1 so Številka.
! V« t. \ soLoto !l (ItM^'inlim IS99.
Tečaj XXIV.
..EAtnost'-
i?. kini h '1 >j» h r« r mi tint«. razno >ie«ip|j in
pr«7niknv. zjuirni in zvečer oh 7. uri. «> iionHHjkih in t»«> (»rudnikih i<li*i* nt< 9 uri tjntraj.
X aro«5 n l »si /u itd M :
(M* i/timiji na leto . . . rl.l. 1|-
Za hhiiio vp^prtio i*<ltinjp	,. 1'J- —
'An pni leta fletrt let« in n« iiihsp<- rn/mprno.
N h rudnino je plačevati naprej. \h na-roi*t<e iir^z pri|n*p»i#» narn^ninp if utirava ne nr.ira.
Nh drobno se prodajh}o v Trstu /,(nt-ranje <ii«<vilSrt-' po 3 nviV večerne vilke po 4 nvć.; ponpileljske /.jutranje "tp-vilkp (Hi 2 nvč. livpn Trn««« po 1 nvV. vč.
Večerno izdanje.)
PrLASILO POLITIČNEGA DRTlSTVA „EDINOST' ZA PRIMORSKO.
I>l«fon It T. H?0.
4 nvČ.
t adlnoatl Ji* ntn^ !
Oglati
računajo po vrstah v pptitu. An > pi1'-kriirno naročilo * primernim pop.iKtoui. Posiiinn. omiirtniep in jnvitp /.iiiivnl«*, ilo-nun'r utrinki it«t *p rin-imiljo po no<*o<ll>i.
Vsi dopisi nuj sp pošiljajo u rt-iliiKt v li. Npfrankovmii dopisi »e ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino r** k 11« m »i r-i j t* nt oblast* sprejema n|travnKhn. Vnro^nino je plmVvnti loco I rit.
lre<iiilštv«» in lluknrim se uaiiitjul« v ! ulici ('sirintiii M v. 1*2. rpruviilAt*«« mi-pntvni3tu» in sprijenimi]«' lnnerutrtv
v ulici Moliti piivnln itv. "». II. na-lstr.
UJajotelj iu udvnvorni uindnik K r a n O o J n i k.
0 opravi v Bosni in Herceiovi
Ceško-nemški hoj je £<> vedno središče in skoro jedina vsebina političnim (lisku zija m ; ta boj je absorbiral vse zanimanje, je utisnil svoj pečal p« »liti čnemu /i v ljenju v Avstriji ter odkazal smer delovanja ali brezdelja avstrijskim zastopstvom. Jugoslovani nimajo nič proti temu, zakaj tudi njim je že v lastnem interesu ležeče na tem, da Cehi izvojujejo svoje praviee. In dalje je zelo verjetno, da hi jugoslovanske stvari ostale v ozadju, kakor ho v ozadju zdaj, tudi ko hi tega hoja ne hilo. Naši nasprotniki na Štajerskem, Koroškem in Primorju žive idilie.....nirno življenje in ni nikogar,
ki hi jim kdaj malo pogledal na prste; tožite naših poslancev so glas vpijočega v puščavi iu ako se dogaja, da je ta ali oni vendar odkril kaj preveč interesantnog«, zalučajo mu «lažnjivon» v ohraz in si var je pri kraju. Razmere se razvijajo dalje kakor jim je drago in nikomur ne prihaja na misel, da hi se ozrl malo natančneje po Avgijevem hlevu... Jedini jugoslovanski pokrajini, ki leto za letom vzbujata oh gotovem čnsu širše zanimanje, sta Bosna in Hercegovina. Oh vsakem zaseda nju delegacij je namreč nal »ženo zajedničkomu finančnemu ministru Kalhtvu, da prenaša lepo število več ali manj osnovanih napadov. To se je godilo doslej tako redno, da se da pričakovati z vso gotovostjo tudi v tekočem zasedanju delegacij.
.Jugoslovanom je napredek Bosne in Hercegovine na srmi kakor nikomur drugemu ; jasno so si v svesti, kolike važnosti je za vse avstrijsko slovanstvo, da se ti dve pokrajini razvijati v pravi smeri in da sti upravljani v pravem zini slu. Od prvega početka pTi do danes se je grešilo sicer mnogo in premnogo od strani uprave, ali da se ni storilo ničesar dohrega in koristnega, tega ne more trditi nihče. Kdor ni slep, ne more tajiti znatnih vspehov v gospodarskem oziru in ne more očitati upravi, da hi, razen nerodnosti, zagrešila v političnem oziru še kaj hujšega ; in prav v političnem oziru se ji očita največ. Kritika je svobodna in a ko so napadi opravičeni, je stvar Kal-layeva, da se hrani.
Žalostno je samo, da celo ljudje, o kateri' čistem slovanskem prepričanju iu najboljši volji ne more dvomiti nihče, v svojem obsojanju bosanske uprave uhajajo preko vseli mej iu na pota, ki ne vodijo nikamor.
Napada in kritik uje se vse in na vse mogoče načine, a zdi se, da »e dela to brez določnih smotrov in ne s tistega stališča, ki bi ga v tej stvari moral zavzemati vsaki avstrijski Slovan. To stališč e je s t a I i š č e h rva t s k e g ti d r ž a v-nega prava.
Kdor pozna zgodovino, ve, da je Bosnu od pradavna hrvatska pokrajina. Četudi se je v zadnjih letih nekdanjega slavnega hrvatskega kraljestva banovinu bosanska vedno bolj odtujevala od ostalo države, bila je u kljub temu iu ukljub vsem notranjim nemirom in tujini navalom do konca njen integralen del. Narod, ki biva v današnjih • okupiranih deželah«, se spominja svojih slavnih trad'eij ; s sesterskemi kraljestvi Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo ga veže ista junaška minulost, veže ga isti jezik in vežejo ga iste težnje za •tovljenjem iu preporodom nekdanje mogočne inofltojne države hrvatske: a danes se zaveda že
l.astnik konoorcij lista „Kdinoeti1
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Kdinoat" v Trstu.
ob-sa-
tiuli tega, da jo tudi v Istri iu v slovenskih deželah močnih glasov, hrepenečih po tem obnovljenju in preporodu.
Dolžnost Slovanov monarhije je, da podpirajo te težnje z vso eneržijo. Jasno je, da bi te, doslej kruto zanemarjene dežele z svojimi neizrabljenimi silami, z svojim krepkim, nepokvarjenim narodom in z svojim prirodnim bogastvon., združene v močno celoto, tvorile morda najvažnejši faktor v bodočem življenju naše monarhije. Vplivale hi vsekakor ugodno za Slovane na narodnostni razvoj države, ter dajale krepko zaslombo Sloveneem in Cehom, od vseh strani obkoljenim od sovražnikov, ako 1 >i že Slovenci koj od začetka no bili v tej celoti. Napredek Bosne in Hercegovine, nj:ju gospodarsko prospčvanjc in njiju politični razvoj v smčri hrvatskega državnega prava je torej v interesu vseh avstrijskih Slovanov. Na žalost se tega interesa ne zavedajo vselej iu povsod oni, .-.i hi se ga morali zavedati. To so v prvi vrsti (Viti. Leto za letom obsojajo v delegacijah upravo bosonsko in njenega načelnika, ministra Kallava. Te pravice jim sieer nihče ne krati, ali zavedeni po slabih informacijah se postavljajo v svojem kritikovanju na stališče, ki ne odgovarja težnjam in koristim njihovih jugoslovanskih zaveznikov, ne odgovarja interesu avstrijskega slovanstva in ne odgovarja mnogokrat oelo resničnim dejstvom.
V državnem zboru avstrijskem ne stoji ('ehom pa č u i h č e t a k o z v e s t o o h s t r a n i k a k o r .1 u g o s I o v a n i. V svojem energičnem nastopanju proti sedanjemu tninisterstvu Clarvje-vem no morejo računati na nikogar tako trdno kakor na Hrvate in Slovence. Ali ukljub temu, tla stoje z njimi ramo ob rami, so niso usodili Jugoslovani še nikdar, da hi posegali na svojo roko v češke razmere ter si prisvajali vodilno besedo, kjer jim ne grfc. To bi bilo očitno zelo nespametno — a če je tudi tako ravnanje še tako nespametno, < 'ehom se to ne zdi v njihovem nastopanju glede bosanskih razmer. Slabo poučeni in premalo obzirni do svojih hrvatskih zaveznikov, mnogokrat niso zastavljali svoje hesede na pravem mestu in za pravo stvar: presojali so prepovršno in obsojali prenagljeno, namesto da'bi bili prepustili vodstvo v tej stvari svojim jugoslovanskim zaveznikom in tovarišem, ki so o svojih domačih stvarčh gotovo mnogo bolje informirani nogo Cehi.
To je bilo treba povedati z ozirom na sestanek delegacij, v katerih pridejo v kratkem na razgovor najbrž tudi bosansko stvari. Želeti bi bilo, da češki delegatjo spremene svojo taktiko napram ministru Kallavu in njegovi upravi v toliko, da prepustč vodstvo Jugoslovanom ter da se ozirajo na njihovo državnopravno stališče, česar doslej, žali-bog, niso storili.
* *
*
Ta od prijateljske roke došli nam sestavek priobčujemo v celoti. Opažamo pa sledeče: Za upravo Kallavevo v Bosni in Hercegovini se nismo no mi, in so gotovo Slovenci iu Hrvatje sploh ni malo niso navduševali do sodaj, posebno zavoljo tega ne, ker je ta uprava do najnovejših časov bila v kontrastu s tako upravo, kakoršnja bi imela biti po tem sestavku ; namreč uprava, ki bi imela iti poglavitno za tem, da se Bosna in Hercegovina navedeti na ona pota, po katerih hi se ti d v e z e tu 1 j i v n a j h I i ž i h o d o č n o s t i č i m
0	ž e zvezali z o s t ti 1 i n i h r v a t s k i m i
1	n slovenskimi deželami v m o n a r-h i j i ! In to na korist toliko vseh Hrvatov in Slovencev kolikor tudi monarhije in dinastije. Ako ho uprava v Bosni in Hercegovini stremila za tem, potem jo bomo mi, kakor gotovo tudi vsi Slovenci iu Hrvatje podpirali z vsemi silami, pa nuj jo vodi Kallav ali kdor koli drugi. Tako stori gotovo tudi toliko slovenski kolikor hrvatski delegat žalibog, da moramo govoriti v jednini, ker sto samo jeden Slovenec in jeden Hrvat v avstrijski delegaciji, na katero misli avktor sestavka. A da so Slovenci in Hrvatje tako slabo zastopani v delegaciji, se ima pripisati onemu istemu sistemu, ki jo narekoval dosedanjo politiko kolikor v Bosni in Hercegovini toliko v ostalih hrvatskih in slovenskih deželah naše monarhije; sistem, ki je na pogubo i Hrvatov i Slovencev. Dal Bog, da bi se ta sistem čim prej korenito spremenil. Po tem ga bodo pa gotovo podpirali tudi hrvatski in slovenski delegatje, katerih bo tudi več nego do sedaj, in ga bodo branili tem lažje proti vsakomur, tudi proti češkim delegatom, itko bi le-ti imeli biti tudi v tem spremenjenem stanju protivnik i bosansko - hercegovske uprave,	lT r e d n i š t v o.
Politični pregled.
TK8T, 1). (lecemhi'H 1«HH.
K položaju. Položaj se je vendar zjasnil nekoliko, vsaj kolikor se dostaje taktike čeških po-slancev. Minoli četrtek je imel češki klub jako živahno razpravo in po zaključku, ki so ga storili, vidimo, da so oni, ki so pred par dnevi govorili, da ( Vlii odnehajo od obstrukeije, sicer res čuli nekaj zvonili, ali niso vedeli prav, kje in kako zvoni. Cehi ne mislijo odnehati od obstrukeije, pač pa jo hočejo omejiti le na budgetui provizorij, iloČim hočejo dopustiti prvo čitanje predlog o kvoti in o razdeljenju užitninskih davkov.
Iz poročil v čeških listih posnemamo, da je prišlo do precej ostrega spopada med vodstvom kluba in poslancem Foftom, kateri poslednji je očital klubu pomanjkanje energije. Posl. Kort hi hotel brezobzirno obstrukeijo in tako taktiko od strani čeških poslancev, da se avstrijski parlamentarizem dovode ad absiirdum. In nič ne de, ako bi s tem začasno izzvali 'tudi izročilo protičeško ' vladanje. Ali to bi bilo le za nekoliko časa in potem bi prišel trenutek, ko hi tudi vladi in Nemcem prišlo prepričanje o potrebi spravo z narodom češkim.
V bolje mnevanje teh diferenc opozarjamo, da stališče dra. Fofta je bilo od nekdaj in navadno različno od onega, na katerem jo stalo vodstvo češkega kluba glede taktike.
Torej za sedaj obstrukcija le proti hudget-I nemu provizoriju. In sicer ne le v zbornici, ampak tudi v odseku. Obstrukeijo v proračunskem odseku jo že uvel posl. Kramar z dolgim govorom.
Oficijozno glasilo grof Clarvjeve vlade, « Neue Kreie Prcsse», se tolaži, da morda Cehi ker so že odnehali od obstrukeije glede gori omenjenih dveh predlog odnehajo slednjič tudi glede bud-getnega provizorija.
O praškem vseučilišču. 1/. (Sradea nam pišejo: Razni medicinski in naravoslovni zavodi v C rad ei so se preselili v miuolih tednih iz
zastarelih prostom v v novozgrajene stavi** za glavnim vseučilišča i m poslopjem. V trp h nadstropjih ol»eli palač s«* vrst«'- širne in kresne dvoran«* za zbirke. laUiratorijc m |H»uk. vse opremljene z naj-novejimi napravami in modernimi udobnosimi. Na slovesno otvoritev teh uovotirejenih zavodov, ki Im> v soboto iln«' i*, r. m. in katere se udeleži tudi naučni minister. ji- dekan medicinske fakultete, prof. dr. Kratter, |M>vahil službeno t u <1 i slovanski« in italijansko dijaštvo. Ta nenavadna prijaznost jf(»sjKnla profesorja, ki sicer prav rud <l:iji* dii^ka svojim neniško-nacijonalniin nazorom, t<ir še rajši /a svoj« polit iško nadahnjcna izvajanja intra et extra mu ms ahnne inatris • vsprtjema »junaški« Uril! od vernih nemških shi-šalcev, taka prijaznom no i to nasprotuje tudi običajnim nazorom slavnih akndcniiških ohlastij. Vsaj doslej rektorji dosledno, leto za letom, iz-reeno vahili le nemške luirše aa razne oficijelne slavnosti in so načeloma in namenoma prezirali pritožbe m proteste slovanskemu dijaštva, da pokažejo s tem, kako smatrajo Ncneilicc na državnem vseučilišču za akadcmiškc državljane niže vrste da-«i le ti tudi tvorijo dohrn j>o|ovieo vsek medi-einoev in da-si le oni vzdržujejo več kolegijev filozofskega oddelka. Tako se za javnost ohranjuje nemški značaj avstrijskih visokih šol, in obožavatelji hurševskili idejnlov lahko deklamujejo hajke o čisti nemški znanosti, nemški hiperkultiiri in nemški sili ! Včasih pa se slavne akudem. oblasti spominjajo tudi slovanskima dijaštva in ga celo po-valdjajo na narveee slovesnost i, a k manjim ga ne pripuščajo! Tako so tudi pred Šestimi leti, ko je Njegovo Veličanstvo nI »iskalo Gradec oh otvoritvi novega vseučilišču, povahili naše dijaštvo! No, morda so gospoda tokrat vedeli, zakaj so tako storili! Imeli so /a to pač svojih vzrokov in morda reld tehtnih in jako tehtnih, ki pa že kmalu potem niso hili prav nič več tehtni, kajti o prvi priliki zatem so po starem običaju zopet povabili le svoje hurSe; in do dane* smatrajo oh oficijelnih prilikah resni učenjaki smešne hurše edinimi zastopniki vsega dijaštva. A minister je zavrnil radovednega interpelanta v parlamentu, ki takega čudnega na-ziraujn ni hotel umeti, češ, to je čisto interna aka-demiška stvar, ki ne sodi v njegovo področje. Zlobni jeziki trde, da so sedaj zopet nekaj čuli o tehtnih vzrokih, radi katerih so se zopet enkrat spomnili našega dijaštva. Ni znano sicer, jedi so sedanji vzroki prav tako tehtni ali manj tehtni, nego so hili pred (i leti. No, to stoji, da je gosp. dekan tudi Neneinee povabil in za to je vsa kako moral imeti svoje vzroke !
No, slovansko dijaštvo je dobro umelo svoj položaj mi je soglasno i u po deputaciji zahvalilo gospoda dekana na prija -z n e m po v a h i I u t e r j e od k 1 o ni I o v s a k o u <1 e 1 e ž l> o.
Slovanska manjšimi ne more hiti akadcmič-nim oblastim na uslugo, dokler je slavnoiste ne pripoznajo. Italijanski dijaki pa so izjavili, da so le neradovoljni gostje na avstrijskih univerzah in se dosledno izogibljejo vsakemu <dieijtliiomu nastopu.
In tako hoilo nemška gospodu in dijaki lepo mirno med sabo! Sami Nemci oh slovesni otvoritvi državnih učnih zavodov.
Avstro-Ogerska in Črnagcra Ničesar
ni tako značilno za našo vnanjo politiko, kakor razmerje med našo državo in ('rnogoro. Oni nem-ško-imuljarski življi, ki dajejo naši v nanj i politiki direktivo, so zajedno mijhuji sovražniki mali kneževini. S to resnico v soglasju je dejstvo, da je grof Goluelio\vski ponosno preziral ('rnogoro in jej ni privoščil niti besed i.e v svojem ekspozeju, Sleherni hip imamo posla s kako novo gonjo proti Onogori. Lani je ofieijozni »Krcmdenblatt« inaugurira! tako gonjo, sklicuje se na neki članek v vladnem »Glasu ('ruognreac, kateri članek jo baje sam knez spisal in ki je bil jako žaljiv za našo državo, in gonja je trajala tako dolgo, dokler ni »Fremdenhlntt doživel nečuvene blamaže, ko se je izvedelo, da dotičnega domnevanega članka v »(ila.su ('ruogoren« nikdar bilo ni!! Nekaj sličnega smo menda <loživeli tudi sedaj. Mej našim lainisLerstvoni za trgovino in ('rnogoro so nedavno nastale diference radi pomanjkljivosti od strani ('raogore v povraćanju zneskov, izplačanih za njo v počtno-uakn/.nem prometu in zaključek temu je bil, da je naše ministerstvn zaustavilo ta promet. Proti
i te na u ae hi bilo prigovarjati. Ali kmalo na to je j začela brezpolrebna gonja: zopet ob sklicevanju na neki članek »(»lasa Grnogorc*«, s katerim da je to glasilo pozivalo črnogorske trgovce, naj pretr-h jo vsako kupčijo z Avstrijo in naj se poslužujejo h' italijanskih parohrodnih zve/.
Sedaj pa konstatiije rečeni list, da v njem t niso bih' nikdar tiste besede, ki se mu podtikajo.
Glas« je le priporočal, da naj trgovci iščejo zvez ' tudi z italijanskimi in francoskimi tržišči, nikdar pa ni priporočal, naj pietržejo trgovske zveze z Avstrijo. V ko bi črnogorska vlada pravi »Glas* hotela kaj taeega, ne bi niti trebala nikakega poziva, ampak Ih jednostavno na uvoz iz Avstrije naložila tako carino, kakoršujn nalaga Avstrija na uvoz z (Vnegore. I'a i • i bilo vse trgovsko razinei je spremenjeno.
IVav je, da naši varujejo naše interese, ali takih lire/potrebnih gonj naj bi ne uprizarjali. < 'rnagora je res majhna, ali v kompleksu balkanskega vprašan ja jej je prisoje na za bodočnost tako važna naloga, da ho pač bolje za nas, ako bi tudi tam imeli simpatije, ali pa vsaj sovražtva ne.
Domače vesti.
Še enkrat namišljena dr. Ryl»areva kandidaturi) Iii nase stališče nasproti prepiru na irori«kcai. Pisec s Krasa, ki nam je nekako ne tal, da uravnavamo svoje vedenje nasproti goriškemu prepiru po ohzirih na »dogovorjeno« kandidaturodra, Kvhafa, nam piše zopet, da mu je žal, da seje tako neprevidno izrazil, ko je pisal v naglici, Da bi bilo kaj »dogovorjeno«, Lega da ni čul od nikogar in tudi on da ni nikomur rekel kaj taeega!
Jemljemo na znanje. To je lojalno od dotičnega gospoda. Ali priznati nam mora tudi on, da smo morali zavrniti njegovo očitanje; to pa tem bolj kakor smo že rekli ker se je ludi drugod govorilo slično. Ponavljamo : do sedaj mi ne vemo prav lite o icakt kandidaturi dra. Kvhafa in ne vemo, da-li sploh kdo misli na tako kandidaturo'!! Pa denimo, da bi ali da ho res kdo mislil na to kandidaturo, izjavljamo: mi, kakor vsi tržaški tržaški Slovenci spoštujemo v dru. Uvbrfhi njega kristalni značaj, njega čisto rodoljubje in njega zmožnost za narodno delo, ali to spoštovanje ne sega tako daleč, da bi iz kakoršujih si hodi ozirov do njega ali do kogar si bodi sodili drugače o goriških razmerah, nego nam veli prepričanje.
Koncert »Slovanskega pevskega društva« dne S. t. lil. ITkljuh neugodnemu vremenu zbralo se nas je sinoči v redutni dvorani »Poli ten ma Kossetti« lepo število prijateljev slovenskega petja. Lahko hi nas bilo še več. Priznati moramo sicer, da je bilo vreme skrajno hudo in da je bilo treba bolj oddaljenim precejšnjega poguma, tla se izpostavijo tej hudi nevihti. Ali kdor je prišel, ta gotovo ni obžaloval svojega poguma. Kajti izplačalo se je zares prebiti malo mraza za tako lop umetniški užitek, za tako izborno zabavo.
Možki zbor »Slovanskega pevskega društva« se nam je po daljšem odmoru zopet predstavil v impozantnejšein številu nego kedaj. Pa kakov materija!, kako lepi, čisti, čvrsti, ubrani, izurjeni glasovi, ki se tako lepo zbirajo drug v drugega v ubrane akorde ! Pa pojejo ti gladko, s pravilnim naglasom, primernim stopnjevanjem in s pravim občutkom! Le škoda, da sta srednja glasova prešibka ter da ju vsled tega včasih zakrivata pre-krepka prvi tenor in drugi bas!
Oba mozka zbora, »Nedvedov: »Popotnik« in Znjfiev : »Večer na Savi« (slednji z spremljevalcem orkestra) izpadla sta izborno, kakor se ume ob sebi oh takem materijalu in ob tako spretnem vodstvu, ter žela navdušeno pohvalo občinstva. Posebno nam je ugajala krasna a težavna Nedve-dova skladba: Popotnik , ki je bila za tržaško občinstvo novost. Pela se je jako precizno. Odlikoval se je posebno v tenorjevem samospevu vrlo znani in omiljeni solist gosp. .M. Vse se je divilo njegovemu milemu glasu in dovršenemu prednaša-nju. Kako lepo je znal vlili v svoj samospev srčno hrepenenje popotnikovo po svoji mili domovini, po svojem rodnem jeziku ! Ne, tako ne poje diletant, I to je že pravi umetnik! Pa tudi zbor je storil ! svojo dolžnost po točnem, diskretnem spremljo-' vanju; čveterospev pa se je odlikoval po pravilnem 1 izražanju in prijetni fuziji glasov.
\ velikem zboru Zajce ve m * Večer na Savi«, ki se je t im l i izve! točno, odlikoval se je osmero-spev: Lukšu, pl. Masnec, Mušič, A. Vnuk, Peli-con, l"mek, Lonener in Prunk.
I prav prijetno pa nas je iznenadit sekstet iz opere »Prodana nevesta«, češkega mojstra Smetane, katerega so peli se s p re m I j e v a nj em orkestra: gg. Zornikova, Piščančeva. Harteljnova, Itartelj, l'mek in Prunk. Kes hvaležni smo gospodu Harteljnu, da nam je podal ta biser slovanske glasbe, ( kljub temu, da je skladba jako težavna, izvajali so jo razun male negotovosti najvišega glasu v zadnjih taktih uprav izborno ter je dosegla krasen efekt. Vsa čast takim pevcem, ki znajo premagovati take težave. Občinstvo jim je skazalo svojo hvaležnost in priznanje z burnim odobravanjem. Skladba se je morala ponavljati.
S tem je bil častno dovršen pevski del koncerta, a sledila mu je privlačna točka : »opereta« : »Čevl jar baron«. Prav za prav je to burka s petjem, a to je vse jedno; glavna stvar je, da ustreza popolnoma svojemu namenu, ki je prijetna zabava in smeh. Ta igra je povsem primerna za naše ne preveč razvajeno občinstvo. Snov jej je preprosta, lahko umljiva, prepletena z dobro vspelimi dovtipi, šalami in komičnimi položaj i.
Glavni junak je bil čevljarski učenec N a -i cel j pri mojstru Podplatu. Uprav, ko ga je i mojster povišal do časti pomagača, je izvedel, da : je sin baronice Količke. Dojka je bila namreč zamenjala svojega otroka z otrokom baron i nje, a to skrivnost razodela oh smrtni uri. Naeelj se poslavlja od smole in kopit ter skoči v frak in klak. Kakor baron pa počenja take nerodnosti, da se mati in njeni zaupnik, doktor Kralj, ter vsa visoka žlahta kar zgražajo. Vsled večnega karanja in nedelja se je naveličal baronstva, katero prepušča podtaknjenemu dojkinemu otroku. Da ni : brez ljubezni, zato je preskrbljeno po brhki kuharici, Pod plato vi Marički, v katero je Naeelj zaljubljen.
Pa tudi glasba, posneta iz najrazličnejših virov, je jako prijetna in prikladna smešnim nastopom.
Ni čuda, da je ta igra dosegla najlepši vspeli !
Pa so se sukali spretno naši vrli diletantje, da jih je bilo veselje gledati! To ti je bila prava tičiea ta navihana, sentimentalna Murička (gospa Grmekova), ki zna vsega Prešerna na pamet in sanja o svoji veliki bodočnosti! In gospa Ponikvar-jeva, ta vam je bila fina, elegantna baronica prav i »comme il fant«, prava »Imute volče«. Kako se je znala fino ktetati, kako se je zgražala nad nerod-; nostmi svojega sina-čevljarja ! In ta teta Zabclj-novka, ta vam je bila prava slika stare godr-: njavke !
A Naeelj še le. Ta vam je bil pravi ti|> | čevljarskega učenca. Kes, dobro ga je zadel gosp. Stuler. Ne mislil bi si človek, da je takrat v prvo nastopil! Kako spretno se je sukal kakor čevljarski vajenec, a pozneje pomagač! Kako ljubeznjivo se znal ponujati svoji Marički in kako dobro je predstavljal oni nastop, ko je izvedel za svoje bn-ronstvo ter se poslovil wd Čevljarskega stanu. A potem, kakor baron, je uganjal še le svoje burke ; in nerodnosti, da smehu ni bilo ne konca ne kraja. — Glede mojstra Podplata je dosti, ako povemo, da je bila ta uloga v rokah našega vrloznanega komika ^osp. Orebenea - Borovfičakovega. Da je bilo na njem vse originalno, smešno in izborno, ni treba niti omenjati. — Tudi gosp. Jakob Stoka je bil kakor dr. Kralj povsem na svojem mestu. Znal je svoji, sicer ne posebno hvaležni tllogi, izvabiti dokaj komike ter vzbudili obilo smehu.
Tudi ostali igralci, ki so imeli povsem neznatne uloge, so storili popolnoma svoje dolžnost.
Pelo se je tudi jako dobro. Izmed solistov je najbolje vršila svojo nalogo gospa Grmekova. Za gosp. Stulerja je bila njegova uloga prenizka, a za gosp. Grebenca previsoka, tako, tla nista mogla povsem razvijati svojega glasu. S tem pa ni rečeno, da nista dobro pela ; a bila bi bolje, če bi se u Ing i prilegali njunima glasoma. Posebno pohvalo pa si je zaslužil zbor, ki je pel izvrstno. Za tak /bor nas lahko zavida vsaka opereta!
Sploh se je vršila igra jako gladko in točno. Občinstvo jej je sledilo z napeto paznostjo ter se izvrstno zabavalo. Z frenetičnim ploskanjem je
»lajalo |iu vsakem dejanju odduška svojemu pri-znanjii.
Ako omenimo še, da je vojaški orkester jako dobro spremljal vsi' točke ter izvrstno sviral svoje komade ob burnem aplavzu občinstva in da se je ves v spo red vršil točno in zaporedoma brez onih mučnih dolgih pav/, podali smo v kratkih potezah zvesto kroniko tega lepega večera.
Sploh je bila o tem le ena sodba : krasno, izvrstno! Tudi naši najstrožji kritiki niso znali kaj grajati, razna malenkosti.
»Slovansko pevsko društvo sme biti ponosim na ta popolcn vspeli, na katerem pa ima največo /ash'go vztrajni zlforovodja gosp. Srečko Hartelj, ki je vso stvar tako spretno in požrtvovalno uprizoril in vodil.	^ *
/a jutršnji koncert. Od odbora »Slovanskega pevskega društva« smo naprošei.i, objaviti, da se bo na občno željo pel še enkrat Nedvedov možki zbor »Popotnikova pesem«.
Ženski podružnici »t. Ciril« in Metodu so darovali na Miklavževem večeru v Čitalnici: č. g. Zupančič gl. 1.20, g.a Angeli 70 nvč., g. Mlekuš 20 ne., g.a Hartel 70 nč., g.a Protner gl. 1.H0, g.a Pirjevee .40 nč., g. Može nč., g. Vrč 30 nč:, g.a Dekleva 50 nč., g.a Žhona 20 nč., g. Pogorelcc f>0 ne., g. Skrinjar 10 nč., g.a Grom Hi nč., g.a Gulič ?i0 nč., g.a Helen i Klevisar 'JO nč., g.a F«m Šibenik 20 nč., g.a Počltaj ,H0 nvč., g. Pelieon H) nč., g.č Godina 20 nč., g. .los. Fonda 00 nč.. I. I. K) nvč., g, dr. Lukež ghl. 1.20, g. Vinko Prsič 20 nč., I. I. 10 „e., g.« Kranja Košir 20 nč., I. M. 1 gl. _ Vsem darovalcem prisrčna hvala.
Za »Kožičllleo« so nadalje darovali: č. g. Norma H 4 ghl., č. g. Štomberger ;"> ghl., č. g. Furlan 2 ghl.. g. Ivan Prelog 2 gld., č. g. Fran Sila 5 gld., ga. Perhave 1 gld., ga. Furlan 2 gl., g. Tomaž Zadnik I gld., g. Lamurskij 5 gl., ga. Marija Cokelj I deško obleko, Anonimiis : 11 oblek zii deklice, ;il ovratnikov za dečke, 41 parov nogavic, 12 deških kap, 12 ovratnikov za dekline, ga. M. Lieske f> ghl., g. Jakob Perhave 2 gl., g. M. K rže 2 gld., ga. Gordol 10 nč.
Politično društvo italijansko /a Istro si je na občnem zboru v Piranu — kar smo bili čisto pozabili povedati - izvolilo novega predsednika. Z bivšim predsednikom, državnim poslancem Bar-tolijem, baje niso bili zadovoljni iu izvolili so odvetnika v Kopru. dra. Bennatija, ki je znan kakor jeden najsrditejih v taboru italijanskem. Vspehi političnega društva pod predsedstvom llartolija jim niso bili zadovoljivi. To je njih stvar, ali krivično je, ako v gospodu Bartol iju iščejo krivdo temu. Ako hi bilo zavisno od volje in tudi podjetnosti« tega moža — saj je prav on izdal svojedobno tisto glasovito geslo »osar tutto«, po katerem so se tudi ravnali na zadnjih volitvah in tudi »zmagali« — bili bi vspehi političnega društva italijanskega - najsijajneji. Čudežev pa tudi Bartoli ni mogel delati in jih tudi Bennati ne ho mogel delati. Tudi divja jeza tega moža ne bo mogla porušiti, kar je ustvarila božja Previdnost. Italijanska gospAda istrska so pač v tem prijetnem položenju, da morejo tlačiti naš rod, ali to vero imamo, d a ga ne bodo mogli uničiti, naj že predseduje njih političnemu društvu kakov Bartoli ali pa kako v Bennati, tudi če hi mu priskočili na pomoč oni milijoni Italijanov, na katere se je v zadnjem zasedanju dež. zbora istrskega skliceval teko ponosno in slavodobitno!
Ljudsko štetje. Glede ljudskega štetja, ki se bo vršilo koncem prihodnjega leta, začeli so se tudi štirski Slovenci gibati. Na političnem shodu v Konjicah je govornik g. Rozman ožigosal krivično štetje po »občevalnem jeziku« ter stavil resolucijo, da so naj zakon o ljudskem štetji z I. 1KS0. premeni tako, tla bodo šteli po narodnosti, a ne po občevnlnem jeziku. Ta resolucija je bila jednoglasno sprejeta. Prav tako, tla se Slovenci na periferiji gibljejo, ko treba občuvati sveto narodno dedščino.
V VI ta nji mi slovenskem Štajerju so našli v nekem hlevu vrelec za petrolej. Seveda je bil takoj Zid pri roki ter se polastil vrelca, ki bi sicer mogel v slovenskih rokah postati velikanskega narod no-gospodarskega pomena. Smo pač premalo praktični in —počasni... Kar jih krije zakladov slovenska zemlja, še nismo nobenega sami izkopali . . .
Itn/pisan štipendij. Z oglasom c. kr. na-mestništva je inzpisan natečaj za štipendij v letnem
znesku gl. I'o uživanja tega štipendija so poklicani gimnazijci i/, kopne Istre, sosebno oni, ki pripadajo v katero občino škofije tržaško-koperske. Prositelji naj predlože svoje prošnje potom BVojega predpostavljenega ravnateljstva škofijskemu ordinarijatu v Prstu do 20. tega meseca. Prošnje je podkrepiti s krstnim listom, spričevalom u stavljenih kozah in ubožtvu. s spričevali zadnjih dveh polletij in z domovnico.
Srečni Maribor! Torej izpolnile so se želje mariborskih prtisjakov. Dne ti. t. m. je za Maribor zgodovinskega pomena. < >bčiriski svet je namreč sklenil tega dne v polnoštevilno obiskani seji, tla je prekrstiti vzhodni tlel ulice »llnrgerstrasse v > Bismarckstrasse ! Viša oblast seveda nebo imela ničesar proti temu patrijotičnemu činu. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako l»i govorila naša vlada v slučaju, da bi na pr. mestnemu svetu ljubljanskem prišlo enkrat na um, imenovati kako ulico po katerem si hodi - ruskem velikanu ! ? Treba poskusiti !
Stari iu novi denar. Novci /a jeden goldinar se pri nas še vsprejemajo v vrednosti dveh kron, dokler se naredba ne prekliče. Isto velja o državnih notah po 50 in po 5 ghl. in o notah avstro-ogerske oanke, dokler jih bauka ne vzame nazaj. Cekinov pa, ki so po zakonu od dne JI. marca I. IH70. kovani kakor zlati denar po osem io štiri goldinarje, in kakor trgovski novec kovanih levan-tinskih tolarjev, c. kr. blagajno več ne jemljejo in no uajejo. Deželni zlati novci (po 20 in 10 kron) se sprejemajo po nominalni vrednosti. Ako so vitli, da imajo oddani novci manjšo težo vsled rabe, se sprejemajo še po minimalni vrednosti. Odločilna za to je letnica. Cc pa določi urad, da je novec izgubil pravo težo kako drugače, nego od navadne rabe, ni vezan, da bi ga vsprejel v vsej veljavi. Prebil <njiini, obrezani, ali zlomljeni cekini se ne sprejemajo in se pri njih niti teža ne upošteva. Taki cekini naj se spravijo v denar kakor navadna zlatnina.
«l)«r Slideii ), Organ Ilir die politisehen culturellen und \virtsehuftliehen Interessen der Kron ten und Slovencu. Štev. 4S tega lista prinaša sledeče: \Vir und die Bohmen. Svstem und Staat. Die Delegntionen und die Slaven. Mittheiliingen aus Bosnien umi Horzego\vina, Dalrantieu, Ksiniten, (Naeli \Vnrmser, Rotsehedl und Pirker!) Kron ti en umi Slavonien. Kiistenhtnd, Steiermark, aus der Ilcimai. Allerlci. (Die Siidslaven beim Kaiser. Aus tler slavischen Wolt, VereinsNvescn. Literatur: «Aus dem Gnrten der Lavanter Dioeese*, gesaminelt vom Lavanter Domeapitiilar Dr. .los. Pajek.) Tudi ta številka ima prilogo (4 str.) — List stane za vse leto 4 ghl., za pol leta 2 ghl. Naročaje se v upravništvu, Dunaj I. Plankengasso 4.
Čitateljem. Ker včeraj naš list ni izšel rudi praznika, smo naročnikom na deželi temu izdanju priložili v odškodnino današnje jutranje, za mesto namenjeno izdanje. - Gospoda dopisnika, ki nam je tlopo-slal poročilo o Miklavževih večerih v sv. Ivanu in v »Slovanski čitalnici«, prosimo naj ulj ud ne je, naj potrpi tlo ponedeljka.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
llllliaj 0. Gosposka zbornica bo imela dne 10, t. ni. svojo plenarno sejo. Kakor Oodo že okolnosti, bodo nadaljnje plenarne sejo ali še pred ali pa po božičnih praznikih.
I>lllilij S. Predsednik v iniuisLerskem svetu, grof Clitrv, je bil danes vsprejel od cesarja v privatni avdijeiiciji. Adije-icija je trajala dlje časa.
Dunaj 0. Danes je bila seja proračunskega odseka, ki pa je postala nesklepčna, ko so se češki poslanoj oddaljili. Sejo so pretrgali, dokler so prišli še drugi členi odseka. Poročevalcem jo bil izvoljen 1 >zieduszickv.
Pariz S. Kongres francoskih soeijalistov je razpravljal danes o splošnem štrajku. Kongres je potrdil štrajk kakor sredstvo za rese nje socijalnoga vprašanja, in je hkrati vsprejel dnevni red, ki obsoja antisemitske i" nueijoualistiške namene.
Klin K. Danes je papež v svoji sobi daroval sveto mašo. Zdravnik je zatrdil, da se sv. Očetu zdravje boljša.
Vojna v južni Afriki.
London 0. Poročila z bojišča vzbujajo tu veliko vznemirjenje ker vzbujajo bojazen, tla je
vojska generala Metliiniii popolnoma obkoljena od Boereev iti da s«, mu poslcihijt z.celi vstiki ixhod. Ako se ta boja/eo uresniči, hi utegnilo priti kmalu do katastrofe za Meihuena, ker leta ni preskrbljen z živili.
London '.t. Heuterjeva pisarna javlja i/ La-dvsmitlia dne 7. t. m.: h<> sedaj je bilo •<.I 1. novembra sem ."> častnikov in 20 mož ubitih, 15 častnikov iu l.'JO mož ranjenih. I ri može pogreša jo, Boerci so še v sklenjenih pozicijah okolo Ladvs-mitha. Vse >c počuti dobro in veselo.
Nro. '.ITl'
1$. S.
Natečaj.
\ koperskoin šolskem okraji jo popoi-| niti stalno uli provizorno mesto učitelju-voditelja III. plačilne vrste na enorazrednici pri Sv. Antonu se slovenskim učnim jezikom.
S tem mestom j*■ združena p|uea ki je ! utemeljenu |m> deželnem zakonu od 14. «le-eemhrit 18KS., štev. 1. H. L. O. I. 1*0!».
Pravilno opremljeno prošne je vlagati pri podpisanem uradu v teku 4 tednov po tretjem razpisu v službenem listu,
C. kr. okrajni šolski svet
v Kopru, dne <10. nov. 18911.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
ml
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. (4 io van n i hiš. štev. 5 (hiša Dianti), Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo doti ene s rtiči) !
Prva kranjska tovarna
testenin
Žnideršič & Valenčič
v lir. Bistrici
priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in različne vloge za na juho V različnih kakovostih.
Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, sezite po teh
pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo, ki dosednj niso hoteli vedeti o njih, kajti najino testenine so bolj okusne, tečne in rod i Ine kakor vsake druge in gotova sva, da so morajo vsakemu priljubiti,kdor jiii lopokusi.
Dobfe se v vseh prodajaln ieali jestvin ali povsem zanesljive so Io one, ki se prodajajo v zavojih po l/a z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
ml
IMazza Kosario žtev. 'i.
i stilsko poslopje).
Itouat izbor v ta pet arijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik uratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se uu brod ali železnieo, hro/, da bi se za to kaj zaračunalo.

•mm«mmmmmm j Mlin na par.
NOVA DROGERIJA
DRAGOTIN-A JENULL
v TRSTI'. Via <M'|»|»;t v nun I Via CarnidoH <».
ji* preskrbljena z vwm v to stroko spadajočim blagom. IViporoćar.i /.lasti \se predmete za fiM'»'«Jf, Imrvanje iti zboljšanje vina. specijaliteta v zdravilih z si (jiivejo živino, kf m ji*. prešite itd.. ra/ku/ilo proti bubonićni kujfi, ruz-kuž!jiva mila iti rnzkužlj vi prah za oMa/.iti zrak v vodnikih. • iraui»ča)i, jamah itd. Vse po nizkih cenah i >zir«je se na -voje 2<>-letno službovanje v drogerijah \ tiri tihega in B-uvenuto ter obljnbuje točno in pnAteno postrežbo se priporočam -litv. občinstvu v mestu in na deželi
Spoštovanjem
Dmgotin JenuII.
Tjisi mi jo iia/nsiniti vsoiu gg. trgovivm j. stvin, da imam mlin nu paro, v katerem nnljom vsakovrstne turnem- moke. Pošiljam moko tiit dom torno iti po najnižji <vtii. Sprejemam tudi naročila za nilenje za zasebnike po jako nizki pristojbini.
Za kakovost hlaita jamčim. "^Hl I Vi raku j«1 obilo naroeb Imicžim se ttdani
Valentin Skočir
Via tihilia štr. »HI. < Itnsrhett •).
Ana
Trst.
M. A I T E.
Ha Nuova. vogal Via S. Lazzaro št. 8. Trst.
svojimi centimetrov dolgimi t.orelevdasmi, do-C liila sem jih vsled 14-mc-v sečne uporahe svoje hiiiiio- £ iznajdene poinade. To so C najslovitejšc avtoritete pri- + znale za jedino sredstvi*, ki S ne provzroča izpadanja ^ lav, povspešuje rast istih, £ po/ivlju hišnik, povspešuje \ pii gospodih polilo močno ^ rast luk ter daje že po £ kratki uporabi lasem na V glavi kakor tudi brkam ^ naraven lesk ter polnost f in ohrani te preti zgodnjim ^ osivljenjeoi <lo najvišje ^ starosti..	^
Cena lončka 1 gld., 2 / gld. 3 gld.. 5 glđ. ^
PoiUjam po poiti vsak / dan. ako se znesek S naprej polije ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetn lz tovarne, kamor naj se pošiljajo i vsa naroČila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.
t ust mi je javiti si. občinstvu in eenjenini o< 1 jemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovst-tiega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno /.a gospe in gospode, flanele, perkal za obleko in Muze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo; maje vseh vrst od volne al bombaža,odeje (kovtre) s porlvleko ali od volne, pre-rnge. pregrinjala itd. itd. linam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij za krojače. šivilje in inodistke.Sprej-mtiiii naročila za izgotovljanje oblek z& gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in natanjčnostjo po cenah h rez konkurence.
Velik izbor hlauaza zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najniijih eenah. 'Vn
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen j. odjemalcev iu si. občinstva, beležim se najuljudne e
M. AITE.
e. kr. rezervni častnikov priporočamo
,.Zavod za uniformiranje in civilno kro-jačnico FRAN-A JIRAS-A" v Trstu, ulica Caserma '•>. Cene nizke, postrežba tnena iu zanrsljha.
Naznanilo.
Dovoljujem si uljmlno naznanjati velecastiti thihovščiiii, cerkvenim oskrbništvoiti, ter slavnemu občinstvu, da sem prene*! zalogo loščctiili sveč. voska, meda itd. z Solkanske ceste v lastno h Ino uliea sv. Antona št. 7. v fiorfel. (Nasproti ees. kr. okrajni sodniji.)
Za innojjobrojna naročila se prav toplo priporočam.
Z veleštovanjem	N
J. Kopač.
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako poiivalieiia
„Moja in omika ali izvir sreče
i neobhodno |>otrplma knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe iu drug« blažiti iu prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., no pošti 10 kr. več, ab proti poštnemu povzetju pri Joiefu Valenfciču na Dunaju, III. Hauptstrasse N. 84, n. St.f Th. 38. 3. Stiege
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, uko bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano iu cisto v treh dneh nazaj.
:XKKKKXKKK*KXXKBX!
D. Zadnik - Trst
Via Nuova it. 28
Trgovina z najboljšim lnaiiifaRturoim blagom.
I 'dobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei naj novejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (sjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniUi in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnico nove motle. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj iti blago poštnine prosto. Za tanogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik Trst, Via Nuova slev 28.
XXKKKKKKKKKXKKXX
ozicna sezona
PiJIMIHI III HIB
Senzacijonalne priložnosti za nakup!
120 cm. široka, meter po 26
Dobra smov za obleke, Lepe i m dobre modne snovij, JJo ^ t
. . . po 26, 38. 46, 60, 68 in 66 kr. in više. lin do 1*20 cm. široke, meter po 1 gl. 10 kr. do 2 gl. 25 kr. iu od 2 gl. 40 kr. do 4 gl. 20 kr.
roke metei
Modne snovij,
SHOirij : bengsOina svila meter po 34 in 36 kr".
Japonska raye novost meter po....................47 kr,
JToulard invprime meter po...................43 kr
Brocat, črn. meter po................ 7 8, 08 kr. in više
Modme svžlnene ssiovijj ^ Z«""* iTS
do 1 gl. 2 5 kr. in od 1 35 kr. do 2 gl. 30 kr.

v krasnih risanjih, meter po
10, 12 in 14 kr.
Flanela za prati mBtorpo............u k,
Sarhantna in flanelna kotonina,
meter {to 10. 24, 26, 32. 36. 40. 45 iu 52 kr. itd. (v mičnih risanjih),
Iievantina, Jluv„ v lepili risanjih, meter 15. 16. 26 kr. itd.
Fina francoska battista, aat SStp"19
Jako fin piqiue imprime,
Geflr,
dobra vrsta, meter od...............18 kr. navzgor,
¥oiie imprime, i-ifta volna, lepi vzorci meter otl 35 kr. navzgor.
■iSlt'
ajvečji izbor! ^ Brez konkurence! # Najnižje cene! S
Bojato ilustrovan božični cenik zapopada novosti v kartonu adjustiranih snovij za obleke, mičnih nippes predmetov, iisnjatag'a in galanterijskega bla-^a, igrač, predmetov za okrasenje božičnih drevesc itd. itd.
katere se pošiljajo popolnoma natančno. E<akor kaže dotična slika. "ISU
Razpošiljanje proti povzetju! Zanesljivo izvrševanje!	Za-ilnaročbe po vzorcih je napovedba vrste in cene neobhodno
potrebna ! Vzorci in ceniki na željo brezplačno in franko !
—u______ (Za blaga po IO do 14 kr. se ne morejo pošiljati vzorci). _ _—
Zaloga blaga

]SSN KR
j
Ustanovljena 1874.
DUNAJ, VI.,
Mariahilferstrasse štev. 81-83.

TJ/ tlt»
OCI
trdo kožo, žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin iu gotovo, izvrsten, v svojem učinku ucpickosljiv Trnkoczy-jev obliž. kateri se dobiva v Franoiscus-ApotheKe na Dunaju V 2 Schbnbrunnerstrasse 107. fena 00 kr., po pošti kot u/.orec brez veljave l»o kr., kot priporočana pošiljatev 80 kr., banko po predplačilu znesku v poštnih znamkah aH proti povzetju. < )hli/,i za poskušajo :{f> kr.. po pošti 10 kr. Učinek zajamčen! Razpo-šiljatev takoj po sprejemu naroči«. \ Trstu se dobiva pri gosp. lekarnarju SHRKAVAhLO, Piazzza del sale.