskih volitvah leta 1935. dobila nalog od kneza regenta Pavla, da pomiri nasprotje med vlado in opozicijo, je vstopil kot notranji minister dr. Anton Korošec, ki se je še posebej prizadeval za sporazum s Hrvati. V volitvah decembra 1938. so Hrvatje kakor tudi Slovenci dokazali strnjenost svojih vrst. Nova v vlada Dragiša Cvetkoviča je
upoštevana zahtevo Hrvatov in Slovencev in konec avgusta leta 1939. končala pogajanja s Hrvati. Njih sad je bil banovina Hrvatska. Tej bi morala slediti banovina Slovenija, pa so n.je ustanovitev ovirale med drugim tudi neke dualistične težnje, po katerih naj bi se država razdelila v hrvaško in srbsko vplivno področje, čeprav so Slovenci po hrvatsko-srbeskem sporazumu nehali biti jeziček na jugoslovanski politični tehtnici, so vendar bistveno pri sporazumu sodelovali. I Ko se še ni rešil notranje-
politični problem Jugoslavije, je tudi našo domovino zatekla druga svetovna vojska. Ogromna večina slovenskih vojakov je zagrabila za orožje v upu, da zmaga nad Osjo prinese Zedinjeno Slovenijo, nekako sluteč, "da možnost zedinjen-ja vsega slovenskega ozemlja venci stali naenkrat na fronti zoper Italijane in Nemce", kakor se je izrazil na zadnjem narodno-obrambnem tečaju v Begunjah dr. Korošec. Slovenski vojak je zato do zadnjega vršil svojo dolžnost. Kakor v zasmeh slovenskemu upanju pa je bila domovina razkosana
med Nemce, Italijane in Madžare. Okupatorji so zatrli zadnjo sled dejanske domače ob-slasti. Nacizem je že začel izvajati svoje načrte, po katerih naj bi se Slovenija ger-manizirala, Slovenci pa preselili v neki "Neukrain" v Sibiriji.
V največji stiski slovenskega naroda je začela Komunistična stranka Slovenije domačo vojsko, odklanjajoč vsako tako zvezo z ostalimi od-jporniškimi gibanji, ki bi tem gibanjem ohranila avtonomijo in bi jih ne podvrgla kontroli komunistov. Po žal predol-;gih pogajanjih so si nekomunistične stranke v izjavi 29. oktobra 1944. jasno formulirale slovenski programi v času najhujšega gestapovskega nasilstva in ustanovile Narodni odbor za Slovenijo kot vr-jhovno narodno oblast. Izjava 29. oktobra 1944. predstavlja doslej najjasneje izdelan in 'od vseh demokratičnih strank priznan program. Slovenski narodno-politični program: "Na temelju etnične samobitnosti slovenskega naroda in na temelju narodnostnega načela zahteva:
1.	Državno-pravno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo, ko mora biti v geografskem, gospodarskem, prometnem in strateškem oziru tako zaokrožena celota, da bosta zavarovana nemoteni narodni in gospodarski obstoj in razvoj slovenskega naroda;
2.	Federativno, na demokratični podlagi in socialno pravično urejeno kraljevino Jugoslavijo pod vladarsko hišo Karadjordjevičev, katere sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija;
3.	Tako federativno državo, da bodo narodne države kot sestavni del imele tako stvarno področje, da bo izvrševala osrednja Zvezna oblast le tiste naloge in le tiste pre-rogative, ki so ji z zvezno ustavo izrecno priznane in izvzete iz pristojnosti oblasti narodnih držav. Zvezno ustavo Jugoslovanske države sprejme ustavodajna skupščina posameznih narodnih držav tako, da glasuje zanjo kvalificirana večina zakonitih zastopnikov iz vsake države."
Z uveljavi j en je teh narodnih zahtev ustanovljeni Na-
Javna tribuna
ZAKAJ NAJ NE BI BILI SLOVENCI
Po južni in severni Ameriki najdemo okoli 400.000 slovenskih naseljencev. Nekateri so tukaj že mnogo let, drugi pa so iz domovine le krajši čas. Vsi se v svojih novih okoliščinah takoj začnejo pehati, eden za dolarjem in drugi za pesosom. Kmalu si ustvarijo družine. Nekateri so s seboj pripeljali mlajše otroke, ki slovenščino kar dobro obvladajo. Toda na žalost pri mnogih družinah kar naenkrat začno doma z otroci govoriti ali angleško ali špansko, tako da kmalu ti otroci ne vedo niti besedice v slovenskem jeziku. Če vprašaš starše takih otrok, zakaj ne bi učili svoje troke v mate-rinsikem jeziku, ti odgovorijo, ceš saj ne rabi, samo da zna tukajšni jezik, saj nazaj tako nikoli ne bo šel, kaj pa bi tam v revščini.
Take in podobne izgovore človek sliši iz ust ljudi, ki se drugače širokoustijo, da so se borili enkrat za slovenstvo.
Zakaj tako hitro pozabljajo nato?
Poglejmo naprime Žide, ki so se po stoletja potikali po raznih državah in so njihovi otroci še vedno ostali Judje.
Mnogo takih židovskih mlaaeni-čev, ki so se na eden ali drugi način izmaknili drugi svetovni vojni, da v Kanadi ali USA niso bili poklicani pod orožje, so ob
ustanovitvi izraelske države pro-1 stovoljno zgrabili za orožje in umrli za židovstvo ,katerega sta jim zapustila oče in mati.
Kako bi bilo, če bi tudi mi Slovenci tako vzgajali svoje otroke, da bodo ko bo napočil čas, tudi oni šli z nami gradit veliko Slo-venjo. Kje si sedaj tista slovenska mati, ki si enkrat v mladosti sanjala, da boš nad zibelko svojemu detetu prepevala slovenske pesmi?
Danes v tujini, ko bi mu jih morala še slajše peti, da bi mu bolj ostale v spominu, mu poješ tuje popevke, ki tako čudno zvenijo iz tvojih ust. Rediki so slovenski domovi v tujini, ki niso popačeni z tujkami, zato Slovenci, kjer vas je večje število v slovenskih naselbinah ali pa tudi samo par, dajte in poizkušajte s slovensko šolo, da se ta naš lepi jezik in zgodovina tega naroda nikdar ne pozabita in da se bomo vedno zavedali, da smo samo Slovenci.
-	Janez Žargi
Montreal, Canada
NOVICE
S KOROŠKE
• Celovec. V začetku letošnjega leta je prosvetno ministerstvo iz j Dunaja poslalo na ozemlje Slovenske Koroške tri visoke uradnike, da skupno s koroškimi šol-
niki obiščejo vrst šol na dvojezičnem ozemlju in preučijo položaj, ki je nastal po proslulem ukrepu deželnega glavarja. Vprašanje je, ako je komisija res objektivno poročala prosvetnemu ministerstvu kar je videla in dognala.
• Celovec. "Bund der \Vindis-chen", tako se imenuje zveza narodnih odpadnikov na Koroškem, je takoj po od hodu komisije, ki je obiskala dvojezično ozemlje na Koroškem oz. njih šole, priredila na Dunaju tiskovno konferenco, da pokaže na svoj način svoje zamotane pojme o še bolj zamotani vindišarski teoriji. Zanimivo je, da je predstavnik te vindi-šarske zveze dr. Valentin Ein-spieler, bivši Hitler — Jugend vodja in današnji poslanec deželne zbornice avstrijske ljudske stranke. Z njim sta bila še Erich Silla (neonacist) in Albin Pečnik, bivši deželni poslanec.
Ti trije so na Dunaju trdili, da so vindišarji in da želijo postati Nemci ter zahtevajo, da bi sood-ločevali pri reševanju problema Slovencev.
Bila je to prava pustna komedija in je jasno pokazala prave namene te organizacije — čimprejšnje ponemčenje Slovensk Koroške.
Zanimivo pa je, da se je ta konferenca vršila prav v času, ko se je uradna delegacija Južnih Tirolcev pritožila pri vladi na Dunaju, da italjanski šovinisti načrt-
no potujčujejo njihovo domovino in njeno nemško govoreče prebivalstvo.
• Celovec. Dne 12. februarja so V Celovcu pokopali profesorja in pisatelja Josela Friedricha Per-koniga. On je kot eden izmed redkih našel razumevanje za Slovence kljub temu, da je bil predstavnik nemškega nacionalizma. Govori o "slovenskem bratu" v deželi in v vsaki svoji črtici najde nove izraze in motive o Slovencih. Delno je prevedel našega ! Cankarja in Milčinskega v nemščino. Posebno njegova zadnja dela gojijo narodno strpnos in razumevanje za Slovence.
Kdaj bo Koroška dobila več
4
takih mož?
Hranilnica in posojilnica Janeza E. Kreka
polaga
račune
V nedeljo 1. marca t.l. je odbor Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka podal obračun poslovanja v poslovnem letu 1958 udeležencem občnega zbora v ! Ukrajinskem narodnem domu.
I	; ' ' ' - V
Poročilo ravnateljstva je podal predsednik g. Franček Pliberšek,! ; ki je opozoril, da izkazuje hranil-: niča znatno več naložb članov v delnicah kotpa posojil. Člani se v j glavnem zanimajo za hipotečna posojila, toda na žalost je zadniga omejena po obstoječih predpisih, I
da sme vložiti v hipotečna posojila samo 25% kapitala. Zdi se, j da mnogi člani raje plačujejo večje obresti trgovinam, kadar kupujejo na obroke, kakor pa da bi prišli po posojilo v posojilnico.
Blagajniško poročilo za 1. 1958
izkazuje $10.482 dobička, od ka-tei-ega pa je treba dati 20% v ga-j rancijski sklad. Za razdelitev je ! preostalo $8.385, katere je občni i zbor na predlog ravnateljev raz-I delil tako, da bodo dobili vlaga- j ! telji 4% dividendo na najnižjo mesečno bilanco, izposojevalcem pa bo zadruga vrnila 20% v 1. 1958 plačanih obresti. Povračila j I obresti ne bodo dobili člani, ki imajo hipotečna posojila, ker je njih obrestna mera nižja, in pa oni, ki niso plačali obresti za 1. 1958 do konca decembra 1958. Občni zbor je odobril predlog,1 da
se v prihodnje računajo divi-dende na podlagi najnižje bilance v vsakem četrtletju, kar bo neko- i liko razbremenilo delo blagajnika.
Pri volitvah so bili izvoljeni v ravnateljski odbor Viktor Trček in Rudolf Čuješ, v kreditni odbor dr. A. Kuk in v nadzorni odbor dr. P. Urbane ter Jože Levstik.
ZAHTEVAJTE!
Z NYLONON OKREPLJENE PETE IN PRSTI
NOGAVICE ZA DELO
TRPEŽNE JSE KOT KATERE KOLI DRUGE
PENMANSOVE NOGAVICE ZA DEL/) Vam nudijo posebno trpežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo— Vaš najboljši kup ?a vsako ceno.
TUDI SPONJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868
W59-4
Postani
slovenskega
aktivni
državnega
član
gibanja!
rodni odbor je še v času zasedbe 3. maja 1945. sklical na ljubljanski Tabor narodno predstavništvo, ki je razglasilo novo slovensko oblast za vso Zedinjeno Slovenijo.
Vsa tragika slovenske državljanske voske se je pokazala po 5. maju, ko je namesto osvobodilnih čet odšla na Koroško množica beguncev pred komunističnim terorjem, ne zasedat slovensko ozemlje za slovensko državo, ampak iskat zavetja pri Zapadnih zaveznikih, Slovenija je padla izpod enega totalitarizma pod drugega.
V novi Jugoslaviji je Kardelj naobrnil na jugoslovanske razmere recepte Stalina, ki je veljal že v revolucijski dobi ruske bolj še viške stranke za specialista v narodnostih vprašanjih. Slovenija je postala ena izmed federalnih republik Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ves aparat federalnih republik je le kulisa, za katero igra centralistično urejena diktatura glavnega odbora KPJ. Mnogi "S!ovenoborci" iz leta 1932. ji opravljajo strežajske posle" ki so jih nekdaj tako očitali Ju-goslovenom. Vprašanje držav-noupravno in ozemeljsko ze-dinjenje Slovenije še ni rešeno.
7. SLOVENSKO VPRAŠANJE DANES.
Zmaga Zaveznikov Slovencem ni uresničila upov, ki so jih gradili na svojem zavezništvu z zmagovalci, že odkar so še v času boja veliki Zavezniki javno izpovedali, da smatrajo Avstrijo za "prvo žrtev nacističnega napada," so silno upadli naši upi po pripojitvi Koroške. Tako smo v času, ko so Zavezniki zasedli slovenske kraje osnih držav, mogli pričakovati le še to, da uspemo s svojimi zahtevami na italijanskem sektorju, četudi je Badoglievo premirje zelo izboljšalo italijanski po ložaj v sporu z nami glede Slovenskega Primorja. Čim pa je zapadnim Zaveznikom postalo jasno, da s priklučit-vijo Trsta Titovi Jugoslaviji postane Trst prav zaprav Sovjetsko pristanišče in baza za boljševizacijo Sredozemlja, so po dialektiki spora med demokraciji in komunizmom italijanske težnje naenkrat dobile odvetnike v Zapadnih velesilah. Tako je prišlo do ustanovitve Tržaške državice, do izgube Goiice in Beneške Slove-
GRAD MIRAMAR
CELJE
nije in Kanalske doline, namesto na štiri države smo sedaj Slovenci razdeljeni na pet državnih tvorb. Tudi Koroške j Angleži in Amerikanci Titovi Jugoslaviji nočejo priznati. Namesto da bi s spretno poli-jtiko po zmagi nad nacizmom j in fašizmom dosegli od vseh jZavestnikov priznanje zedin-|jenja in celotnosti vsega slovenskega teritorija, po krivdi [Titove zunanje politike italijanske zahtevke in nemške za htevke v škodo Slovencev krijejo danes vse države izven sovjetskega območja in se ustvarja morda usoden preju-dic za mirovno konferenco po tretji svotovni vojski, ki se zdi neizbežna in po kateri si naši narodni nasprotniki obetajo sedeti med zmagovalci.
Četudi druga svetovna vojska ni prinesla polne rešitve slovenskega vprašanja, z ozi-rom na ozemeljsko celotnost slovenske države je pa časovni razvoj po letu 1940: prinesel dve za uresničenje slo-
venske državne misli pomembni postavki.
Vojni potek je dal prav Itiskim, ki so trdili, da je centralizem tudi v strateških iin vojno-političnih rečeh prinesel slovenskemu narodu in jugoslavski držav le nesrečo. V prvi vojski, ki jo je voje-jvala Jugoslavija, se je Slove-I nija neankrat znašala pred j okupatorskimi vojaškimi si-llami brez vojaškega poveljstva. Centralistična vzgoja je bila usodna za zadržanje slovenskega oficirskega zbora, da ni mogel spoznati in ne izvesti svoje naloge. Namesto da bi bil vojaška osnova prave "države v podzemlju", poklicani organizator odpora in kovač narodne enotnosti, zvesto prisluškujoč krvi in zemlji, ki jima po rojstvu pripada, se šel politikujočega oficirja, iz-rablfajoč razne posebne zveze je premnog slovenski častnik in kot zadnji politični adut imel očitek separatizma in grožnjo s protiseparatičnimi
ukrepi. Toliko bolj pa si hoče narod v letopise svojih vojaš-šik vrlin vpisal tiste častnike, ki so mu bili meč in ščit v času strahote.
Strach pred črnimi pikami v centrali na eni pa nepozabl-jivo domotožje po izigravanju političnih tekmecev preko centralnih uradov na drugi strani je usodno hromil tudi delovanje demokratičnih uradov na drugi strani je usodno hromil tudi delovanje demokratičnih strank, ki so šele malo pred začetkom konca prišle do izjave 29. oktobra 1944. Vkljub svoji zakasnelosti je j ta sporazum med strankami jena izmed pozitivnih postavk slovenske zgodovine po nemš-ko-laški invaziji. Po svoji črti je oktobrska izjava odpoved | votlemu jugoslovenarstvu, ti-i ha obsodba vidovdanske in j septemberske ustave, povrnitev vsega slovenskega politič-jnega življenja na tla politične j realnosti. Ako vzameno v po-štev še komunistično stranko
in njej pridružene struje, ki so se tudi izjavile za slovensko državo misel, potem po letu 1944. V Sloveniji ni nobene politične sile, ki bi ne stala na stališču slovenske države.
Druga pozitivna postavka, ki jo je prinesel razvoj dogodkov druge svetovne vojske, je vstop "slovenskega vprašanja" v svetovno politično aktualnost. Ako je bilo zedinjenje j slovenskega ozemlja doslej notranje vprašanje Avstrije in Jugoslavije, oziroma še njunih sosed Italije in Mad-ižerske, je postal z ustanovitvijo Tržaškega teritorija, ki mu je garant Organizacija združenih narodov, svetovno politično zajemljivo. Ker je oostal "tržaški problem" v resnici nerešen, more tudi vprašanje v vsej celosti združene Slovenije kot njegovega bližnjega geografskega zaledja, priti na dvevni red svetovne politike. Samo v mednarodnem okviru je tako odslej naprej iskati rešitve slovenskega vprašanja.
Ne samo domača zgodovinska izkušnja druge svetovne vojske, ampak tudi politična aktualnost sama nas naravnost sili, da jasno izoblikujemo obseg in vsebino slovenske državnega načela. Doka-:zati moramo velikemu svetu in ga prepričati, da je samo 'slovenski državni princip politično dovolj trdno in evropsko edino zadovoljivo urejevalno počelo bližnjemu tržaškemu | zaledju kakor tudi prostoru "srednj e-evropskega kolodvora", ki ga tvori slovenski prometni četverokot Trst-Ljubl-jana-Maribor-Beljak. Ta dokaz meramo doprinesti predvsem takoimenovanemu za-padnemu svetu. K temu nas sili današnji zaplet dogodkov, ki mnogim daje vtis, da doživljamo predvečer tretjega svetovnega spopada med za-,padno demokracijo in sovjetskim komunizmom. Zavedati se moramo, da je Titoslavija sedaj v zapadnem svetu skrajno ob ugled, tako odpadejo i tudi zgolj taktični razlogi za poudarjanje jugoslovanske dr-jžavne ideje. Njen položaj bi | se neprimerno poslabšal v pri-ko bi se armade Titove Jugoslavije borile na strani sovjet-meru dejanskega konflikta, iskega totalitarizma. Zapadne-rnu svetu je treba tudi dovolj i jasno predočoti, da je vsaka j protislovenska rešitev slovenskega vprašanja le enodnevna
(provizorična) in bi iz Slove-j zurpatorja. Pot do njene ob-nije naredila len novo Alza-'nove v svobodi more voditi
cijo-Loreno, zakatero bi se boril romansko-germanski in slovanski svet, namesto da bi geografsko zaključena Slovenija, obsegajoč večino histo-
samo po državnega naroda dostojnih poteh. Država se ne organizira kot kaka zdravstvena ali sadjarska zadruga, državna ideja nikdar ne sme ričnega ozemlja, bila tudi po J degenerirati v monopol kake-narodnostni strukturi svojega ga političnega klana ali ideo-pribivalstva "prstan Evropi- loške kapelice, še posebej se j ni", v uri, ko slovanstvo stopa 'je treba v ostvarjanju sloven-v svetovno zgodovino, most. ske države varovati vsakega med Vzhodom, s katerim jo jprotisrbeskega in protihrvat-veže skupnost krvi in jezika, Jskega histerizma in se daleč in med Zapadom, ki mu pri- držati od tragikomičnih metod pada s svojim tisičletnim kul-|kake "nezavisne države." turnim razvojem in ževljen-j Slovenska država, katere ,skim slogom.	nosilec je slovenski političnj
Smisel Slovenije je, da veže, narod v vsej svoji celosti, je ,toda, da veže samostojno in najvišji cilj slovenske poli-(samotvorno.	Itike. V pomladi leta 1848. so
Slovenska politika se mora j slovenski dunajski inteligenti
I zato zavedete historične indi-. uzrli vizijo "Kraljestva Slo-ividualnosti slovenskega o- venije", ko niti vedeli nise za zemlja, njemu endogenega obstoj prve Slovenije — ka-geopolitičnega oblikovalnega rantanske države. Odkar Je počela, zgodovinske funkcije ustavna doba v Avstiriji omo-in poslanstva slovenskega na- gočila politično delo Sloven-in vzhodom, organičnega raz- cev, je misel slovenskega ze-roda na mostu med zapadom dinjenja bila pred očmi vseh jvoja slovenske politične volje rodoljubov. Menjale so se izza nje oživitve leta 1848. pravne formulacije slovenske Vsem tem vidikom ustreza sa- zahteve po Zedinjeni Sloveni-mo ideja slovenske države. Ta ji. Menjalo se je nje motivi-mora biti zavesten cilj in ranje v različnih političnih osnovna terjatev slovenske po-■ konspiracijah, ostala pa je litike. Glede na morebitne dr- ; vselej živa. Logika slovenske-žavno-pravne kombinacije z ga narodnega programa iz drugimi državami, ideja slo- leta 1848. kaže v slovensko venske države izključuje vse državo, ob stoletnici je narod
take državnopravne vezave, ki bi šle pod konfederacijo. SKLEP. Na predvečer druge svetovne vojske je Umetelnik slo-
v glavnem skoraj izpolnil program.
Rodu, ki raste, je usojeno, da nosi naprej sladko bremte političnega slovenskega izro-
venske osvobodilne vojske le- čila. Luč gosposvetske slave
mu razsvetljuje njega zgodovinski hod, zgled očetov, ki so v duhu krščanske demokracije dogradili politično organizacijo slovenskega naroda, obvezuje sinove k ohranjanju in
i ta 1918., ki je nekoč kot ptuj-Jski gimnazijec s srčno krvjo | podpisal svojo zvestobo domovini, dr. Anton Korošec rtaro-jdu ob 25-letnici narodne države Jugoslavije dejal: "Slo-
venska pot se šele pričenja." razvoju dediščine. S polnim j Vse dosedanje realizacije slo- zaupanjem v Gospoda zgodo-j venske integracije so samo vine in sile svojega naroda, , predstopnja v slovensko dr- 'ponosen na že prehojeno sto-žavno integracijo. Slovenska 'letno pot gleda današnja mla-država je danes volja vseh jdina v Zedinjeni Sloveniji v
plasti naroda, še več, dejstvo,
slovenski državi smisel svoje
mimo katerega nihče ne more politične biti. Ako je mladec i iti, pa naj pripada demokra- j revolucijskega leta 1848. s tični večini ali komunistični sladkim ganotjem pripenjal na |manjšin slovenskega naroda, 'svojo srčno stran belo-modro-Obe v državljanski vojski bo-1rdeči trak, je mladec današ-reči se strani sta ustanovili njega rodu za ta belo-modro-
slovensko državo: Demokratične stranke so oklicale Na-
rdeči prapor kot svoje bojno znamenje in znamenje svoje-
rodno državo Slovenijo, ko- ga naroda že prelival v tiso-munistična Osvobodilna fron- 'čih svojo srčno kri. Padli vrst-ta je organizirala Ljudsko re- niki so mlademu rodu nenehni publiko Slovenijo.	ukaz k vztrajnemu ostvarjan-
Slovenska država je danes v rokah totalitarističnega u-
ju njihove zadnje misli in poroštvo končne zmage! (KONEC)