List M kortatl d*Uv-akaga Ifudatva. Dalav- ol ao opravlftanl do vaaga kar pro4uotr«|o. Thta papar la davotad to tha Intaraata of tho working olaaa. Work-ora aro ontltlod to all what tKoy produoo. K«ur*usti svet, niso bila vsa enaka, ker niso vsi jetniki dobivali enake porcije svetlobe in zraka, a mimo štirih velikih oken precej pri vhodu so bila vsa druga, majhna in majčkena, zavarovu-na z mrežami iz železnih prekel. Par vojakov s puško ob rami je korakalo po hodniku, nedolga vrsta jetnikov se je, rožljaje z verigami* vlekla zadi po dvorišču tik pred stolpov jem. Sredi prostranega dvorišča je zagledal trop Bošnjakov pbd fesi in turbani ter z okovi na nogah. Gnetli so se krog razdrtega vodnjaka; menda so ga popravljali ali čistili. Oprezno se je bližal tej gruči, ni li Joviee v njej. Vojak, strašeč tolpo, je divje pogledal na dečka, kakor bi ta ne nesel nedolžnih opank, ampak nevarne bombe. "Gospodinf asker, zakrpane opanke nesern k gospodinu ječarju, pa ne vem, kje je, ker sem prvikrat tukaj," je poizkusil Vazko potolažiti vojaka. Grgič ga je bil natanko poučil, kje biva je-čar s svojo ženo in otroki, toila deček je hotel porabiti priliko, da se razgleda in razpozna po mračnih prostorin. Vojak ni dal besede od sebe, le z roko, oboroženo z ogromno sukneno rokavico na-pestnieo, je strogo in mrko pokazal na ona velika okna pri vhodu. Vazko se je prepričal, da v o .i tolpi Joviee ni. Urno se je obrnil ter se napotil proti ječarjevemu stanovanju. Zdajci je zaslišal odnekod iz ječ strašno taljenje. Okrenil se je in poslušal; ni vedel, ali veka tako bolan jetnik, ali vpije s takšnim presunljivim glasom na pomoč v telesnih mukah, ali je znorel. Vazko je postal. Spommnil se je zmajev in kač v temnicah; vlekel jč na uho, da bi razbral, ne kriči li pobratim nekje v podzemeljski ječi. Kruta bolest mu je stisnila srce, ker prav tako neznansko je nekoč kričal Jovica na nekega dečka, ki se je bil zlagal. Tuljenje je potihnilo. Opotekajoč so, je zavil na hodnik. Na druga vrata na desni od vhoda je podromljal s prsti — tako ga je bil poučil Grgič. Prišla mu je odpret postarana suha ženska v vifinjevkasti, ponošeni halji, z mokro cunjo v roki. Vazko se je prestrašil ter stopil korak nazaj, tako vražja se mu je zdela ženska. Njen obraz je bil malone zelen in prišpiljen kakor pri kači, za odprtima ustnicama sta samevala na spodnji čeljusti dva orumenela zoba, njene zlovešče oči so gledale skozi velike, črno obrobljene naočnike, na koncu nosa ji je visela kaplja. To je pol zmaja pol kače — si je mislil preplašeni Vazko in nič ni rekel, dasi je bil priljuden in je tudi v mestu vsakega vprašal: "Kako si?" Ko je bila ženska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je spustila skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor, kjer je močno dehtelo po prismojenem mleku. Stal je v ječarjevi kuhinji. Ženska je segla na omaro, odkoder je prinesla ogoljeno knjigo. Pogledala je vanjo, potem je odvzela dečku obutev. Dočim je ona štela opanke in jih pregledovala, so li dobro popravljene, se je Vazko zagledal skozi odprte duri v sosednjo sobo, kjer so pri mizi sedeli trije majhni, goloroki švabski dečki, obrnjeni k njemu. Dečkov eden je pisal, kinu.-je z glavo, druga dva sta zrla v moža, ki jima je «edel nasproti, tako da je kazal hrbet v kuhinjo. Vse je kazalo Vazku, da jc ta širokopleči mož u-čitelj, zakaj onadva dečka sta mu nekaj odgovarjala. Zroč na učiteljeve črne lase, segajoče čez tilnik, je razsodil sam v sebi, da tu pop poučuje otroke. Že je hotel odvrniti oči od prizora, a zdajci je učitelj premaknil nogo in zarožljala je veriga. Vazko se je pozorneje zazrl v moža ter zapazil, da ima na nogah okove, zvezane z verigo, W. je bila pripeta z vrvico za pas. Pogrelo ga jc,~iFčr? učitelje je spoštoval, odkar mu je bil Jovica vtisnil pečate abecednega znanja. In tukaj povčuje takšen učen človek ob rožljanju jetniške verige! Vazku se je storilo inako in čim bolj je zrl na u-čiteljeve lase, na njegov gunj, na njegove čak-šire, tem bolj je rastla v njegovi glavi dobro zna na pobratimova podoba. In čuj — zdajci je učitelj izpregovoril, trdo nemško besedo sicer, toda glas je bil tisti, za katerim bi bil šel Vazko l os čez trnje, poslušno in udano itaknr jagnje za svojo materjo. Ni se mogel premagati, vzhičen je skočil čez prag, se oklenil Jovičine roke ter za-vpil: "O moj učitelj in pobratim, tu učiš otroke, a pri nas v Piliču jih nisi smel učiti!" Jovica je ostrmel, spoznavši dečka. Uprl je vanj melanholične oči, vesel tolike vdanosti, Hva-• ležni učenec se je hotel skloniti, da bi poljubil pobratimu roko, toda ni mogel: zagrabila ga je tisti hip koščena roka za vivček las nad tilnikom fer ga vleklii proč od jetnika. In kričala je ženska kačjega obraza: "Ti prasee bosenski, ti stri-galee ušes, ti — t — ovčji tat — ali ne veš, da se brez višjega dovoljenja ne sme govoriti z jetniki T A?" Potresla ga je tako, da je odletel v kot. Vazko bi se bil razburil ob hudi babi, a umel se ic potuhniti, kakor se prihruli človek, ki je ^i-vtl v dolgi sužnosti, vpričo nasilstva, ki mu ni kos. Vedel je, da bi mu upornost škodovala in bi potem več ne mogel videti pobratima: zato je tiho pretrpel lasanje in psovke. Ženska je vrgla **-krpane opanke v kot, iz drugega kota je prinesla raztrgane, jih preštela, povezala ter oddala Vazku. Tedaj je vstopil ječar s šopom ključev. To je bil sjar vojak graničarskega rodu, visok iu močan kakor Jovica, kateremu je bil podoben tudi po močni bradi, le da je bila ječarjeva že osivela in pristrižena, torej krajša. Pisal se je za Meglica. Dočim se je na obrazu njegove žene neprestano kremžila zloba, ki je govorila: Gorje ti, ako prideš pod naše ključe! — je sijala z njegovega skoraj častljivega obraza neka dobrodušnost katere ni bilo mogoče spraviti v sklad z njegovim sirovim poslom. Neprestano je sedela neka dobro-voljnost na njegovih ozkih ustnicah in v njegovih živahnih očeh; z izrazom smehljaja je vklenil jetnika, češ: Ne boj se, malo pokore ti ne bode škodovalo! Prav tako ga j eizročil vojaškemu oddelku, da ga odvede na morišče, kakor bi hotel pred otroki povdariti: Glejte, tako se zgodi, ako človek noče slušati. Smehljal se je, kadar je raz-klepal jetnika, izpuščenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemal od šumarja Milana Niko-lica podarjeno divjačino ali pa bosensko slivovieo. Še pod Kadeckim je služil v Lombardiji, ostal je v Italiji do konca našega gospodstva na Beneškem, potem je služil v Dalmaciji do okupacije; takrat so ga petdesetletni k a preskrbeli v Tuzli s težavno ječarsko službo, ki jo je opravljal s pomočjo dveh ključarjev. Italijansko in dalmatinsko sobice je ožgalo njegov obraz-, ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz brade. Mimo šumarja ni spoštoval nobenega pravoslavnega Bošnjaka, vse je kregal smejočega se obraza s tistimi psovkami kakor njegova žena, samo Milan Nikolič se mu je zdel vdan iu zanesljiv, ker ga je oblast spoznala za vrednega, da nosi puško in spi*edaj na prepa-snnem jermenu svetlega cesarskega orla. Sumarju je vse zaupal, in mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa še enega Bošnjak i je Meglic uvaževal — opankarja Grgiča, to pa zato, ker je bil Grgič katolik in je kakor Žid Samojio poznal šege širokega sveta; vsak mesec je pri obračunu popustil nekaj odstotkov, kar je ztirtalo v ječa rje v žep. Ko je prvikrat zagledal Vazka v svoji kuhinji in spoznal Grgičevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel, da je bil deček v Piliču Miloševieev učenec, je postal oprezen in je pritrdil svoji ženi, ker mu ni dovolila govoriti 7. jetnikom. Jovica je sedel ž** šesti mesec v preiskovalnem zaporu. Njegovo mirno možato vedenje je zbujalo spoštovanje pri vseh prebivalcih kaznilnice, s katerimi je mogel občevati. Svoji-h prevratnih nazorov tudi pred kaznjenci ni tajil ; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela kdaj občutna kazen, ko bi se ne bil prikupil ječarju, kateremu ga je Milan Nikolič precej skraja priporočil kot sila učenega človeka. Na takšno priporočilo j«' oni uglednega jetnika porabil za učitelja pri svojih dečkih, ki bi jih bil moral drugače poslati čez mejo, ker v Tuzli ni bilo pripravnih šol. Pri poučevanju so Jovici kaj hitro tekli dnevi, tedni, meseci. Za svoj trud j«' užival neke udobnosti: na tlačanska dela mu ni trebalo hoditi, smel se je izprehajati po dvorišču, govoriti z jetniki in su-marjeni, smel je pušiti duhan, ki ga je z njim zalagal prijatelj Nikolič, pri ječarju je dobival črno kavo, celo sam jo je kuhal. Skromni, v vsaki bedi utrjeni in za samostansko ozidje namenjeni Jovica bi v zaporu mimo svobode ničesar ne bil pogrešaval tako hudo kakor nedostatek duhana in črne kave. Kaludjcr se je nekoč pohvalil, kako je v njegovem taboru vse znano, kar se godi v deželi. Znatna oseba in gonilna moč v tem taboru je bil Nikolič. Opremljen z dvoglavini orlom, je imel odprt dostop v orožniške stražarne, k finanear-jem, v ječe, v predsobe bosenskih pisarn. Kamorkoli je prišel, povsod se je umel priljubiti z div jačino, ki jo je smel streljati, kolikor je hotel, in jo je nosil v dar ljudem, od katerih je -hotel kaj zvedeti. Pri švabskih ljudeh je marsikaj slišal, še več pa je zvedel pri domačinih, posebno pri inteligentnejših, ki so imeli rodbinske ali trgovske zveze v pohunjenih okrajih, dalje od agitatorjev, katerim je pripadal sani. Po fiumarju je bil Jovica natanko poučen o vstaškem gibanju na zapadu in jugu zasedenih dežel in čim bol j j«> ono rastlo, tem bolj je hrepenel po svobodi. Za občutke in strasti navadnih ljudi je bila njegova silna du.ša obdana z neprodirnim zidom, a čut za neodvisnost, pravico in osveto je vedno živel v njej hi vedno mu jc mogel kdo še priliti, kar je premišljeno delal Nikolič s tem, da je prinašal vesti o novi vstaji. Mnogokrat sta stala na hodniku za kakšnim stebrom in se nemotena razgo-varjala. Vazko je bil zadovoljen, da biva v bližini svojega pobratima, ki od zmajev in kač ne trpi kd ovc kakšnih muk, da vsak teden večkrat vidi njegove kodre iu njegov hrbet. V čas i se mu je tako močno zahotelo, zngledati se v prijateljevi, obličje, Ha je, čakajoč v ječarjevi kuhinji, glasno zakašljal, na kar se je* Jovica okrenil in sta se videla z obraza v obraz. Nekoč je ječarka z metlo švigala po izbi, kjer je poučeval Jovica, ječar je v kuhinji zbiraj in prešteval opanke, Vazko je čakal. Ta je sicer zai kašljal, toda pobratim ga ni slišal; razlagal je takrat svojim učencem z veliko vnemo pomen pregovora, ki pravi: Jezik laže, srce istino kaže. Ker mladi opankar pobratimu svoje navzočnosti ni mogel posvedočiti s kaši jeni, je smelo stopil med duri, učeno dvignil obrvi ter zaklical ječarjevihi Govorite vedno samo resnico, vselej otrokom recite bobu bor in popu pop!" Seveda je dosegel svoj namen, ker Jovica s« je okreuil in pogledal nu svojega součitelja, toda tudi ječarka se je zbudila: ua takšno drznost je dvignila kačjo glavo, zavpila: "Jezik za zobe, pasje seiue, ušivec!" in zamahnila z metlo proti predrznežu. Z laktjo je prestregel metlo :ker se mu je za malo zdelo, da ga uganja ženska,/je smelo odgovoril: "Kuma, da imaš čisto srce, imela bi tudi čist jezik." Tisti trenutek pa ga je zagrabil Meglic za vivček nad tilnikom. "Ti mršava rastlina, ti prokleti cvet!" je klel smejočih se oči ječar, ga potegnil v kuhinjo iu parkrat oplahnil z opanko, tako da se je deček zavrtel liki mlinsko kolo. Odšle se ni teč osmelil, približati se Jovici. Do osebnega, nei>osrcdnega občevanja se nista domogla, čeprav sta si tega oba zaželela; s šumarjevim posredovanjem pa jej Jovica vse zvedel, kar je Vazko vedel povedati o Danici, o gospodinu Kranju, o Mušiču in drugih stvareh s Konj-planiue. Neizmerno poveličane vesti o krvavih spopadih hercegovskih in krivošijskih četašev z redno vojsko so spravile kakor mnogo drugih nezado-voljnežev naposled tudi šumarja in Jovico na pot očitnega upora. Nikoliča se je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po nedolžnem zaprtega Miloševiča, bežati z njim na planine, pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; če se to ne posreči, pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini se borečim, na pomoč. Svoj načrt je odkril Vazku, ki je bil precej pripravljen, pomagati svojemu najboljšemu prijatelju pri ubegu. Deček je težko čakal dneva, ko se smeli naklep izvede. To bo njegov prvi junaški čin, ki se mora posrečiti in če velja življenje. Šumar je vse pripravil za beg ter čakal ugodne prilike. . Neko jutro koncem januarja je prišel s puško ob rami že pri zasvitu dneva v kaznilnico. Vedel je, da se mudi ječar vsako jutro dolgo pri jetnikih, vt-šeč svoj jutranji predpisani obhod po ječah. Zanašal se je na to okolnost in nanjo je oprl svoj smeli načrt. Prijatelja je našel še v stanovanju, r.ajutrkoval je z ženo kavo, otroci so še spali. Nikolič je postavil svojo puško v kot ter se pritisnil k ognjišču, da si ogreje roki. "Na Majevieo moram. Orožniki pravijo, da na vseli straneh poje sekira," je govoril. "Zdaj je najboljši čas za sekanje drv. Pa ne, da bi mi poslal kakšnih novih jetnikov," je rekel Meglic. "Se nobenega nisi dobil oil mene." "To uro bi niti enemu ne mogel dati zavetišča; popoldne že, ker danes bodo trije izpuščeni, dva pa ustreljena." "Kako jih pri tebi razpošiljajo! Ene tja, kjer jim zagodejo angeli, druge tja, kjer jim zapojo gorske ptice. Obojim bo bolje nego poslušati v temnicah tvoje miši. Pa kako bodo streljali na ona dva, ko stoji zunaj takšna megla, da ni pedi ne vidiš pred seboj. "Usmrtitev je že odgodena do enajste ure. Se enkrat jima bo posijalo solnce, preden jima mrkne za večne čase." "Kaj meniš, brate, kaj nameravajo z Miloše-vičeniT" "Do poletja naj ostane še pri nas, da pripravi mojega najstarejšega dečka za sprejem v gimnazijo. Potem pa Bog z njim in vsi svetniki." "Nocoj se mi je sanjalo o njem, da sem ga videla mrtvega," je povzela ječarka, iztegnivši ozko glavo proti fiumarju. "Ležal je v odkriti krsti in smejal se mi je, dasi tega resnega človeka še nikdar nisem videla v smehu." "Glej, Janja, kakšna neumnost je priblodila v tvojo glavo. Mrtvec se ti je smejal," je vsčip-iii 1 ječar in oči so se mu svetile v smehu. "Bog ve, kaj to pomeni?" "To pomeni, da bo še dolgo živel in dolgo poučeval vajine otroke, ki bodo kaj znali in kaj veljali," je dejal šumar. "Srečna sta, da sta dobila tega učitelja." "Dobro je, dobro. Ali čudno, Nikolič! Oni dan se mi je pa sanjalo, da je bežal pri velikih vratih vuti. Hotela sem kričati na stražo, naj ga zadrži, pa nisem mogla. Tako mi je bilo hudo, ko da je mora padla name." "Sanje so prazne mam je, a Bog je istina," je pohitel Nikolič, boječ se, da se mu ponesreči njegov naklep. "Kaludjera lahko pustiš samega v planino iu sam se ti povrne! Zunaj bi imel vedno strah in bi se motal in vil kakor kača v precepu, k«) da jc prosjak, a tukaj je učitelj in — kdaj se je kdo pritožil proti dobroti? "Nu — moder in učen človek jc, vendar pa mi nekaj ne prija na njem. To je njegovo so-vraštvo do naših uprav. Včasi se tajno približa jetniku in nekaj mu pošepeče. Marsikdo se lahko skrije za drevo, drugi se niti za brdo ne ume. K prvini štejem kaludjera. Sam sem ga že slišal, ko je razlagal jetnikom, da napredujemo v Bosni kakor rak. Nezadovoljne ž je, kakor so tisti, ki so v Hercegovini začeli dvigati rogove. Treba paziti nanj. Pravijo, da na enem človeku ne more biti dveh«kož, a oni jih ima. Včasi je tih kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor toča iz oblaka. Prokleti! O, preža t i moram nanj. Za tvoje sanje, Janja, ne dam počenega groša. Zvečer rada potegneš iz steklenice iu od tam pride tvoja po-nočna mora. Nu — Nikolič, kdaj pojdsš zopet v Zvornik? Rad bi, da mi od tam prinese« slivovke, prave srbske." "Jutri nameravam v Zvornik in pojutrSnjcm imaš že lahko svojo pijačico," je lagal šumar. "Pa še nekaj imam za vaju. Dva zajčka visita pri meni v kuhinji in štiri tolste jerebice. Polovica je namenjena vama, polovica pa Novaku, tistemu, ki pometa v konaku. Spotoma sem naroči! Novaku, naj pošlje svojo ženo po njegovo polovico , a ti, kuma Janja, idi in si vzemi vajino polovico. Lahko si vzameš tri ali pa vse ¿tiri je-rrbičke, ako prideš pred Novakuljo. Ključ od ku-hinje leži na tramu nad durmi." Janja je prikimala, ječar je rekel: "Precej idi, Janja, da prehifiš Novakuljo. Jerebice imam rad. Vse štiri prinesi! Kaj bi puščala Novaku, ki nima otrok." Zakonska sta vstala. Par minut sta so ¿ztegala, zehala in obala, jemaje slovo od nočnega počitka, potem sta se pričela oblačiti. a Žena se je napravila, da pojde na trg in po šumar- ^š jevo divjačino. Meglic je vzel ključe, da napravi \ svoj običajni obhod. "Dovoli mi, brate, da se grejem pri tvojem ognjišču, dokler ne pride kuma domov," je ponižno poprosil šumar. "Zgodaj je še in noče se mi v megli v planino. Kam naj grem, ko ne vidim poti pred seboj?" "Pobodi pri nas, prijatelj, dokler ti drago." "lil pošlji lili kaludjera, da mi skuha findjun kave. On zna to izborilo. Tako mi škrta v želodcu. A — Miloše vič je tvoj najzanesljivejši gost. fo ti pravim jaz, ki občujem z njim. Odkritosrčen je in človeka, ki naravnost pove, kar misli, se ni treba bati. Kadar se urede bosekisko razmere, pride tudi njegova učenost do veljave." "Nič se ne zgodi, kar ni usojeno. Reci mu tudi ti, naj bo oprezen v svojih besedah, sicer moram ravnati tudi z njim po naših strogih pra- . vilih. Morda preveč skozi prste gledam nanj." "Zanesi se name, brate!" • • • v* Ječar in ječarka sta zapustila stanovanje. ( cz par minut je prirožljal v kuhinjo Jovica, ves oživljen od samega pričakovanja in moške podjetnosti. Tisti hip je vstopil tudi Vazko s šopom opank. Z razvnetimi pogledi so se pozdravili. Šumar jo zaprl duri v sobo in tiho obrnil ključ, da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v kuhinjo. Potem je podal Vazku ostro pilo in oba sta se skonila k okovom na jetnikovih nogah. V peti-h minutah sta prepilila ključanici in odvzela žeVezje. Jovica je obul črevlje, ki mu jih je bil prinesel Vazko, ogrnil si je ječarjevo haljo, segajočo do pet, nataknil si ječarjevo kapo na glavo; čez kodre si je nategnil ovratnik od halje. Šumar mu je pristrigel brado ter jo poštupal z n\oko, očrnil mu obraz s sajami, tako da je bil ves podoben ječarju. Nataknil si je puško na ramo ter pokukal na dvorišče. Prav blizu na hodniku so se slišali koraki vojaškega stražnika, pri vodnjaku so ropotali leseni kabliči, vsepovsod so rožljale verige, toda vse je bilo nevidno in zastrto v prhko meglo. Ubežniki so stopili na hodnik in se napravili proti izhodu dvorišča. V sredi je šel uskok Jovica, na eni strani Nikolič, na drugi Vazko z opankami. Vsak je imel pod gunjem skrit kinžal za slučaj, da jih ustavi straža. Na vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle risal vojak stražnik. Nikolič je bodro stopal, s strumno kretnjo je položil levico na puškino kopito, desnico je dvignil k čepici, izkazujoč vojaško počastitev. Stražnika sta se površno ozrla nanj, a namišljenega profoza sta pozdravila spodobneje. f'ez hip so beguni izginili v neprodirni megli. Hiteli so naravnost v hribe. Ko so bili žex precej daleč nad mestom, si je Jovica nadel svojo popovsko čepico, obul pri-kladnejše opanke ter vrgel ječarjevo obleko v ^ jarek. Tja je bacil Vazko tudi šop opank. Po enournem begu jih je na vrhovih Majeviee-pla-nine pozdravilo zimsko solnce. Nikoličev beg mimo ječarja in ječarke ni nikogar posebno razburil. Polovica onih maloštevilnih domačinov, ki jih je nastavila deželna vlada v svojih najnižjih, pičlo plačanih službah, je koncem 1881. in v prvih dveh mesecih 1882. letu itak pobegnila v vstaški tabor. Bolj so se nazi-mali za Miloševiča. Drugo jutro po njegovem utekii sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, vojaška in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati poslopje, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ubega zadostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejo na varnem; druga je izhajala iz sodišča in je dobila mandat, pečati se z osebo Joviee Miloševiča ter natančno opisati vse okol-nosti ubega. Ubogi ječar je vf predčutju strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, čudečih se in smejočih oči za gospodo ter premišljeval o posledicah preiskave, dočim se je njegova žena, nevidna v megli, plazila izdaleč za komisijama, iztegovala kačjo glavo in prisluškala pomenkom ii» ukrepom. Obe komisiji sta dognali, da je nesrečo zakrivila megla, ki je provzročila na vseh poljih človeške delavnosti že neizmerno škode, in pa ječar Meglic s svojo preveliko zaupljivostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straž ob meglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala naposled svoj zapisnik sodišču. Tam so Milose-vičev akt zopet privlekli na dan. Iznova so nekatere listine prečita!i in iskali navodil za novo preiskavo. Pri tisti priliki so se spomnili Danice in njenega kinžala. Prečitali so vse listine, ki so obravnavale njen pregrešek, toda dragocenega bodala niso mogli najti. Strnilo se je nekaj pogledov, kakor bi se izpraševali: Kdo neki je poslal krasni kinžal za božično darilce preko Save? Ta nedostatek jih ni oviral, da ne bi ukazali, naj se privede Danica Milošcvičcva na zaslišanje. Postali so radovedni, kakšna je Hercegovka, ki je zmešala glavo inženirju, kateri je kot razvpit čudak prav tiste dni odložil svoje častništvo in skriva deklico zase. Novica o pobegu se je še tisti dan raznesla po mestu. Domačini so se zadovoljno muzali, stikali glave in p,i šepetali uporne, sovražne besede. Oblast je ukrenila vse potrebno, da bi ulovila ubežnike, poslala je osebni opis vseh treh zločincev orožniškim postajam tuzlanskega okraja. Orožniki so javili, da so se novi razbojniki tu in tam pokazali v hribovskih vaseh, oboroženi od nog do glave, da šuntajo kmete na upor, toda mimo nekaterih «jelomrznih ljudi, katerim že od nekdaj tiči hajduštvo v krvi, niso mogli spraviti nikogar na svojo stran. Vendar pa je oblast razpisala 50 cekinov nagrade na glavo nevarnega Miloševiča. (Nadaljevanje.) A!) V K KT f S KM K NT Avstr. Slovensko UttaaMÜMM M. Juuraria Bol, Pod, Društvi UkoriwrtrM« M. tihww • IMS vérterl Sedci: Frontenac, Kans. ' OLAVNl URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kant Podpreda.: JOHN GORŠEK.Boz 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breexy Hill, Mulberry, Kuà Blagajnik : FRANK 8TABClC,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar : LOUIS BREZNIKAR, L. Box 33, Fronten*«. NADZORNIKI : PO N G RAC JURâE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontsnae, ANTON KOTZMAN, Froatsnac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔET1NA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. . ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenac, Kans. Iiprejt\mna pristojbina od 16. do 45 leta zna&a $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gi tajnikn. ▼es dfnarne poiiljatve p« gL blagajnika. Draginja in špekulacije. Mnogo jih je, ki smatrajo svoj-no za blagoslov in se le boje, da bo trajala prekratko za njihove žepe. Enkrat je seveda mora biti konec na vsak način; to vedo tudi raznovrstni špekulanti, pa se zato trudijo, da bi iz nenormalnih razmer, ki jih ustvarja vojna, iztlačili kaj trajnega, kar bi jim še pozneje prinašalo profite. Med te špekulante spadajo tudi veleagrarci, ki se niso nikdar ženirali, če je bilo mogoče navijati cene in • odirati ljudstvo. Za svoje profitarske namene pa so imeli vedno lepe besede in najrajši so govorili o "interesih poljedelstva", kakor da ni med interesi veleposestnika in malega kmeta razlika kakor noč in dan. Tudi slovenski klerikalci so "zastopniki poljedelstva," in zato ae ni čuditi, da je "Slovenec" objavil zvijačen Članek, ki zahteva za agrarce oderuške svobode. Ljubljanski "Delavec" piše o telil* Še nikdar v zgodovini človeštva niso toliko pisali in govorili o vzrokih draginje in o problemih, ki bi draginjo omilili, kakor v sedanji svetovni vojni. Drug drugemu o-čitarao, da tega vprašanja sploh ne razumemo, da smo pristranski, da zagovarjamo le sebe in svoje sointeresente. Ali smo pri tem odkritosrčni alr ne, to je drugo vprašanje. Problem draginje je v sedanjem družabnem redu res težavno vprašanje. V normalnih razmerah bi to vprašanje ne bilo tako težavno, ker gre le za interes kupca in prodajalca. Prodajalec skuša napraviti čim več dobička in k^ipec pa hoče imeti blago čim ceneje. Ti dve stranki sta si vedno v laseh, kakor delavec in podjetnik. Sedanje razmere pa niso normalne in vsi naglašajo, da je splošni interes prvi, glavni, edini. Interesi, ki gredo čez te meje, pa niso utemeljeni "družabno" so kvarni, so škodljivi skupnemu interesu, ki mu je glavni namen, kolikor srre za prebivalstvo, dobaviti ljudstvu potrebne življenske potrebščine, da se prehrani in preživi v sedanjih razmerah. Ta problem je edini. Vsi drugi problemi, ki imajo namen obogatiti posameznike ali posamezne stanove, imajo tendenco izkoriščanja, če ne oderuštva. Neki je v "Slovencu" iznašel povsem nov draginjski problem. Agrarni zastopniki, med katere spada tudi deželni odbor kranjski, so se zavzeli za odpravo maksimalnih cen in za svobodno trgovino. Oči vidno to načelo za sedaj še ne bo zmagalo, zaraditega pravi Š. v "Slovencu", da treba urediti dra-ginjsko vprašanje na tak način, da dobe pridelovalci pridelkov kljub sedanjim naredbaiu za svoje pridelke tiste cene, 1* jih žele, in sicer zaraditega, da ne izgube veselja do dela. Država naj prevzame aprovizacijo, naj votira v nakup - pridelkov nekaj miljard, prebivalstvo pa naj zadostno preskrbuje potem iz svojih zalog po primerno zmernih cenah. To je novi problem, ki mu pravi S. edino pametni problem. Veselje do dela naj se kmetu ne jemlje! Država naj dovoli kmetom nekaj miljard, če se ne dovoli svobodna.kupčija! Seveda je to nov problem, ki ima namen agitacije, ki ima namen naložiti državi par miljard novih dolgov in obremeniti državo po vojni za desetletja. In kdo naj dobi te miljarde? Recimo, da imamo v Avstriji 60 odstotkov kmetiškega prebivalstva. Od teh 60 odstotkov jih je nad 40 odstotkov, ki ne prodajajo ničesar, ali pa če prodajajo nekatere pridelke, pa druge kupujejo, tako, da ne bi imeli od dovoljenih miljard prav nobenega dobička, dobiček bi pa imelo kakih 10 odstotkov posestnikov, kar ni niti 5 odstotkov vsega prebivalstva. Kako naj torej dobi velika večina kmetov in zlasti še kmetiških delavcev veselje do dela zaraditega, če je država zagnala nekaj veleposestnikom par miljard v bisa-go. Vrhutega so poskočile cene vsem pridelkom že itak za 100 in 200 odstotkov in še več. In veselja do dela še ni? Kakšno veselje do dela pa haj imajo delavci, kmetiški in indu-strijalni, ki imajo vedno je majhne dohodke, a mnogo večje stroške za najpotrebnejše stvari? Clankar S. pravi, da je kine-tiško delo naporno, ter svari, da se naj ne hujska proti kmetovalcu. Nekaj resnice je v tem. Resnica je namreč to, da je kmetiško delo naporno. a resniea je tudi, da kmet in podjetnik spravita svoje pridelke in dobiček pridelkov, dočiin mezdni delavec na kmotih in v industriji dobiva le svojo malo plačo. za katero si mora nabaviti življenske potrebščine. Kmetiški delavec, kmet dela, pa ima dolg odpočitek, industrialni delavec pa mora delati v zatohlih Koncem decembra poteče deset let, odkar izhaja "Proletarec." Meseca januarja 1906. je izšla njega prva številka; s prvo isdsjo leta 1906. stopa torej list v drugo dssetletje svojega obstanka. Deset let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako mubžino dogodkov, toliko dela, truda, boja skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je še daleč na poti. Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" ixdaja in bo v tem zmislu urejena. Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je spojeno s " Proletarcem". Zavedni prole-tariat našega naroda v Ameriki je že davno spoznal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje tega imena iz reklamnih ozirov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v tem ozi-ru nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljivo» j« škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-preiueniti v koristno. Zato se ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti. Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih in na bojiščih, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in postati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim. "Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se tisočkrat križajo in kakor mreža prepletajo; vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito. S svojo nepopustljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje za veliko ftačelo, mu mora'ostati zvest tudi v naj-Ijutejšem viharju, in'"Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseh deset let. Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor slovenskih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki so prvo spoznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili iz njegovih člankov in razprav. Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom. Naše klube, naše zastopnike in sploh vse prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje raspečanje jubilejne številke, za katero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne članke zanimive vsebine, izključno isobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran. Cene so sledeče: Posamezen iztis stane 5c 10 iztisov . . . .. .45 200 iztisov .....$5.50 25 < t .. . 1.00 300 < < .... 8.00 50 4 < ... 1.85 400 < < ..'...10.00 70 << ... 2.50 500 t « .....11.50 100 1 ( ..3.25 1000 < < .....19.00 Sodrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi " Proletareu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo 1 Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, razvijmo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve! Izpolnite ta kupon, izre/.ite ga in pošljite našemu upravništvu: UPRAVNlSTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St., CHICAOO, ILL. Pošiljam .....w.... dol......... cent. za .................iztisov slavnostne številke "Proletarca". Pošljite na naslov: Ime.................................... Ulica................................... Mesto .................................. KRALJEVSKI ŽENITVAN8KI TRO. Profesor dr. Speis piše v "Vos-siaehe Zeitung:" — Ožji in o|ji postaja krog, v katerem bodo po vojni mogočniki mogli izbirati svoje družabnice za življenje. Kneginja Katarina ltadzivill meni v svoji v Londonu izdani knjigi "The Royal Marriage of Europe" (Kraljevski ženitvanski trg v Evropi), da bo največ žalovanja na Nemškem. Prenapeti Nemci da imajo vedno zveze z Rusijo. Z uzirom na to navaja kneginja Katarina Radziwill jako smešno anekdoto: Govori se o neki nemški kneginji;- ki ima kakih šest ali sedem hčera, da je, ko je nemški cesar napovedal vojno Rusiji, prestrašena vzkliknila: "Kako je mogel to storiti? To je prava blaznost! Zdaj ne bodo naše hčere nikdar več dobile kakih velikih knezov za može!" — In kaj bo usoda nemških princezinj, o ka terih pravi pisateljica navedene knjige, da imajo silno pretirane zahteve, a manj kakor skromno doto? Zadovoljiti se bodo morale navadnimi umrljivimi možmi, a tudi to iz navedenega razloga ne bo ravno lahko. Najboljše nade imajo baje lahko hčere ruskega carja, ki bodo po vojni lahko napravile sijajne partije in bodo jako dobre soproge." Mnogo se govori o poroki najstarejše carjeve hčere z angleškim prestolonaslednikom. Nič na svetu pa niina tako visokega kurza, kakor ruski prestolonaslednik, "o čigar bodoči soprogi že med narodom mnogo šepetajo." Ker je edini sin carja, se bo zaradi zagotovitve dinastije moral zgodaj oženiti. Nemške princezinje nočejo več na llusko, možnost izbiranja je torej omejena. Na Švedskem in na Danskem imajo različne nade in mnogo se govori o malih grških princezinjah. "Hrepenenje vseh samskih članov vladarskih rodbin" je vladarica Luksemhurga, velika vojvodiuja Marija Adelai-da, ki je 21 let stara in ima več miljonov osebnega premoženja. prostorih dan na dan, dokler ga ne zaloti končna usoda Človeška. Edini nasvet člankarja Š. je ta,' ki je upoštevanja vreden, *la naj namreč država oskrbuje aprovizacijo. To pa se deloma že vrši, zato smo mnenja, da ima člankar namen, zbuditi med kmetiškim in med drugim prebivalstvom večje nasprotstvo in izigrati obči interes večjim kmetiškim posestnikom v prid. To početje ni v splošni blagor, ni utemeljeno v razmerah, je politično in demoralizira kmetiško prebivalstvo, zlasti pa kmetovalce, ker jih podžiga k brezvestnemu izkoriščanju sedanjih razmer. Prav to ni! O teh stvareh bomo govorili še po vojni! O novem problemu, o miljardah! Tako piše delavsko glasilo v Ljubljani. Ali ti problemi ne bodo ostali le v Avstriji. Četudi ni draginja povsod enaka, se je vsled vojne kolikortoliko razširila tudi po nevtralnih deželah; ameriško ljudstvo jo tudi čuti. In ker se uče izkoriščevalci drug od drugega, bodo izknšali v vseh deželah posnemati vse, kar bodo opazili v katerikoli deželi in kar se jim bo zdelo primerno za utrditev oderuštva. Vse, kar se tiče draginjskega problema, je važno za delavsko ljudstvo vsega sveta. - RUSKA REAKCIJA. bil mogoč brez vladnega denarja --in vsestranske ministrske podpo- Zelo zelo so se motili tisti, ki so re. Njegov glavni protektor je mislili, da bo rusko vlado spametovala sedanja vojna in da bo dala iz lastne iniciative narodom več svobode. Na petrogradskem dvoru in v vladnih krogih vlada stari protiljudski, reakcionarni duh, in vpričo vojne se prhj krepča kakor slabi. / Najzgovornejše znamenje reakcije je to, da je bila duma prezgodaj odgodena in da je car tudi ob obljubljenom času ni sklical. Izgovor, da ni proračunski gotov s svojimi pripravami, je seveda piškav, ker bi imela duma toliko dela, da bi ga komaj opravila, tudi če ne bi počitnic. ministrski predsednik Goremij-kin, eden največjih reakcionarjev in sovražnikov svobode, kar jih pozna Rusija. Govorniki na kongresu so govorili o Moskvi kot o mestu samih rebelov; da je dala Moskva v prvem letu vojne šestdeset mil. rub-ljcv v denarju in oblekah za vojaštvo, so označevali kot izraz kljubovfc.ne neodvisnosti. Napadali so sploh še zadnje ostanke u-odsek ■ stave in dume in zahtevali od vla-j de. naj ustanovi zopet absolutizem v starem sijaju. Tak kongres sploh ne bi bil mo-imela nobenih goč proti volji vlade; ali Goremij-kin ga je hotel, ker potrebuje ta- Drugo znamenje je kongres čr- ke izjave za svoje reakcionarne nosotnijcev v IVtrogradu. To je zloglasna organizacija takozvanih "pravih ruskih ljudi". Ustanovil jo je umorjeni ministrski predsednik Stoljipin, in po njenih naukih namene. Morda so pa le govorniki malo več povedali, nego je vlada želela. Če blatijo Moskvo, ki jo sicer vedno imenujejo pravo rusko glavno mesto, kot 'revolucionarno gnezdo', tedaj potrjujejo ve Rusi so osvojili llamadan v Perziji. Vrag naj razume, kako se v tej vojni osvaja. Odkdaj je Perzija sploh v vojni t jc "pravi" ruski človek lo tisti, ki priseVa na carski absolutizem i sti, da je bilo tam resno revolueio-in sovraži vsako reformo. Črno- narno gibanje, in vpričo tega po- sotnijci so uprizarjali protižidov-ske pogrotiie, služili so za špielc in ovaduhe proti organiziranim delavcem, v procesih proti revolucionarjem so nastopali kot policijske priče in pod prisego trdili luij-nesramnejše laži. Ta nazadnjaška organizacija i-ma malo članov in malo finančnih sredstev, i«i vzdržuje le s pomočjo in pod pokroviteljstvom vlade. Tudi sedanji kongres ne bi stajajo tudi poročila o vstajah v drugih ruskih mestih zelo verjetna. Tega priznanja pa menda Gorc-mijkin vendar ni hotel. Nemška puška na Poljskem. Nemčija je v zvezi z Avstrijo "osvobodila" Poljsko. Naivni ljudje verujejo v svobodn, ki jo prinašajo cesarji in carji, kajzer-ji in kingi narodom. Na Poljskem se lako pouče, kako izgleda taka svoboda. V Lodzu in Piotrkovu je nemško vojaštvo postavilo 23 civilistov ob zid in jih ustrelilo. J*o vesteh iz Lodza je bila to posledica uporov, iz katerih so se razvile krvave poulične bitke. V teh bojih je padlo nekoliko nemških vojakov in dva oficirja. Puntajo so glavno poljski delavci. Nemške vojne oblasti so naložile v "poljskem Pittsburghu", kakor imenujejo Poljaki Lodz, šestdeset odstotne davke na vstopnice za gledališča in kinematografe ter visok davek na pivo. Glavni šolski nadzornik Traiser je zaprl šest poljski šol, češ da so sumljive zaradi protinemškega pouka. Nemški guverner Preussler v Piotrkovu je prepovedal izplačevanje mestne podpore za žene, katerih možje so v ruski armadi. Podobno ravna tudi guverner v Lodzu. V ji*gozapadnem delu dežele je mnogo stavk. Ubogi narodi, ki se zanašajo na svobodo od tiranov! Niti ene besede ni v Wilsonovi poslanici o delavskih zakonih, o delavskih potrebah, o delavskem vprašanju sploh. In vendar ne bi mogel.biti Wilson nikdar predsednik brez delavskih glasov! Italijanske svilame. Lastniki Rvilarn v provinci Co-mo hočejo zapreti svoje obrate, ker manjka barvil, iz Nemčije pa jc dovoz premoga prepovedan. — Ako bi se te tovarne zaprle, bo 3000 delavcev in delavk brez kruha. — VABILO. Pevski odsek S. I. D. "Vihar" v Dunlor Pa. priredi VESELICO dne 31. decembra v navodnih prostorih. Prlčetek točno ob 6 url svečiSf. Ob 8 uri in 15 minut uprizori dramatični odaek igro: "Doktor Vsesnal ln njegov sluga Stlpko Tlček." r * ' Ifcra je v dveh dejanjih in *elo komična. Tem potom uljudno vabimo vae rojake in rojakinje iz Dunlo, Ps., in okolice, da ae nafie veaelice udeleže. Vstopnina sa moške k Igri ln plesu 50c. Zenak« prost«. Za vaeatranako postrežbo bode preskrbljeno. 1 ODBOR. Vabilo na veliko plesno veselico z igro in šaljivo pošlo, katero priredi Socialistični Klub štv. 137 v Kenoshi, Wis. dns 31. decembra na Silvestrov večer v Columbia Halli. Začetek točno ob 7 url iv«č«r, Tom potom najuljudneje vabimo vae Slovence in Hrvate i/, meata in ok^Uoe, da «e nafte yeaeHea blagovolijo udeležiti in preživeti ob zaključku atarega leta par veaelih ur med »*mi. Natančni tirogram cele veaeliee jo tiakun na poaebnih letakih. Voselični odbor bode akrbel, da bode vnakdo točno poatrežen. Vstopnice v predprodajl 16c. Pri vratih 25c. ženak« proste (2x) ODBOR. Vabilo na veselico, ! a 5 katero prirede i Slovenska Podporna Društva in Social i stični Klub f ? skupaj v "Slovenskem Izob. Domu" na Franklin, Pa. | na Novega leta dan, dne 1. januarja 1916 ; PROGRAM: M Slovennka tamburaAkn godba igra izbrane komade. — Deklamacije in A uprizoritev žaljiv« igre v dveh dejanjih: "Doktor Varznal in njegov 8 «lupa Stlpko Tičck". Burko igra "Slovensko izobraževalno druitvo 1 Vihar" i/ Dunlo, Pa. N tTljudno ae vabi občinatvo i z eele okolice na ta zabavni večer. Za ■ pijačo in prigrizek bode točno akrbel zato izvoljeni odbor. * Vstopnina ca moške $1.00. Dame prost«, ■ (2*) ODBOR 8. I. D. LIST ZA INTFRKIS DfcLA VSKfcGA L.UD'1 TVA. IZHAJA VS I Hl TOHEK. Lutaik ta «a Ja ja t «I) i — Jsgstlovansks dill* ki tiskovna Auibi i „aicigo, Illinois. Naročnina: Za An-, riko $2.00 sa celo leto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $2.10 aa celo leto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovor u. Pri spremembi bivališča j* Poleg novega nainaniti _tudi Stari naslov.___ GU>I1« ilrrMilia «rfialucli« JhimI. — HclalltlUi« i»«w v AiMrtki. — Vae pritoibe tflade nerednega potiljanja liau in drugih nerednoati, je potiljati predsoziial potrebo znanja, pa je potem posvetil ves svoj prosti čas nauku. Dosegel je res izredno obširno izobrazbo in si pridobil veliko zaupanje med svojimi tovariši. Leta 1894. je postal uradnik delavske bolniške blagajne na Dunaju, leta 1898. je pa prišel v strankino tajništvo. Glavni tajnik je bil tedaj pokojni Sehuhmeier. Ko je bil leta 1907. uveljavljen zakon o splošni volilni pravici, največji usj>eh, ki ga je dotlej dosegla socialna demokracija v Avstriji, jc \Vi-narsky kandidiral v Friedlandu na Češkem in je bil izvoljen. Ta zbornica je bila 1. 1911. razpušče-na. Pri novih volitvah je bil Winarsky kandidiran v enem najnevarnejših okrajev, v Leopold-stadtu na Dunaju, kjer je bil prej krščanski ko-cialec Leopold Steiner poslanec. Krščansko socialna stranka je smatrala to postojanko za nepremagljivo; toda naskok socialistov je imel takrat na Dunaju izreden uspeh; večina krščansko socialnih okrajev je padla in tudi Winarsky je bil pri ožjih volitvah izvoljen. Ta okraj je ostal do smrti njegov. Kazuu tega je bil tudi član dunajskega občinskega sveta, kjer je zastopal okraj Brigittenau. Winarsky je bil eden uajsimpatičucjših članov avstrijske stranke in si je s svojim znanjem in s svojo taktnostjo tudi pri nasprotnikih pridobil velik ugled. Bil je jako dober govornik; kakor v občinskem svetu je tudi v državnem zboru stranki zelo koristil in težko ga bo pogrešala. Zarote brez konca in kraja. Justični oddelek vodi preiskavo proti šestdesetim osebam, ki so osumljene zarote za atentate na tovarne, skladišča, ladje i. t. d.; trije so bili aretirani in stavljeni pod 105.000 dolarjev varščine, dva iščejo, neki policijski uradnik je bil pa odstavljen od službe. Kakor poročajo iz New Yorka, imajo od šestih mož obširna priznanja, in posledica tega bo baje aretacija pet desetih oseb po raznih krajih Zedinjenih držav, med njimi tudi takozvanih pro-minentnih Američanov, ki so se podali v službo velenemškega gibanja. Priznanja imajo od sledečih oseb, ki so že dlje časa v preiskavi: Pavel Koenig, glavni vodja tajne nemške službe, udeležen zarote za uničenje Weiland kanala; varščina zanj je bila določena na 50.000 dolarjev; Richard Krnil Legen-decker, ob enaki obdolžitvi pod varščino 30.000 dolarjev; Friedrick Sc he in dl, klerk zunanjega oddelka National City bank, je v zaporu, ker ni mogel dobiti varščine za 25.000 dolarjev; Otto F. Mottola, član newyorskega detektivnega urada; obdolžen je kakor ostali in policijski komisar Woods ga je suspendiral od službe; Koenigov tajnik Friedrich Metzler iz Jersey City je v zaporu; Georg Fuchs, bivši Koenigov uslužbenec ie aretiran kot priča. Fuchs in Metzler sta nastopala pod imenoma 4'Paul Seibs" in "C. L. Wettig". Olm sta prizna- MILJARDE GREDO V NIÖ, r Nemška vlada zahteva v rajhstagu deset mi-ljard mark novega vojnega kredita. Deset mil-jard! Državni zakladni tajnik dr. Helfferich ceni dnevne vojne stroške vseh v to klanje zapletenih držav na 320 do 330 miljonov mark. Na leto pomeni to 120.000.000,000, stodvajset iniljard! To je toliko kolikor polovica vsega javnega in privatnega premoženja, kar ga je imela Francija pred vojno. Če traje ta blazni umor narodov res še dve leti, so državni bankroti enostavno neizogibni. Sam nemški vojni kredit znaša doslej 40 iniljard, kar je dvakrat toliko kolikor je vreden ves železniški sistem Nemčije. Helfferich seveda pravi, da se godi Nemčiji finančno mnogo bolje kakor zaveznikom. Toda tistega znanega osla iz pravljice, ki je dajal cekine od sebe, nimajo niti v Berlinu. Kdo more sproti ustvarjati toliko vrednosti, kolikor jih vojna požre t MOGOČNA ORGANIZACIJA. Iz Anglije prihaja poročilo, ki je večjega pomena od vseh bojnih vesti. V času svetovne vojne, ko je marsikdo mislil, da mora zaspati vsako delavsko gibanje v vojskujočih se deželah, se je na Angleškem ustanovila najmogočnejša delavska zveza, obsegajoča čez dva miljona članov. Ustanovljena je za vse ofenzivne in defenzivne akcij«-v zadevah, ki se tičejo mezd in delovnih razmer. Zvezi so se pridružile organizacije: Miners Fede-ration, narodna unija železničarjev in narodna unija transportnih delavcev. Sprejeta ustava določa, da se sme započeti skupna akcija le z dovoljenjem vseh treh organizacij. Kapitalizem gre skokoma na vrhunec; delavstvo ne zaostaja. ZOPER CIRILICO. Bosanska vlada je za vse oblasti, vse urade in zavode določila izključno rabo latinice in prepovedala rabo cirilice. V cirilici pisane vloge smejo uradi pač vzprejemati, reševati jih pa morajo v latinici. To velja tudi za občinske urade, trgovsko in odvetniško zbornico ter podobne kor-poracije. V šolah je rabiti izključno latinico, samo pri pravoslavnem vero nauku je še dovoljena cirilica. Tako si hoče Avstrija menda pridobiti 1 ljubezen' bosanskih Srbov. Čudimo se, da še ni bi! izdan ukaz. s katerim se prepoveduje v blaženi emorumeni državi srbsko ime. Ali najbrže pride tudi še to. Sicer pa sedaj tudi brez ukaza ne bo posebno varno, da bi se človek pod "slavnim" dvoglavim orlom imenoval Srba, Radi bi pa vedeli, kakšne se zde take rfared-be bolgarskim mogotcem. Tudi na Bolgarskem se piše in tiska vse v cirilici. Ako je Avstriji danes srbska cirilica tako zoprna — ali se jim ne zdi, da ji postane jutri tudi bolgarska taka' la, tla sta opravljala tajno službo za Nemčijo in sta podala mnogo podatkov o nameravanih atentatov na tovarne za strelivo, ladje, železnice in skladišča. Več kakor tisoč tajnih vladnih uradnikov je vodilo preiskavo po najrazuejših krajih Zedinje-"tiih držav in ugotovili so več kot sto imen nemških agentov. Tudi razni zastopniki avstrijske, turške in bolgarske vlade so zelo kompromitirani. Najkočljivejše je to, da je Koenig baje vseskozi ravnal po navodili nemškega poslanika grofa Bernstorffa in da sta bila atašeja von Papen in Boy-Ed zapletena v zaroto. V kratkem bodo baje uretirani uradniki nekaterih denarnih zavodov. V Koenigovi pisarni so zaplenili važne listine. Schleindl je iz National City banke prinašal "izposojene" dopise in ti legrame v Koenigovo pisarno. Eden takih dopisov se tiče miljonskega naročila ruske vlade; dve uri potem, ko ga je dobila banka, je Koenig že vedel o njem. Zarotniki so imeli baje ogronuie svote na razpolaganje in načrti za atentate so bili napravljeni v največjem obsegu. Kdo naj se še čudi kakšni konfuzni anarhistični glavi, če snuje atentate za svoje ideje, ko delajo to vlade, ki so baje od Boga postavljene, da varujejo red, mir in zakon 1 VSE DIVJAKE ZA B0JI0ČE ! Henri Beranger, član francoskega senata in vojnega odbora, bi rad spravil par stotisoč divjakov do spomladi na bojišče. Izja\il se je sledeče : "Naše tri severne afriške države Tunis, Alžir in Maroko nam dajo brez vseh te/.av 100.000 prostovoljcev. Naša črna Afrika od Senegala do Konga nam da lahko najmanje toliko. Madagaskar in Džibuti spravita lahko 25.000, francoska Indija in Indokina 100,000, Oceania pa 10,000 mož, kar bi bilo vsega skupaj 335.000 domačinov. Z onimi 200.000, ki so že od 2. septembra 1914. u-vrščeni v našo armado, jih bo čez 500.000 mož. To bo dar naših kolonij za domovino v velikem boju za narodno neodvisnost." V Afriko je baje že odšlo več francoskih častnikov, da organizirajo tam nove vojaške zbore. Da si hoče vsaka dežela pomagati v tej vojni, kakor ve in zna, je umevno. Ali Berangerjeva filozofija o daru kolonij za domovino je zelo iz trte izvita. Narodna neodvisnost Francije pa narodna neodvisnost prebivalcev Sansibara. Indije, poli-neških otokov i. t. d. so povsem različne reči. Ako bi se hoteli domačini v vseh teh krajih bojevati za svojo narodno neodvisnost, bi se morali bojevati proti Franciji, prav tako kakor bi se morali Slo-v ene i, Hrvatje, Slovaki, Cehi, Romuni. Italijani i. t. d. v Avstriji bojevati zoper Avstrijo, če bi se bojevali za svojo narodno neodvisnost. Sicer je pa mogoče,, da prinese boj za gospodarje tudi tem divjakom še kaj dobrega. Doslej so rabili Francozi, Angleži, Nemci i. t. d. proti njim katione in strojne puške, sami pa niso imeli nič druzega kakor starokopitne sulice iu loke. S tem predpotopnini orožjem jih ne morejo pustiti na evropska bojišča, ampak poučiti jih morajo, kakšno je moderno orožje in kako se manevrira v dvajsetem stoletju. Tako se bodo Berberi, Arabci, zamorci, Indi, Singalezi. Maori i. t. d. od svojih gospodarjev naučili bojnih metod, katerih se u-tegnejo danes ali jutri divjaki sami poslužiti proti — svojim sedanjim učiteljem. In kakor se plaši Kvropa sedaj "rumene nevarnosti," se bo plašila morda še drugih nevarnosti, ki jih danes sama ustvarja. PROTI MONARHIJI. V Portland, Orc. je on dot na kitajska trgovska zbornica na shodu dne 13. decembra ostro obsojala Juanšikajevo nameravano uzurpatorstvo in se soglasno izrekla za republiko. Predsednik zbornice Lee Hong je dejal: "Po našem mnenju ne bo kitajski narod njlfdar dpvolil, da se izvede reakcionarni program. Pripravljeni moramo biti na u-mor Juanšikaja." . . . Kakor kaže revolucija v Sangaju. menda res ne pojde tako gladko, kakor si je mislil stari lisjak. VOJNI DAVEK OSTANE. \f Ameriki, V deželi, ki nima z nikomer vojne, imamo od lanskega leta "vojni davek", s katerim hoče vlada pokrivati od vojne povzročene earinske izgube. Sedaj je kongres sklenil, da se podaljša ta davek, ki obsega med drugim tudi daeo na sladkor in povišano dačo na pivo, do 1. januarja 1917. Vladajoči demokratični stranki je šlo s to zahtevo zelo trdo; celo pet člauov lastne stranke je z republikanci glasovalo proti zakonu, ki je bil naposled sprejet z 205 glasovi proti 185. V tek u debate je dobil tudi sodrug Meyer London besedo. Bilo je prvič, da je govoril v kongresu, ali zbudil je takoj splošno pozornost. Konstatiral je,da nimajo stare stranke nobenih novih idej v davčni politiki, ampak se ženejo po starih, slabih tirih naprej. Obljubil je da poizkusi v teku zasedanja pokazati, kako bi se dala davčna politika postaviti na novo, boljšo podlago. Republikanci in demokratje so se prerekali in drug drugega napadali, kaj pozitivnega pa ni znal nihče predlagati. Sodrug Meyer London ima prav. Ničesar se ne znajo naučiti, iu čas hiti mimo njih, namesto da bi oni korakali s časom. □ □□ 00 DO do UÜ PB (90 ti U Vojaške šole v Ohio. Po clevelandskem vzoru hoče še šest mest v Ohio urediti vojaške šole za civiliste. To so mesta Coluinluis. Toledo, Youngstown. (Jeiieva, Connecaut in VVarren. Država Ohio pričakuje, da bo i-mela prihodnje leto deset tisoč mož vojaško izvežhanih. Triinpol miljarde dolarjev je v ameriških bankah. To so sadovi dela. Cstvarili so jih delavci. Naj se vprašajo, kaj imajo od njih. Kašelj in hriparost prideta z mrzlim vremenom, ter jih je teiko odpreti Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zai<%i)|jvega zdravila. SEVERAS _ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) te rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoati, vnetja tapnika in oslovskega kalija te pittekhh pet in tri« deset let Je zelo izborni teiilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo veim — mladim in starim, otrokom in odraslim. CeiV 26 in 60 centov. "Imel N*ra hudi kašelj." ptfte g. Prsnic Vach», Is Tik River. Minn . "t«r Min kupil steklenico ht>verov«ga IU lama *a IMJuia Id pralno nem g» pori» bil celo »teklenk*». j* kaielj popolnoma Uginll. Jas Miu tt3 let star 1er se adravega počutim. " Kupite SEVEROVE PRIPRAVKE od vašega lekarnarja. Zavrnite nadomestitve. Ako vas lekarnar ne more zaloiltl, na ručlte jih ud uas. medla glavobol, o-motica. jetrne prt-■ s« vdajo ZAPEKA, tot he, glateuina in ioli'nlcu sdrnvljenjii. ako m rabijo kakor ua-vedeuo v navodilu SEVERAS Liver Pills •(Severove Jetrne Krugljloe). Cena Be. F. SEVERA CO.. Cedar Rapids, Iowa. oopacaau QÛ QQ CO OB Izvirno potrdilo [(ORIGINAL RECEIPT) ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. DANAŠNJE CENE: 10 kron za............$1.50 20 kron za............$3.00 30 kron za........... .$4.50 40 kron za ..........$«.00 50 kron za............$7.50 100 kron za 200 kron za ' 400 kron za 500 kron za 1000 kron za . .$14.95 . .$29.90 . .$59.80 ..$74.75 .$149.00 ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hunilne nloge $4,687,208,83 Pišite nam v vašem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS, • RAJŠI S02ALJE. Stari Juanšikaj, ki se pripravlja, da si posadi kitajsko cesarsko krono na glavo, morda vendar nekoliko spoznava, da se igra z ognjem. Dne 13. decembra je bil ves kabinet pri njem in mu je čestital vpričo predstoječega ustoličenja. duan-šikaj je odgovoril ministrom, «la bi bilo sožalje bolj umestno, češ da sprejema s tem korakom največjo odgovornost zase in za svojo družino. Tudi je odklonil vse predloge, da bi se uprizorile kakšne slavnosti ob priliki obnovitve monarhije . . . . Mož že ve, da je ob velikih ljudskih slavnostih preveč prilike za kakšno bombico, da se razpoči. VSI KRALJI SO JUNAKI. Dne U. novembra je izdal italijanski vrhovni poveljnik general Cadorna armaden ukaz, v katerem je dejal: "Danes je rojstni dan našega najvišjega vojnega gospoda, kralja Viktorja Kmanuela III. Pet mesecev že je zvest tradiciji svoje hiše in se izpostavlja nevarnostim vojne. Tako je njegovo življenje, kakršno je življenje čet, ki imajo zavoje-vati z orožjem svete meje, katere je predpisala nasTVkmiovini narava in zgodovina. Italijanska armada prisega v tem trenotku, da bo hodila z nepremagljivo odločnostjo po potu. ki vodi k uresničenju naših opravičenih nacionalnih aspiracij. Živel kralj!" Povsod so enaki. Krnlj Vittorio Emanuele se izpostavlja "nevarnostim vojne" prav tako kakor kajzer Vilče, Franajože, car Miklavž ali pa K ing Džordž. V uniforme vtaknjeno ljudstvo u-mira za te kronane tolovaje, kdor ostane živ, naj jim pa roke liže, kajti oni so bili pravzaprav največji junaki, ne pa uboga raja. ki jo pomečejo kje v tujini trumoma v jame, katere imenujejo poljske grobove. volj dolgo »o že v sovražnikovi deželi in zato vedo. da so med vsakim narodom tudi dobri in plemeniti ljudje. Tudi veselje na vojni le zaradi vojne je tuje našim vojakom. Ravno najboljši med njimi le obžalujejo trpke izgube in trpljenje, težave in opustošenja, ki so nerazdružljiva z vsako vojno. Čeprav so odločeni naši vojaki, da vztrajajo do zadnjega, pa naj velja, kar hoče, vendar bodo blagoslovili uro miru iz vsega srca; kajti vojno z vsem telesnim in duševnim pomanjkanjem so izkusili dovolj. Končno še pristavlja katoliški duhovnik, da izzovejo njegova izvajanja najbrže odpor, ali on poroča le, kakor je v resnici. Glavni kandidat za poštarja v Chicagi je Kr-nest J. Kruetgen, kateremu je že prejšnji župan Harrison obljubil, da dobi to prijetno službo. Kruetgen je pa kot član šolskega sveta glasoval proti učiteljski federaciji iu s tem jasno pokazal, kakšen duh tiči v njem. Chicaške in tudi druge unije iz države Illinois so brzojavno protestirale proti njegovemu imenovanju. Protežirata ga tudi guverne rDume in senator Lewis. Poleg njega so bili še predlagani Charles C. Breyer, William K. Schalke in Frank Paschen; zadnja dva sta pa odklonila in zlasti za Schalkeja ni škoda, ker je tudi znan kot "prijatelj delavstva". — Poštarska služba je v Ameriki važna, ker opravlja pošta v tej "svobodni" in "napredni" deželi tudi cenzuro. Zadnje vesti poročajo,, da izbere Wilson poštarja za Chicago po svojem spoznanju. Po poročilu proračunske komisije bodo znašali mesečni vojni stroški. Francije v prvem četrtletju 1916 po 2.500,000,000 frankov. Od prvega avgusta do* 31. decembra 1915 znašajo francoski čisti vojaški stroški 24,347,000,000 frankov. Človeku se dela tema pred očmi, Kam gredo sadovi človeškega dela in truda? Ilonolulu je prišel prepozno. Republičanska stranka je že sklenila, da bo imela prihodnje leto svojo konvencijo v Chicagi, in sicer jo prične dne 7. julija. Med mesti, ki so se poganjala za to čast, jc bilo pa tudi Ilonolulu na Havaju. Stotisoč dolarjev je hotelo plačati za to slavo; pa je prišlo prepozno. Škoda! Na havajskih otokih bi bil res precej primeren prostor za to konvencijo, posebno če bi jo poslali malo ven iz Patjomkinove vasi, tja, kjer je Havaj še pravi llavaj. Demokratična stranka bo imela svoj kongres I. 1916. v St. Louisu. Chieago ima torej le polovično zmago; želelo je obe konvenciji, repti-bličansko in demokratično, v svoji sredi. Demokratje se pa menda jeze, ker je bil spomladi republikanec izvoljen za župana. Naj se potolažijo! V Chicagi se ni zato nič izpreinenilo. Demokratičen župan ali pa republičanski župan — to jo kakor luža pa mlaka. O razpoloženju vojakov na bojiščih poroča v klerikalni "Koelnische Volkszeitung" katoliški vojni kurat sledeče po učinku pisem, ki jih dobivajo vojaki iz doma: "V nacionalnem oziru so nekatera pisma naravnost bolezensko prenapeta in vplivajo na vojake smešno in otožno. Nočemo posnematr Francozov in Angležev, ki predstavljajo ves naš narod za barbarski in divjaški. Na naših sovražnikih nočemo poudarjati le tega. kar jc slalm, in naši vojaki tega tudi ne store. Do- Olasilo ogrskega poljedelskega ministrstva poroča, da je neki mlinar v šiekescsabi lani kupil 2000 prašičev in zanje plačal 200,000 kron. Letos je te prašiče prodal za 1.600,000 K. Ker ga je pi-ea veljala 800.000 K., je pri 2000 prašičih zaslužil' 600,000 kron. Slava vojni! Hlyen, elyen, elyen! Z najnovejšim ogromnim Zeppelinom se baje lahko v petih urah prileti iz Nemčije v London in nazaj. Ce se namreč spotoma ne zgodi kaj. Poslanec Gordon iz Clevelanda je dobil iz tega mesta 730 protestov proti vsakemu novemu obdavčenju piva. Poslanca lIallingswortha v Cadizu so pa naprosili izdelovalci cigar, naj protestira proti novemu obdavčenju sniotk. Srbska vlada se preseli v Rim. To je slabo znamenje. Italija si na tihem itak ne želi nič druzega. kakor da bi bila vsa Srbija — italijanska. Italija iskreava vojaštvo v Albaniji, da, --pomaga Srbom. Sedaj, ko so morali Srbi sami zapustiti ^rbijo. O. prijateljica Italija! advertisement SLOV. DELAVSKA DMMTUM« «IM PODPORNA ZVEZA Uk«rp«Ma j**»** 18üi v driav« P*bb. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predaeduik: FRANK PAVLOVČIČ, 4« Main Bt, Conemaugh, Pa. % Podpredeednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, box 60, We.t Newton, Pa. Tejnik: ALOJZU BAVDEK. 46 Main St., Conemaugh. Pa. Pomožni »jma: IVAN PROSTOR, box 120, Export Pa Blagajnik. JOSIP ZELE, 6108 8t. (Hair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blaga jr. ik: JOSIP MARINČ1Č, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDBIOH, 170 Franklin' Main 8t., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleeton, 8ta., box 73. NIKOLAJ POVdE, 3. nadz., 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa I'OROTNIKI: IVAN GORfiEK, 1. porotnik, Box 195» Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ALQJZ1J KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kaueae, R. F. D. 4, Box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 1*0 MOŽ NI ODBOR: GLAVNI URAD v hiAi it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. 8PENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Box 781. GAČN1K IVAN, 425 Coleman Ave., Johnatown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Box 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Box 111, Johuztowu, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Boz 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugh, Pa. Mirko Grgorich, b. 495; vel v South gajnica: Frančiška Lauie, 6121 Bt.Clalr Kork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo. »»••} * Cleveland, O. — Seja vsaki F\ it. 37., Barberton, O. I*rvi torek ■ "Ljubljana' J - Predsednik: Frank Merzlikar, box v mesecu. Adamič ln Lunder", Atv. 63, Rob- 121; tajnik: Andrej Retiar, 110» 4th bine, Pa. — Predsednik: Viktor duster St.; blagajnik: Jakob Fink, 1109 — Aič, Johoghany, Pa.; Ujnik: Ivan Tro-4th Street, Barberton, Ohio. — Seja jar, br. 76, Johoghany, Pa.; blagajulk: vsako drugo nedeljo dopoldne ob 9 uri, Auton JevAevar, box 76, Yohoghany, v 118 Bolivar Road. P*- — »eja vsake prvo nedeljo. •Dobri Bratje", At. 38., Bridgeport, • 'Bratoljub", Atv. 64. Milwaukee, Ohio. — Predsednik: John Kovat, R. F. Wis. — Predsednik: Vincene Ritonja, D. 2, b. 39ft; tajnik: Louis Lesjak, A. 848 Cancakee eve., Milwaukee, Wis.; K. 2, b. 40; blagajnik Ivan Aterk, A. R. tajnik: Joe Kokovnik, 358 Florida 2, b. 40. Vai v Bridgeport, Ohio.—8eja St.; blagajnik: Frane Herga, 322 Ha-vsako pivo nedeljo ob 8 uri dopoldne, uovar Ht. Vsi v Milwaukee, Wis.—Seja v dvorani družtva av. Barbare, Bayds- vsako drugo nedeljo v dvorani Ilirija, Atv. 39, Neffs, Ohio. — 310 1st ave Bratje trdno atojmo", At. 65, New ville, Ohio. "Sokol", ■■PHHI Karol Derna«, b. 26; blagajniki Leo Mlak, tajnik: Ivan Smerdel, blagajnik: ; vsi v Neffs, O. — Seje Prank Resnik, vi boz 103, New Ale- Franc Rozman; tajnik: Alexandria, Pa. — Predsednik: Josip Plahuta, b. 26 vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača. , Orel", Atv. 40, West Newton, Pa. xandria, Pa.—Heja vsako drugo ue deljo. Vsi Slevanl", Atv. 66, Wassen, 111. Predsednik: Josip Ogrin. b. 96 a; taj — Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; nik: Frauk Morella, RFD 2, boz 15 c; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (t); bla blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, boz gajnik: Avgust Sturm, b. 427; vsi v polnoštevilno udeleže prihodnje geje dne 26. dee. 1915, ob 2. pop. v 8. J. Domu. Na tej seji se bo volil novi odbor za leto 1916. Kdor se ne udeleži te seje, bo moral plačati po določilu zadnje seje 50e v društveno blagajno, iz- Na Nemškem so iznašli umeten gumi in kakor poroča 'Frankfurter Zeitung', se je neki tovarni že posrečilo izdelavati iz njega avtomobilske obroče, ki vztrajajo naj-tuanje leto dni. To je velik u-Hpeh. V sedanjem ča«u ga bo se- vzeti so samo bolniki iu oddaljeni | veda predvsem pograbil militari- jj člani. Odbor. --- zem. 50. Vsi v West Newton, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec. "Jutranja Zvezda", Atv. 41, Cleve land, Ohio.—Predrednik: Avgust Straj ner, 1420 E. 53. St.; tajnik: Free Ko koteč, 8103 Marble ave.; blagajnik: Anton Erjavec, 3735 E. 77. 8t. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo ne deljo v dvorani rojaka Tomaži na. Waason, III. — Seja vsako drugo ne deljo ob 1. url popi. v prostoru Louls Grebenjaka. Narodna Sloga", At. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Frank Cam pa, tajnik: Nik Zvonarič, boz 55; blagajnik: Peter VraneAevič, boz 37. Vsi v Hemi-nole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. "Združeni Balkan". Atv. 68, Clin- "Mladi Slovenec", Atv. 42, Oglesby, ton» J®«*.—Predsednik: Martin Mrau-IU. — predsednik: John Malin, C. 414; lak; tajnik: Anton Primoži*, K. K. 3, tajnik: Jos. Meglič, boz 99; blagajnik: b. 5; blagajnik: Ignac Musar, boz 449; Frauk NadveAek, b. 401; vsi v Oglesby, vai v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte. I'Balkan", At. 69., Pittsburgh, Pa.— Predsednik: Frank Gerlovič, 5126 Na-troue Alley; tajnik: Josip Hlad, 5413 Kjint St.; blagajnik: Frank Kopar, 5631 Carnegie St. Vsi v Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v K. 8. Domu. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st Ht., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proAeni, pošiljati vse dopise in denar naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. 1 enar naj ee poiilja glasom pravil, edino potom PoAtnih, Ezpresnih, ali Bazenih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri {»oročilih glavnega tairika kake pomanjkljivoeti, naj to nemnaoira na~ar.:;o g.iv-rgk zz;da se v pri- hodnje popravi 111. — Hjja vsako prvo nedeljo. 'Sava", Atv. 43, Portage, Pa. — Predsednik: Karol Amuk; tajnik: Ju rij Raspotnik, R. F. D. 1, boz 77; bla gajnik: Martin Raspotnik. Vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Seja vsako tretjo nedeljo. "Triglav", Atv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol st., Cokedale, Colo.; bla gajnik Frank Rebol st. drugo nedeljo. "Mirni Dom", At. 45, Johnstown Pa. Predsednik: Mat. Pečjak, 287 Coo persdale Ave.; tajnik: Gregor HreAčak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.: blagajnik: Ignae Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P Z. ZA LLTO 1915. Boritelj, Atev. Conemaugh, Pa. — Predeednik: John Kolar; tajnik Ivan Skufca, box 131; blagajnik John Brezo-vec, box 6; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija. "Pomočnik", At. 2., Johnstown, Pa. —Predsednik: Glavač Jožef, box 144a; tanik: Budna Jožef, box 57; oba R. F. D. 3; blagajnik: Polanc Ivan, 665 Linden ave.; vsi v Johnstown, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav. "Zaveznik", Atev. 3., Franklin-Cone-maugh, Pa. Predsednik: Gabrenja Jakob, b. 422; Ujnik: Louis KraAna, box 626; blagajnik: Jurij OAaben, box 788; vai v Conemaugh, Pa.—Seja vsako 4. nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni 81ovenec", At. 4. —Predsednik: Anton Grbec, box 35; tajnik: Jurij Jakopin, box 76; blagajnik: Fr. K otar, box 112; vsi v Lloydell, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo. "Avstrija", At. 5., Ralphton, Pa. — Predeednik: Mihael Cinžar, box 216; tajnik: Anton Resnik, box 91; blagajnik: Martin Koroftec, box 205. Vsi v Ralphton, Pa—Seja vaako tretjo nedeljo. "Zvesti Bratje", At. 6.—Predsednik: .Toeip Grahonja; tajnik Avgust Orel, blagajnik: John Kral, vsi R. F. D. box 52, Garrett, Pa.—Heja vsako prvo nedeljo. "Jedlnoet", At. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Marlin Bratkovič, box 45; tajnik: Matija Regina, boz 216; blagajnik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Claridge, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Planinski Raj", Atev. 8., Dawson, N. Méx.—Predsednik: Mike Helan, Se gundo, Colo.-; tajnik: Fr. Slunovič, box 1098, Dawson, N. . Méx.; blagajnik: Luka Bergant, box 505, Segundo, Colo. "Zavedni Stajerc", Atev. 9., Johnstown, Pa. — Predsednik: Fabjan Horvat, box 146, R. F. D. 4; tajnik Stefan Debelak, box 143, R. P. D. 4; blagajnik John Lorenzo, box 146, R. F. D. 4; v/i v Johnstown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jaanaja Poljana" St. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo v Brownfield, Pa. "Zarja Svobode", At. 11., Dunlo, Pa. — Predsednik: Louis Strle; tajnik: Franc Kmučič; blagajnik: Fraae Dolez. Vsi v Dunlo, Pa., box 341. — Seja vsa ko prvo nedeljo. "Danica", Atev. 12., Heil wood, Pa. —Predsednik: Jurij Stupič, tajnik: Josip Tomažin, box 35; blagajnik: Ignacij Ferlin, vsi v Ileilwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Večernica", At. 13., Baggaley, Pa. — Predeednik: Frank Ac gula, box 18, Hoetetter, Pa.; tajnik: Ivan Arh, box 162, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Rako, box 53, Hostetter, Pa.—Heja vsako drugo nedeljo. "Moj Dom", Atev. 14., Orient, Pa. — Predeednik: Jakob Tekavec, Republic, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Anton Crno-logar, box 102, Republic, Pa. — Seja vsako 2. nedeljo v Carndale, Pa. "Slovan", Atev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik: Ivan Lavrenčina, box 21; tajnik in blagajnik: Silvester Berentin, box 192; vsi v Sopris, Colo. — Seja vsako 1. nedeljo v prostorih sóbrate Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", Atev. 16., Buxton, Iowa. Predsednik: Franc Zaje, b. 801; tajnik Frank Raspotnik, boz 683; blagajnik Frane KriAtof, b. 104. Vsi v Buxton, Ta. Heja vsako prvo nedeljo V prostoru »obrata Anton TomAiča. "Zora", Atev. 17., Akron, Mich. — Predeednik: OaAper Volk; Ujnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: John Volk; vel v Akron, Mich.—Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", Atev. 18., Braddoek, Pa. — Predsednik: Leajak Josip, 1111 Wood Way; tajnik: Jakob Zalaznlk, 507 Cbery Way; blagajnik: Ivan A. Orm, r.07 Chery Way; vsi v Braddoek, Pa- — Seja vsako 1. nedeljo. "Združeni Slovenec", At. 19., Caro-na, Kansas.—Predsednik: Anton Bole, tajnik: Franc Zupančič, b. 36; blagajnik Ivan Bregar, box 35. Vsi v Ca-rona, Kansas.—Seja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldne. "Nada", At. 20., Hutington, Arkansas. — Predsednik: Martin Pucel; tajnik in blagajnik: Ivan Morsi, box 54 Vsi v Huntington, Arkansas. — Heja vsako prvo nedeljo. "Sokol", Atev. 21., West Mineral, Kens. — Predsednik: Andr. Belak, box 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Fr. GreboljAek, box 458, Stene City, Kans.; blagajnik: Fran Apaiser, box 136, West Mineral, Kans. — Seja vsako četrto nedeljo. "Öd boja do zmage", Atev. 22., La Salle, 111- — Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Ferd. Arzensek, 2122 State Ht., Peru, 111.; blagajnik: Frank Gregorič, 101 Main Ht., La Halle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo. "Slovenski Bratje", Atev. 23., Coke ton, W. V a. — Predsednik: Anton Vidmar, boz 486, Thomas, W. Va.; taj nik: Frank Kocian, box 86; Coketown. W. Va.; blagajnik: Ivan Kozlevčar, box 472, Thomas. W. Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", Stey. 24, Jselin, Pa. Predsednik: Ivan Turk, box 241; tajnik: John Telban, box 211; blagajnik: Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa — Seja vsako 1. nedeljo. Delavec, Atev. 25., Rock Springs Wyo.—Predsednik: Josip Porenta, 619 N. Front Ht.; tajnik: Frank Verhunc 244 M. Ht.; blagajnik: Valentin Htalik, 240 M. St. Vsi v Rock Springs, Wyo.— Seja vsako drugo nedeljo v Sloven skem Domu. "Amarnica", št. 26., Export. Pa. — Predsednik: Anton Martinček, box 125 tajnik: Frank Trebeč, box 415; blagajnik: Josip Pavlič, box 280. Vsi v Ex port, Pa.—Heja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", Atev. 27., Diamondville Wyo. — Predsednik: .Josip Beniga, b 47; tajnik: Ton«. Pegan, b. 129, Oaklev Wyo.; blagajnik: M. Brunskole, box 15 Diamondville, Wyo. — Heja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca Diamondville, Wvo. "Habsburški Sinovi", štev. 28., 8 Brownsville, Pa. — Predsednik: Anton Kovačič, b. 458, Republic, Pa.; tajnik Ivan Erjavec, box 52, Orient, Pa.; bla gajnik Josip Zupančič, b. 318, Republic Pa. Heja vsako 2. nedeljo. "Jutranja Zarja", št. 29., Meadow Lands, I'a.—Predsednik:Frank Tominc tajnik: Audrej 1'oeega, b. 275; blKgaj nik: Josip Bizjak, b. 253, Mendow Lands, Pa. — Heja vsak prvo nedeljo "Trpin", Atv. 30., Breezy Hill, Kans — Predsednik: Martin Hmolčik, R. F. D. 2, box 208; tajnik: Karol Vonira, box 22, Breezy Hill Sta.; blagajnik: Josip Žibert, box 54, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako 1. nedeljo. "Sloga", Atv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: ,Frank Urbančič, b. 7; Ui nik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vsi v Delagua, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", Atv. 32, Palisades, Co lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766; tainik: Jakob Trojar, b. 744; blaga nik: John Werzel, Box 513;vsi v Palisades, Colo. — Seja vsako drugo ne deljo. "Slovenska Zastava", St. 33., Jenny Lind, Arkansas. — Predsednik: Mihael Cirar, b. 211; Ujnik: Louis Zupančič, b. 103; blagajnik: Frank Juvan, b. 45. Vsi v Jenny Lind, Arkansas.—Seja prvo nedeljo ob 2 uri popoldne. "Edinost", Atev. 34.—Jukon, Pa. — Predeednik: Anton Golobič; tajnik: Frank Kastelie; blagajnik: Joeip Grum. Vsi v Yukon, Pa., box 112. Heja vsako prvo nedeljo v dvorani. '*Planinski Raj", Atv. 35, Lorain. Ohio. — Predeednik: Jožef Jere, 1647 E. 31st 8treet; Ujnik: Jakob Hlebčar, 1649 E. 31. 8t.; blagajnik: Iran Htru kelj, 1659 E. 31st Street, Lorain, Ohio. Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. • Združi tel J", it. 36, South Ferk, Pa. — Predsednik: Frank MrAnik; tajnik: nik: Jatob Rupert, box 238; blagajnik: Zvesti bratje", At. 70, New Derry, Seja vsako I Pennsylvania.—Predsednik Pavel Pleveli«'-, b. 75; tajnik: Jakob Pino/.a, b. 75; blagajnik: Ivan Proh, b. 41. Vsi v New Derry, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo c prostorih «obrata Ivan Pinoga ob 9 uri dopoldne. Delavec naprej", Atv. 71, Bessemer, Pa. — Predsednik: Frane Seitel, b. 149; tajnik: Josip Jereb, b. 178, bla "Južni Premogar", Atev. 46., Alix, gajnik: Louis Hribar, b. 171; vsi v Bes-Arkansa». — Predsednik: Math. Star- semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo man,*b. 197, Alix, Ark.; tajnik: Ivan v prostorih sobrata Anton Klinčeka. Jantar, b. 7, Alix, Ark.; blagajnik: Ju- "Koscziuako," Atv. 72, Bankhead, rij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altu», Ark.— Alta, Canada.—Predeednik: Pjav Spie Seja vsako drugo nedeljo. wak, box 591; Ujnik: Ivan Jahuicky, ■ "Slovenski Bratje", At. 47, Avella, b. 565; blagajnik: Mihael Po lack, box Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; .">65. Vsi v Bankhead, Alta, Canada, tajnik: Dominik Feltrin, b. 72; blagaj- Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu. nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo Slovenski Mladeniči", Atv. 48, Au rora, 111. — Predsednik: John Baško "Pod Triglavom", Atv. 73, Sinith field, Pa. — Predsednik: Josip 8trle, [b. -63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7, b. 149; blagajnik Anton Vabilo na veliko plesno veselico, i katero priredi socialistični klub štv* 13 v Sygan, Pa. Veselica ae vrii na starega leta večer, to je dne 3 L decembra 1915 in ilcer v dvorani društva ' Bratstvo" štv. 6 S. N. P. J. Začetek točno ob sedmi url zvečer. Priporočamo se za mnogobrojno udeležbo, in prijazno vabimo na našo veselico vse občinstvo v tukajšnji okolici. Za postrežbo in izvrstno zabavo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje na starega leta večer vas uljudno vabi ODBOR. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC S3« BROAD STRKT TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA. i > ,>XVXXXX^XXXXXXXXVXXXXVVXXN wXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXVVVV ž vič, 624 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. Žele, R. F. D. 7, boz 154. Vsi v Sinith- Marsich, R. 5, b. 193a; blagajnik: Gaš- field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo, per Ahačič, R. 5, b. 183n. Vsi v Au- "Kranjski prijatelj", Atv. 74, Falls rora, 111—Heja vsakega 16 v mesecu. Creek pa __ Prmlge),nik: Alojzij Hlak, "OTevelandak* Slovenke", At. 49, Cle- hox 61; tajnik j,^, UrSii< b> .»61; veland, O. — Predsednica: Ivana »mr- K, jnik. LouiB Sela!1( b< ofll; vsi v del, 3552 E. 82. Ht.; tajnica: Angele Pa,u (>oek Pa _ 8eja vwlko drug0 ' proitorih «obrata i..ip Dr- "Naprej do Zmage", Atev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; b. 167; taj.: Fr. Indof; blagajnik: Ma-« t, . n- .v . te v ž Podbevftek. Vsi v Fitz Henry, R. R. b 208, Girard Kana.; tajnik:. p ^ 106.-Seja vsako prvo nedeljo Fran \ egel, b. 38; blagajnik: Alojzij . . italiianski dvorani Cleveland, 0.-~Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Proletarec", Atv. 50, Franklin. Kans.—Predsednik: Frank DobrotniAek Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. Heja vsako tretjo nedeljo • Delavec", Atv. 51. Cleveland. O. — Predsednik: Jernej Rožanee, 176H E 43. Ht.; tajnik: Ed. Branisel, 1173 E 61. Ht.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1009 E. 66. Ht.; vsi v Cleveland, O. —Heja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v 6025 Ht. Clair Ave "Ljubljanski Grad", At. 52.. DeKalb, 111. — Predsednik: Pavel KoSir, taj nik: Frank Keržič, 1317 Market Ht.; od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. "Slovenska Cvetljica", Atev. 76, A- damsburg, Pa. — Predsednik: Ignac Golobič, boz 60, Adamsburg, Pa.; tajnik: Frank Šenčur, box 70, Adamsburg, Pa.; blagajnik: Frank Golobič, R. F. D. 2, Greenburg, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v mesecu. "8everni Premogar", Atev 77, Superior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spes. box 129; tajnik: Jakob MivAek, b. 63; blagajnik: Frank Založnik. Vsi v I>e blagajnik: Andrej Kokal, b. 129; vsi Kalb, 111. — 8eja vsako drugo nedeljo v Huperior, Wyo. Seja vsako drugo ne leljo o deseti uri dopoldne. pri sobratu Fr. KeržiČ. "Planinska Vijolica", Atv. 53. Pick ens, W. Va. Predsednik: Frank Celi "Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa. — Predsednik Marko Magdič; taj goj, boz 46, Czar, W. Va.; tajnik: Ivan hik: Josip Gačnik; blagajnik: Jožef Lipoid, box 46; blagajnik: Jožef Molan, Opara. Vsi boz 25, Reitz, Pa. — Seja box 26; vsi v Pickens, W. Va,—Seja VHak0 prvo nedeljo v mesecu pri so- vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne bratu Jakob Radman. v prostorih sobrata Iv. čeprlo. "Karol Učekar", Atv. 54. Rockwood, Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hočevar. "Vrh Planin", štev. r,r>, (Vabtree. Pa. — Predsednik in tajnik: Ivan "Bonairski 81ovencl", štev. 79, Bon Air, Pa. — Predsednik: Anton Jakobe, Johnstown, Pa.; tajnik: Ivan Bizjak, R. I). 2, Johnstown, Pa.; blagajnik: Lovrenc Kranjc, box 451, Conemaugh, l'a. Heja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldne pri sobratu Franc Pristavec, Bon Air, Pa. "Sloga", štev. 80, Philadelphia, Pa. Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon Tome b. 94; bU«j»ik: Andrej Jereb . 2723 E. «»«.i'.. Mejnik: Joiip Ko- I l "AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome "Skala", Atv. 56, Allegheny, Pa. «*> Predsednik: Josip MuSka, 1209 Hpring Garden ave.; tajnik: Frank Budič, 833 Pike St.; oba v N. 8. Pittsburgh. Pa.; blagajnik: Martin Kralj, 2.509 Spring garden Ave., N. H. Pittsburgh, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v K. 8. D. v Pittsburgh, Pa. "Caven", Atv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; Ujnik: Ci ril Stibil, b. 404; blag.: Josip Povgan. Vsi box 404, v Carrollton, O. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina čermelj. "Rudar", Atv. 58, Canmore, A1U. Canada. — Predsednik: Anton Kune, b. 154; tajnik: Joeip Sribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canmore, Alta, Canada. — 8eja vsako drugo nedeljo v prostorih sobraU Frank Kral, ob ? popoldne. •Slovenski Fantje", At. 59, Mav-nard, Ohio.—Predsednik: Frank Spon-dal. b. 243; tajnik: Leopold Brog«T, b. 46; blagajnik: Josip Bajda, b. 55; vsi ▼ Maynard, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak a. "Moonrunski Trpin", Atv. 60, Moon Run, Pa.—Predsednik! Simon Strmljan, b. 223; Ujnik: Pran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: Anton Pintar, box 204, Moon Run, Pa.—Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1 url popoldan v dvorani sv. Barbare. "Napredni Slovenci",- At. 61, Garv, — Predsednik: Josip PiAkur, 4 W. 13th ave.; tajnik: Fran Tomažič, b. 73; Tolleston St.; blagajnik: Louls Shmit, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind — Seja vsako drugo nedeljo v prosto rih sobrata Ivan Ivanič. žensko droAtvo "Sokol", Atev. 62, Cleveland. Ohio. — Predsednica: žofka Birk, 6029 Glass Ave.; tajnica Fran čiAka Trbežnik, 1177 Norwood Rd.; bla zole, 2555 Salmon St. Vsi v 1'hiladel phi», Pa. Heja vsnko prvo nedelja v mesecu. "Prvi maj", Atv. 81, Bishop, Pa. Predsednik: Frane Hribar, Ceeil, Pa., b. 112; Tajnik: Mihael Kočevar, Ceeil, Pa. b. 92; Blagajnik: Ivan Zupančič, McDonald, Pa. b. 185, R. D. 2. — Seja vsa ka tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zupančič. OPOMBA: Tajnike tistih druAtev, ki zapazijo' kako pmoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma spo-roče, da se nedostatki v imeniku ko ki izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom LOUIS BAVDEK. gl. Ujnik S. D. P. Z. OPOMBA. Bridgeport, O. Ko smo objavili zahvalo za podporo od društva "Dobri Hrntje" št. ¡18. iz Bridgeport, Ohio, se mi je vrinila pomota. Od društva Hratoljub št. 64. v Milwaukee, Wis., smo prejoli s vol o $3.65. in no $4.65. Toliko v pojasnilo, da ne bo kake pomole. S Hobratskem pozdravom, Louis Lesjak. NAZNANILO. Franklin, Conemaugh, Pa. Apelira se na vse elane drufitva Zaveznik štev. 3 S. D. V. Z., da se : S ZA LETO 1916 je lzžel. Koledar je vezan v trde platnice, SUJe 240 strani ln Ima sle-dečo vsebino: SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratlka. — SploAen kalendarij in zbirka raznih podatkov (NaAe osolnčje. Zemlja ln luna. SUnje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedlnjenih državah. Razlika med amerlžko ln evropsko metrlàko mero. Nepismenost v Zedlnjenih državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedlnjenih državah. Največje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedlnjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni ln raz poroka. Kako so poklici razdeljeni v Zedlnjenih državah. Državljanska pravica. Naturalizacijskl zakon. Koliko je civilnih zveznih valužbencev. Koionlje Zedlnjenih držav. Kanada ln Mehika. Republike v Južni ln centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedlnjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenih držav. Kako je bila usUva z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbln Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaaki. — Jože Zavertnik : Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mnogih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin-Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek : KaJ bo po vojni. — Etbin Kristan: IakuAnjava. — M. ArcibaAev: Revolucionar — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje alovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se sovražnika zmenila ... — Stolp blserjev na razstavi v San Franclscu. — Pre-kuenjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Mehiki. _ Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoakega bojlftča. — Kruppov naj no ve j Al mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Galiciji. — NemAka vojažka kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — MlUUrlstičal duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji- — Inštrukclja žensk za sprevodniAko službo na Nem&kem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. «— Stavkajoči premogar j i na AngleAkem. — Čemu si rodila sina? — Dlnozaur "Corytho-aaurus". — Lobanja dinozaura "Corythosaurusa". — Kristus in krap-neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaskl. — Prizor iz Atrajka v Bayonne. — Žrtve pre-kucn j enega parnik a Eastlanda. — Kako bo vlekli utopljence iz Eastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor i rusko avstrijskega bojlžča. — Ruska carlnja in carjevlč, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotte, blazna "mehiAka cesarica". — Babilonska tablica e pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — ln samo dve roki. — Slov. toc. klub v Clevelandu, O. — 81ov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. eoc. klub v Syganu, Pa. — Jugoalov. eoc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Fran kinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. eoc. klub v Dunkirk«. Kans. — Slov. eoc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. eoc. klub v Rock Springeu, Wyo. — Slov. eoc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoahi, Wie. — FrančiAka Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood 8iroons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJE VIDNI OBRAZCI. Bojni pas v $elglji ln Franciji. — Rusko nemSko avstrijski bojni pas. — Avstrljsko-ltalljanskl bojni psa. CENA 40 CENTOV s poAtnlno vred za vse kraje Zedlnjenih držav. Koledar je letoe pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben alovenekl delavec bi ne smel biti brez te zanimive in korietne knjige. Naročite ga le danee. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL. ■ ^VVVVVVV v\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\\\\\\\\\\\\\\\\V vwwwV DOPIS. Cleveland, O.hio. g - Sodrug«m in somišljenikom žirom Amerike imam danea poročali žalostno vest. V pondeljek dne decembra je bil pri delu v tovarni Heneseh Pattern Works 11-bit ¿lan slov. aoc. kluba sod. John Schlcsinger. Kos lesa, katerega je obdeloval na stroju, mu je s ta' ko ailo priletel v glavo, da se je zgrudil nezavesten in par ur pozneje umrl v bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Sodrug Sehlesinger je bil rojen v Kranjski gori*na Gorenjskem iu ae je še kot otrok preselil s svojimi starši na Jesenice. Tu je hodil v šolo in ae pozneje tudi izučil svoje obrti. Po poklicu je bil "patternmaker". Že v zgodnji mladosti se je začel zavedati svojega razreda. Bil je eden ustanoviteljev organizacije kovinarskih delavcev na Jesenicah (Mettalarbeiter Ver-band). Pozneje je bil tudi ustanovitelj socialistične organizacije na Jesenicah in kandidat iste za mesto podžupana. Kako priljubljen je bil pri svojih tovariših, nam dokazuje njegov odhod v A-meriko. Na stotine delavcev je prihitelo na kolodvor, da so se poslovili od njega in mu stisnili roko v zadnji pozdrav. V Ameriko je prišel pred tremi leti in se oprijel obrti, katere se je izučil v starem kraju. Svoje delo za boljšo, bodočnost je nadaljeval tudi tukaj. Postal je član Patternmakers unije kakor tudi član socialistične stranke. Razun teh dveh organizacij je bil še član Slov. narodne čitalnice ter dveh podpornih društev. Pokojni sodrug zapušča tukaj žalujočo soprogo (poročen je bil šele 6 tednov), v stari domovini pa že sivega očeta in brata Vik torja, ki je sedaj vjct v Rusiji, ter eno sestro. Pogreb se je vršil v četrtek, 0. decembra. Mnogobrojna udeležba je pričala, da si je rajni tudi tukaj pridobil mnogo prijateljev. Bil je intelegenten, treznomialeč, resen mož, ki si je znal s svojim obnašanjem pridobiti ljubezen vsakega, kdor ga je poznal. * Padel si sodrug. — član delavske ^ armade! rMoloh Profit že zorpet je zahtevaj L svojo žrtev lil stri življenje, polno upa, nade. Tam v grobu hladnem zdaj počivaš — mrtev . . . A mrtvo le telo je mlado Tvoje, Spomin na Tebe pa,živi naprej med nami In vžiga v srcih nam pogum za nove boje, Da z njimi razred sužnjev se predrami .... In ko zbudijo se te mase speče, Moloh bo strt, — napoči nova doba Svobode zlate, bralstva, splošne sreče, Ki zanjo Ti boril si se do groba.... M. Petrovich. TAJNIKOM JUOOSL. SOCIAL. KLUBOV NA ZNANJE. Pred nekaj dnevi je izšla iz glavnega urada skupne stranke glasovnica za referendum 4' C" 1915, ki vsebuje 4 predloge sledeče vsebine: 1. Da li se člen IX. skupnih pravil, ki določuje o konvenciji za 1916, črta? 2. Da li se pooblašča eksekuti-va, da izdela platformo in jo predloži članstvu na splošno glasovanje? 3. Da li se voli odbor za kampanjo 1916 potom splošnega glasovanja? 4. Da li se odpravi biro za informacije? Vse štiri točke je že rešil svoj čas afirmativno izvrsevalni odbor (eksekutiva), narodni odbor pa je zaključil, da gredo ti zaključki ie na splošno glasovanje. Z ozirom na gospodarsko stran stranke je priporočljivo, da glasuje vsak za vse štiri predloge "yes". Rezultat glasovanja je poslati —kakor je naznačeno na glasov, niči,—v kraj, odkoder so bile poslane. Na gl. stan ni pošiljati glasovnic. TAJNIŠTVO J. S Z. VAŽNO ZA ČLANE J. S. Z. .Glasom izida splošnega glasovanja članstva J. S. Z., se vrši v juliju 1916. naš zbor. Datum in kraj obdržavanja zbora se nazna ni pozneje. Vsled tega sklepa plačajo člani J- S. Z. s januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca ok tobra istega leto—po 5c več mesečnih prispevkov za pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za zvezo 25c od Člana. To naj člani in krajevni tajniki J. S. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij. TAJNIŠTVO J. S. Z. NAZNANILO. Springfield, 111. Tem potom opozarjam člane kluba št. «7. J. S. Zveze, da se prihodnje seje dne 26. decembra pol-noštevilno vdeleže v navadni dvorani. Poleg druzih važnih točk bo na dnevnem redu tudi volitev odbora za leto 1916. Pripeljite s seboj tudi vsak po enega novega kandidata, kajti čim več nas bo v naših vrstah, tem lažje nam bo se bojevati zoper naše sovražnike, in zdrobiti okove, v katere nas ima vklenjene Mr. Rockefeller and ("o. Toraj sodrugi iu sodružice na delo in na svidenje 26. dee. Frank Bregar, tajnik. Pittsburgh, Pa. J. S. Z. klub št. 131 vabi tem potom vse sodruge na prihodnjo redno sejo dne 26. dee. t. 1. Začetek seje ob i), dop. Vabijo se tudi rojaki, kateri se zanimajo za slovensko godbo. Na ta dan se bo namreč Slov. godba reorganizirala. Sprejemali se bodo novi — delujoči in podporni — člani. Volil se bo novi odbor in določili se bodo vsi potrebni koraki za popolno organiziranje. Kdor želi pripomoči k napredku Slov. Godbe, naj pride dne 26. dec. K. S. I). 57. cesta in se vpiše za člana. S soc. pozdravom Tajnik. NAZNANILO IN VABILO. Neffs, Ohio. Jugoslovanska socialistična kluba štev. 2. v Glcncoe, O., in št. 26 v Neffs, O., sta sporazumno sklenila povabiti vse Jugoslovanske socialistične klube v tem okrožju na SKUPNO SEJO, ki bo dne 2. januarja 1916. ob 11. dopoldne v Dernočevi dvorani v Neffa, Ohio. Na dnevnem redu je predmet: Bodoče volitve in uatanovitev konferenčnega odbora. Sodrugi iz krajev Neffa, Glcncoe, Bellaire, Bridgeport, Steuben-ville in Maynard so vabljeni, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek. Vstop je vsakemu dovoljen. Sodrugi I Leta 1916 imamo nacionalno volitve. Že to nas mora na|M)titi, da zberemo 8voje moči in privedenio svojo orgauizacijo do vrhunca, da dosežemo čim večji uspeh. S socialističnim pozdravom Ignac Žlembergcr. TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA-STOPINKOM IN POSA MEZNIKOM. Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšani izdaji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa'naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere-santne številke, izreze kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista. Vsa naročila mora imeti u-pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati. Upr&vništvo Proletarca. Vsem tistim, ki se jeze nad u-pravništvom Proletarca, češ da so prejeli potrdila za poslane svote, ne pa še doslej naročenih koledarjev — tem potom naznanjamo, da upravnik Proletarca ne razpošilja koledarjev, pač pa potrdila za prejete svote denarja. - Upravnistvo lista. Prijatelji, kaj nam boste poslali kot darilo za Božične in Novoletne praznike. Veste kaj bi mi najrajše imeli?-Vsak star naročnik naj ngm pridobi vsaj enega novega naročnika! , Muskegon, Mich. Zahvaljujem se sodrugoin klu ha št v. 19. v Farrel, Pa. kateri so mi darovali $5.00 v moji bolezni John Schneider. Poročilo o izidu glasovanja za obdržavanje kongresa J. S. L 1.1916 in pokritje stroškov. ht. kluba. X f{ 1! u 0 * •s C eu 1................................10 2................................14 3................................60 4................................10 6................................6 6....................48 8................................6 10........................2 12................................40 14....„......................20 1 8.....................24 1 9................................14 20...............................18 22................................10 2 6................................13 2 7................................28 3 0................................16 3 1................" 5 3 2................................8 3 4................................8 3 5................................15 47................................5 53................................52 57................................20 59................ ' 19 62................................8 63 >........................8 67................................42 74................................5 77................................14 80____......................16 81................................10 83............... . 19 86................................12 9 2..................................21 9 0................................6 9 1................................6 9 3................................3 96................................12 100................................25 104................................15 108...........................21 110................................8 114................................13 122............T... 6 12 7................................9 12 8................................13 13 1................................12 13 2................................6 13 3....................8 13 6................................9 13 7................... 14 0................................9 14 1................................12 147................................12 152................. 9 15 4................................15 15 5..................................11 166....................12 157................................9 169.........;............13 160............T.. .______9 Skupno..........909 U - * ■ u *C 2« Z* t U fE H i" 4 20 40 10 14 60 10 6 48 6 2 40 21 9 14 18 10 13 28 16 4 8 8 15 5 50 20 18 8 8 42 5 14 16 10 - 19 12 JI 6 6 3 12 25 14 11 8 13 6 9 ÍÓ 6 8 9 ' 9 12 9 15 9 12 9 1 _!_ 838 16 5 2 1 10 3 13 2 2 4 20 Í2 Papež Benedikt bi zopet rad do-segel premirje čez bgžič. Vidi se, kako mislijo v Vatikanu. Kaj je Turkom mar krščanski božič t ln če bi bilo premirje ob njihovem rainazauu, bi ae vsaj izplačalo. Ta traje vsaj mesec dni. Angleška )>olicija je v Londonu naskočila glavui atan sufražetek, zaprla uredništvo njihovega glasila "Britauia" in zaplenila ti-skarniško opravo f. — Kaj je z angleškim načelom "My house is my cast le T" ČLANI DRUŠTVA "SLAVIJA" šiv. 1. S.N.P.J. vabijo občinstvo ls mest* ln okoUc« na NOVOLETNO VESELICO, katera te vrfti dne 1. |anuarja 1916 v Pil sen Audltorlum, 1657 BLUE I8LAND AVE. BLIZU IS te ULICE. Začetek točno ob 2 url popoldan. Program ne odlikuje * raznimi točkami »ale, pri katerih igrajo po sebno ulogo krasna darila! 1. Poeetiiio lep« nagrado dobi tisti, kateri bode največkrat poročen! 2. Tinti, kateri bode pri tekmovalnem plenu najbolje plesal. t. Pri iemikein volilnem plenu pa dotifni, kateri bode imel-a največ »lovennkih trobojnic. Občinntvo v Hlovenski narodni noAi ima preduoat do daril. s Za najboljšo iK>atreibo, različne pijače, dobre timodke in okunen prigrizek bo najbolje preskrbljeno. Za veliko udeležbo ae priporoča in kliče venelo Novo leto ODBOR. -^ TAJNIKOM KRAJEVNIH KLUBOV J. S. Z. uiu It0**** ft i* ne vcdo kraJ'evni tajniki pri naročevanju stvari, ki jih ra-u!J?/iJl T * * ,! CeVe Pred metov in vt»led tega ne pošljejo «vole i Jfl^rČ6^. Veba v.k"i,i,tl kot dolg. Da se temu izogne, naj služi sledeči cenik, ki je bil že svoječasno objavljen: 1. 2. 3. 4. 6. 6. 7. (""lanske knjižice............... Pravila ....................] Celuloidni znaki............!., Pozlačeni znaki............ Pečati ....................... 2 knjigi za vodstvo kiuba (angi.)'.'. Platforma socialist, stranke 1912. . ..... 2c komad .... 5c komad ..... 2Jc komad .....25c komad .... . 70c komad . . $2.25 .....60c 100 komadov ki niso Poravnali zaostalega dolga, naj to kakor hitro mogoče store. Drugo leto se vrši kongres, pa je potrebno, da bodo plačani se pred kongresom vsi računi. S socialističnim pozdravom, tajniitvo J. S. Z. Poročilo o razpečanih znamkah J.S.Z. v mesecu novembru 1915. Driav* Rasdel j«no : K «. 6 9 O O M rato Ind. 1 96 Tajníitvo J. 3. Z. Colo. Pueblo ....... 111. Chicago 6____ 44 Springfield..... " Staunton...... " Sosser........ 44 E. St. Louis. .. . 44 Chicago 1..... 41 Nokomis/...... 44 Zeigler ....... 44 Virden ....... Dorrisville .. . Clinton ....... Iowa Centerville Kans. Frontenac..... 44 Stone City____ 44 Dunkirk ...... 44 Skidmore ..... 44 Gross ......... 44 Franklin...... Minn. Virginia ...... 44 Chisholm ..... Mich. Detroit 61 ____ 44 Detroit 114 ... Mont. Bear Creek .... 44 Red Lodge .... 44 E. Helena..... Ohio Cleveland 71.. . 44 Collinwood____ 44 Akron........ 44 Cleveland 27 . . . 44 Barberton..... 44 Neffs ......... 44 Youngstown 18. 44 Steubenville . ., 44 Glencoe....... 44 Yorkville...... Woodlawn .... Sygan ........ . 44 Dunlo......... 44 N. S. Pittsburgh. 44 Browndale .... 44 McKees Rocks. . 44 Pittsburgh ____ 44 Herminio 63... 44 E. Pittsburgh . . " . Large ........ 44 Willock....... 44 W. Brownsville. 44 Ambridge..... 44 Reading....... 44 New Brighton.. 44 W. Newton____ Wash.Roslyn ........ Wis. W. Allis ...... 44 Milwaukee .... 44 Racine........ Wyo. Rock Springs . . 44 Cambria ...... 44 Superior...... Tony Majnarich..... Sim Visnich ad 169. . . Radnička Straža ____ M. Stunljanec ad 12 . Frank Indof ad 144. . Paul Kuffner ad 100. . Pa. << M C II M M £ >* « C g •If -1 M « C "5 9 a Prejemki Stranki •0 e m» to a 8 > N 30 . . 10 $ 6.00 $ 1.50 t t.50 $ 3.00 120 . . . . 24.00 .... 12.00 46 . . . . 9.20 4.60 12 . . .. 2.40 1.20 25 . . . , 9.00 6.50 20 . . .. 4.00" .... 2.00 25 . . . . 5.30 .... .... 2.80 44 . , 4 8.80 • • • • 4.40 50 . . 112.80 • • • * 107.80 20 . . . . 4.00 • • • • .... 2.00 9 . . . . 2.94 18.55 18.55 2.04 19 . . • 3.80 .95 .95 1.90 25 . . , . 5.00 1.25 1.25 2.50 8 . . . . 1,60 .80 21 . . . . 4.20 • • • • .... 2.10 14 . . . . 2.80 • • • .... 1.40 9 . . . , 1.80 • • • • .90 27 . . . . 5.60 • • • • • • • • 2.S0 40 . . . . 8.00 5.95 5.95 4.00 9 , . . . . 1.98 • • • • .... 1.00 12 . . . . 2.86 1.05 1.37 1.42 100 . . . . 20.00 .... .... 10.00 25 . . 5.00 6.25 6.25 2.60 22 . . . . 4.40 .... 2.20 12 . . - . . 2.40 • • • • 1.20 10 . . . . 6.89 2.20 2.20 5.89 60 10 5 12.00 .... 6.00 30 6.00 .... 3.00 10 . . • . , 2.00 .... 1.00 70 10 10 14.00 .... 7.00 25 . . 5.00 .... 2.50 13 . . 2.60 .... 1.30 40 10 8.00 .... 4.00 10 . . 2.70 .... 1.70 24 . . 4.80 • • • • 2.40 7 . . . . 2.15 14.45 14.45 1.45 20 . . , , 4.00 .... 2.00 20 , , 4.00 .... 2.00 21 . . , . 4.20 .... 2.10 100 . . . . 20.00 .... 10.00 3 . . . . .60 % ..., .30 25 . . 5.00 .... 2.50 20 . . . . 4.00 2.00 15 . . . . 3.50 .... .. . .3 2.00 50 . . 10.00 .... .... 5.00 13 . . , . 3.60 .... 1.80 6 . . . , 1.00 .... .... .50 15 . . , . 4.00 .... 2.50 40 . . , . 13.00 .... 9.00 12 . , 2.40 .... 1.20 20 . . . . 6.49 .... • • • • 4.49 8 . . . . 1.60 19.60 19.60 .80 15 20 . . 3.00 .75 .75 1.60 20 .. 4.00 2.00 49 , . . . 9.80 .... .... 4.90 20 16 . . 4.00 4.45 4.45 2.00 16 ; 3.20 .... 1.60 9 . . 1.80 .90 36 7.20 .34 1.50 2.50 .24 3.55 .28 3.05 3.05 3.60 .34 1.50 2.50 .24 3.55 :¿H IŠČE 8E tin umrlega Blaža Bernarda, in Ficer zavoljo njegove zapuščine. Prosimo cenjene rojake širom Amerike, da ako kdo ve sanj, naj nas obvesti, ali pa naj se sam oglasi na naslov: John Gornik, box 185 Maryville, m. (2x adv.) V MIRNEM ČASU. Krasna alika naravnega bogastva in napredka v mirnem času, pregled svetovne trgovine na suhem in na vodi, zemeljskih produktov in veselo življenje je naslikano na Trinerjevem Koledarju za letp 1916. Ako želite dobiti enega, tedaj pošljite lOe na Mr. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland Ave. Ohicago, 111. (Advertiaement). Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, Hl. Telefonska štev.: 224 m. Dr. Rlchtir's Pain Expeller ta revmatične bo-lečlne, sa bolečina otrpneloBti sklepov In mlüe. Pravi ae dobi le v zavitku, kot v*a kaže ta alika. Ne vzemite ga, ake nima na zavitka nafte tržne znamke s Sidro. 25 in 50 eentov v vseh lekarnah, ali pa naročite ai »a-ravnoat od F. Ad. Richter t Ci. 74-80 Washington Street, New York, N. T. CARL STROVER Attorney at Law Zistipa sa Tssb sodiieik. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sob« 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 • Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik aa notranje bel ln rt tadrevniika pretakava br—plaftae pia Aafti je le adra vila 1024 Blue Miši Ave., Okle age. U red aje ed 1 de • f» pel.; «d 7 de • a večer, laven Ohie*#» tirati belaiki naj piieje aleveaake. ---m— 1600 55 39 $452.72 $80.00 $80.32 $292.40 Znamk na roki dne 1. novembra................. 465 Znamk dobljenih od stranke....................l600 1965 Razpečanih v novembru ......................1600 Na roki dne 30. novembra..................... 365 Izjemnih znamk na roki dne 1. novembra....... 206 Dobljenih, od. stranke................->.......... 150 Dano klubom 356 55 Na roki dne 30. novembra...................... 301 Dualnih znamk na roki dne 1. novembra........... 48 Dobljenih od stranke.......................... 160 148 Dano klubom..............'................... 39 Na roki dne 30. novembra.................. 109 POPRAVEK: V oktobrakem izkazu o razpečanih znamkah je pomotoma poročano, da ie naročil klub it. 140 v Hartford, Ark., 26 znamk; prav bi se imelo glasiti Huntington; klub it. 140 je naročil v oktobru le 10 in ne 26 znamk. FOND ZA ZVEZNO TISKARNO. Redni besečni prispevki v novembru............................$80.00 Ta svota je bila izročena blagajniku tega fonda. Tajništvo J. S. Z. «J. A. FISCHER Buffet aa ra apalage vaakovratao piva vina, aaaetke, Ltd. tar ratai pro«tor aa okrepêile. 1%. MU St., Ofclcage, IB TeL Lewa dal« 17S1 rHONBi ČAKAL S01« POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglj&čen Bivši Martin Potokar plače Sveže pivo v sodčkih in buteljkah m druge raznovrstne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. —Postrežba točna in ic-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1625 S. Kacine Av«., Chlcngo. Ul Socialistične slike in kart«. "Piramida kapitalizma", t si» venskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" a slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatski» napisom. "Prohibition Dope" a angls* kim napiaom. Cene slikam so 1 komad 16e; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2et 1 tu ca t 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi aa n« kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. 00 1311 E. 6th 8t., Oleveland. Ohio MODERNA KNIOO VEZNICA. Okuano, hitro in trpežno dele za privatnike in društva. Sprejo mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizka cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAIf, 1633 Blue Islaad A v*, (Adver.) OUoMr* tU ATAŠEJA POJDETA. Dosedanja atašeja nemškega poslaništva v Ameriki, kapitan Boy-Kd in stotnik vou Papen se odpeljeta dne 28. t. in. z ladjo 4' Noordam'' Holandsko-aineriške črte iz New Yorka. Angleška vlada jima je zagotovila varno spremstvo brez vsakega pogoja; tudi ni zahtevala obljube,da se ne bosta udeležila vojne. Zdaj naj le Nemčija gleda, da ne bo katera njenih submarink torpedirala ladjo, na kateri se bosta peljala. Sicer pa jima je želeti srečno pot in če ju ne vidi Amerika nikdar več, ji ne bo treba žalovati zaradi tega. Ce prideta iz Nemčije njiju naslednika sem, o čemer pač še ni nič določeno, bosta morda razumela, da je bolje, če ne vtikata svojih prstov v vsakovrstne zarote. Socialistov uspeh. Dne ti .novembra 1860 je Samu-1 Ward v Peoria, 111., oddal neko pismo na pošto. Dne 18. decembra 1915 je prišel list v roke naslovnikovemu sinu profesorju na Occidental College v Los Angeles H. i. VVardu. Nj«*gov oče, kateremu je bilo pismo adresirano, je že u-inrl. Kje je bilo zadržano, se ne ve. Perzija se emancipira. Sod rug Meyer London, ediui socialistični poslanec v ameriš kem kongresu, je dosegel značilen uspeh. Objavili smo njegovo resolucijo, s katero se poziva predsednik Zedinjenih držav, da naj skliče konferenco nevtralnih držav zaradi korakov, s katerimi bi se dal doseči inir. Londonovo resolucijo je dne 13. decembra vložil senator Lane v senatu, katerem ni nobenega socialista. To je uspeh, ki kaže, da tudi najmanjše socialistično zastopstvo vendar nekaj pomeni in da so na popolnoma napačni poti tisti, ki se,pripravljajo, da bodo glasovali za socialistično stranko tedaj, ko bodo vedeli, da zinaga. Kanal v Texasu. Mesto Houston je napravilo v Texasu krasen kanal, ni sega do galvestonskega zaliva, tako da prihajajo sedaj največje ladje lahko do mesta, s čimer je vodna cesta podaljšana za 50 milj. Trgovsko življenje se je vsled tega zelo povzdignilo in mesto ima garancijo, da se mu bo to podjetje imenitno obrestovalo. To je zopet zgled, kakšen pomen ima javna last prometnih sredstev. Tisti, ki se upirajo temu načelu, služijo le interesom maloštevilnih kapitalistov, ki hočejo i-meti vse v svojih rokah, škoduje jo pa vedoma ali nevedotna intere som splošno8ti. Potni listi. Kair so se ameriški potni listi te kom sedanje vojne večkrat zlorabljali in so se jih v raznih slu čajih posluževali špioni in podobni gentlemani, je zvezna vlada sklenila ostrejša pravila za izdajanje teh dokumentov. Ustanov ljen je v ta namen tudi poseben urad pod vodstvom pravnika Pol k'a v Washington!!. Kdor želi potni list, se mora zanj oglasiti najmanje pet dni pred odhodom, prošnji pa mora predložiti fotografijo. Slika se potem od zveznih uradov pošlje inšpektorjem v dotični Inki, iz katere se misli odpeljati, da lahko identificirajo lastnika potnega lista. Steklenic je treba. Iz Wheeling, W. Va. poročajo, da sta dobili ondotna Ilazel Atlas Glass Co. in VVilliamstown Glasa Co. v VVilliamstown, N. .1. od angleške vlade naročilo za 140,000 grosov steklenic, ki naj bi se dodale v najkrajšem času. Anglija jih potrebuje, da more pošiljati v njih vojakom v zakopih tekočo hrano, mleko, juho i. t. d. Zadnje tedne se naročila za a-meriške steklenice tako množe, da računajo trgovinske oblasti za prihodnje leto, da doseže izvoz mi-ljon grosov. Pravijo, da primanjkuje delavcev v steklarskih tovar-uah, ki niso bile še nikdar tako zaposlene kakor sedaj. Nagla pošta. Iz Berlina poročajo, da so perzijski trgovci razglasili bojkot >roti ruskemu in angleškemu blagu in obenem sklenili, da si ustanove svojo narodno banko in se tako rešijo ruskega finančnega vpliva. Tudi sladkorne rafinerije mislijo ustanoviti, da postanejo neodvisni od uvoza sladkorja iz iusije. Perzija je bila doslej stiskana od Rusije in od Anglije in nič čudnega ne bi bilo, če bi gledala, da se otrese te sile. Ampak zdi se nam zelo, da tudi za Perzijo še ni prišel čas neodvisnosti; rešuje se rusko-angleškega vpliva, zato se >a javlja nemški pritisk. james F. Stepina, X i predsednik. DELNIČARJEM Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe i! Christian R. Wallcck, I. pulp reds. Emanuel Beraoek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. Ka vn alf 11 ski odbor. MícSmí Zuanmt. nmémtmlk K manual Bfcran»* Dr. An Umi btaakm Atol D*vt* John Kuclk A. V. Uarlncw Jvhn C. K rmmm J am m F. Surpln* ^ C. B. W»U*k ~ NA ZNANJE! Žrtve nemške uri«? • . „ . V Nemčiji izhaja vsako leto nekakšen koledar plemstva, tako-zvani (lotaški almanah, ki obsega imena in osebne podatke vseh ari-stokratov. Za leto 1916. je ta knjiga 'modre krvi' pravkar izšla. Nekam anakronistično se zdi člove ku, da je zopet tiskana v francoskem jeziku, v času, ko hočejo iz Nemčije in iz nemščine odpraviti vse, kar je tujegS. Poučno je pa, da je izginilo iz almanaha 186 grofovskih. 456 baronskih, 592 staroplemiških in 552 navadnih 44 von-akih" imen, kar pomeni, da je v prvih desetih mesecih tega leta toliko aristokratov padlo v vojni. Precej jih je; ali v primeri miljoni plebejcevj je to število vendar skromno. Zanimivo jc tudi to, da je nemški kronprinc tudi v letošnjem almanahu še naveden kot časten polkovnik 11. angleškega husar-skega polka. Po tem bi bilo sklepati, da na berlinskem dvoru prav dobro računajo s tem, da nastanejo po vojni med dinastijami zopet stare prijateljske raznn*re. Kaj pa ne bi? Saj je vendar vse skupaj na drhal! resantuega povedal o svojih vojnih vtiskih, da pa nima nobenih, ser je opravljal službo ves čas le po pariških bolnišnicah, na fronti »a sploh še ni bil. Mož je |>okvarjen Amerikanec. Saj je še mnogo takih, ki niso videli nobcin^ga zakopa in niso slišali nobenega šrapnela, ali kadar se vrnejo z vojne, bodo imeli poln vrši v uedeljo dne 23. januarja 1916 od dopoldan v prostorih upravutttva Proletarca, 4008 W. 31at Ht. VIII. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe u sledečim dnevnom redom: 1. Otvoritev zbora po predaedniku; 2. Volitev odbora ea pregledan je pooblaatil; 3. Volitev predsednika za obtni zbor; 4. Vitanje zapisnika zadujega občnega zbora; 3. Poročila tajnika, blagajnika iti drugih odbornikov; H. Poročilo upravitelja in urednika; 7. V korist družbe; N. Urejevanje in agitacija za list. 9. Kužno; 10. Volitev direktorija za leto 1910; 11. Kazpust zbora. Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pofiljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo. V «ta k a dtdnica ima en glas. Za Dlrekt. Jugoal. Del. Tlak. Družbe, F. J. AlaA, tajnik, I AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue laland A vernic, bliao 18-ste ulice, ' CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek ... $500,000.00 nnnnjn. Pondeljek in v četrtek do 8£ zvečer, UUrniU. vse druge dneve pa do popoldan. 10 kron za 20 kron za 30 kron za 50 kron za 70 kron za .$1.50 . $3.00 . $4.50 .$7.50 $10.45 100 kron za...........$14.95 300 kron za...........$44.85 500 kron za.......i ...$74.75 700 kron za..........$104.65 1000 kron za..........$149.00 Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Iz Kima poročajo, da se papež baje pripravlja, da bo blagoslovil brezžično brzojavljenje. Nekdaj so imeli v Vatikanu sploh navado, da so '"blagoslavljali" take iznajdbe, ki jih je cerkev "odobrila". Sedanji papež misli torej oživeti to šego. Ali kakor je videti, je funkcioniral brezžični brzojav doslej tudi brez blagoslova. žavam svoje dobre službe za posredovanj«- miru. Interpelacijo zastopa sodrug Oreulich. V Peoria, 111. jc protisalonska liga tožila gostilničarja \V. Swei-tzerja, kar je imel v nedeljo odprt salon. Porotniki so ga oprostili. Torej mokra zmaga." Prav je; ampak navdušenja ni pričakovati od nas. Zmagala je klika proti kliki, to je vse. Ernest Thompson Seton jc u-stanovitelj a m e r i« k i h "Boy Scouts" in doslej prvi uradnik te mladinske organizacije. Te dni je izdal izjavo, v kateri pravi: MNe| morem si kaj, da ne bi izrekel svojega najglobokejšega prepričanja, da je novi duh, ki jc prišel v organizacijo, katero sem ustanovil, sovražen najboljšim interesom svobodnega in naprednega naroda. Jaz vsaj ne ponudim nikdar svoje roke, da se zastrupi o-troška duša z rečmi, ki ji kažejo v drugačnem človeku nasprotnika ali sovražnika le zato, ker prihaja ta drugi človek z drugega dela sveta ali pa ker govori drugačen jezik kakor jaz." — Prav te dni se jc pa pričela velikanska organizacija za te boy scouts in nekateri listi kakor newyorski "Globe" označujejo za cilj, da se nabere 200.000 dolarjev zanjo in spni vi 500.000 otrok vanjo. Tem otrokom hočejo vcepiti militarist ičnega in šovinističnega duha, in zato mora veljati za vsakega zavednega delavca geslo: Nobenega cetotn in nobenega otroka za tako zastrupljevalnico! Neki neznanec jc izročil nekemu zveznemu uradniku v Chicagi affidavit, v katerem pravi,, da je to mesto središče vse nemške zarote v Ameriki, da so se tu izdela vali načrti za atentate, fabricirale bombe i. t. d. ter pošiljale odtod tudi v druge On da je izdajal za Nemca in jc na ta način dobil v zaroti mesto, ki mu je o-mogočilo, da je, mnogo izvedel. — Da se taji ime tega psevdozarot-nika, še ne bi bilo tako čudno; lahko bi s»* reklo, da ga hočejo varovati maščevanja. Bolj čudno je, da se taji ime uradnika, ki ima baje to zapriseženo izjavo v rokah. Dobro došla pomoč. Vsak bolnik bi rad pomoči pri bolečinah ali drugih sitnostih. V slučaju želodčnih ali drobovnih bolezni je navadno hudo trpljenje ali hitra pomoč z Trinerjevim a-meriškiin zdravilnim grenkim vinom vedno dobro došla. To sredstvo brzo razgreje drob ter ga prisili da deluje. Izgnalo bode iz telesa vso nesnago ki bi drugače zastrupila kri, pomagalo bo prebav Ijanju. čistilo čreva in vzdržalo čisto kri. Ono ne vsebuje nevarnih snovi, jc povse čisto in popolno. Pospešuje slast, ozdravi zapeko, bolečino v črevih, krče in nervoz-noit. Priporoča se posebno bledim in bolehnim ženskam. V lekarnah. Cena $1.00 Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland A ve., (hicago, 111. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-50 Bine laland Avenue, Chlcago. 11.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. 4 'PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ....................................... i > J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-\ \ galije, uniforme, pečate in vse drugo \ \ obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE COM 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. Cez pol miljona podpisov ima peticija, ki je bila predložena o-grskemu parlamentu zaradi pomanjkanja živeža in draginje. — Povsod j<» sama beda. Naznanilo in priporočilo. S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. preselil iz Jolieta, 111., v CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET. Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. llorwatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tutti vsestransko priljubljen. Edina slovenska importna tvrdka A. Ilorwat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse druge, tovrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje. Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle. Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam. Z velespostovanjem A. HO R WAT, 1827 W. 22nd St., Chicago, HI. Otrple mišice in sklepe trebajo Trinerjevega linimenta. Drgnite ga dobro in uspeh vas bo iznena-dil. Pri prehladu drgnite prsi in vrat, pri revmatizmu prizadete dele telesa. Cena 25 in 50 ct., po pošti 35 in 60c. VRNIMO SE! V lekarnah POZOR! Išče se izurjen godbovodja. Slovenec ali Hrvat, kateri je zmožen podučevati godbo na pihala. Pojasnila daje: John Klun, box 587 Chisholm, Minn. - (Adver. 5x) V Berlinu, Draždanih in Lip-skem so bile velike demonstracije proti vojni. Švicarska 'Tagvvacht" poroča, da vlada med masami v Nemčiji prepričanje, da more le izbruh revolucije prisiliti vlado, da sklene mir . . . Taka revolucija bi bila zelo koristna; ali sednj še poročajo, da je vojaštvo razganjalo demoiistrante. Švicarski socialisti v naeional-nem svetu so sklenili interpelira-ti vlado, če hoče sama ali pa v zvezi z vladami drugih nevtralnih dežel ponuditi vojskujočim se dr- Ena najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameri Id je: "INTERNATIONAL SO CIALIST REVIEW." — Izhaj» mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 I Ohio St., Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen salun 11 460 BRANO 111., KENOSHA, «it Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Gradnje od 12 A. M. —8 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in na deljo večer nenradnjs. Tel. Canal 47«. 1901 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale Cena $1.00 Prav rndi se «pomirijamo onih dni, ko urno bili krepki in polni zdravja in življenj«, in ko si bil v svesti, da je ta «vet nebeftki raj, poln srečo in veselja /.a nns. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da vme preminili svoje a«rade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvarif Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje po-sled ice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejSnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJ A. ODSTRANI ZABABANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAOA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE. OD8TRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolnži glavobol, da je pomoč dekletom in *enam v slučaju neprilik, ter vaeh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo 7. njim kadar čutite najmanjio bolest, bodisi revmatično ali nevralgično Cena 25 in 50c, po pelti 38 in flOe. ' ' JOS. TRINER Chicago, m. Izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave.