Irtltll in«ol,..t h.jii hi »--Ija * Mirt ru brf< pošiljanja u ri ra t-*«* lft-t s -Ti. — k pol leta . . -4 ., - . ,'rtrt lfta . - .. S'1 ■
r.i potiti:
«•£ leto 10 (1 |iol leta . S ,.
litri 1-ta •-' ,.
ilniittto I t uosporfkih u (Herren<aM>0     I IT
StTio.
Oznnnlln:
Za navadno <lrestopn > »r«t.i ». plačaj« <i kr., te >.e natisne Iknt. :> ki. te -e tisk« »km, 4 kr. ee «* tiska Škrat Vf<f pimienke le placu-jejo p> prostoru.
/.a rsak tnck je plaett-koli'k(iilptiipelj) ,» jo k.
Kukopisi te ne »racajo, ilopm naj mi blagovoljno fr&nknjejo.
V Mariboru 23. januarja 18GO.
Tečj^j II.
Zagotovljam Vas vitvi nekdanje Ilirijo, ni
0 Iliriji.
Iz Trsta 20. januaija. da na vsem, kar so je pisalo o zopetnej iislano-dosti
resnico. Dopisniki v časnike so resnico zelo morebiti nalaSč zato, da so se dopisi zdeli važneji. Vladi skoraj gotovo Napoleonova Ilirija še na misli ni bila, in sedanji ministri pač sami ob aebi take reči ne sprožijo; t., sodi lehko vsak. kdor premišljuje njihova tlela in njihov trud; zato ne bodimo prclahkoveini. da ne bomo žalovali za iz-•iibljeno nadejo. Resnica pa je, da to misel v srcu nosijo slovenski državni »slanci in da so nadejajo, da se vtelesi. Naj Vam to nekoliko razložim: Bilo je sredi meseca decembra pr. leta . ko se .je nekdo naših rodoljubov ttzgovarjal z našimi poslanci o slovenskoj politiki. Ko je sprožil besedo o združenji vseh Slovencev, odgovorili so mu oni, da je to nemogoča reč ker bi temu ne nasprotovala le vlada, temuč tudi Nemci in celo Poljaki in Cehi. Povdarjali so poslanci, da Čehi stoje na zgodovinskem stalil, in da se mo-5|mo tudi mi naslanjati na enako podslombo. ker sicer ne dosežemo niče-sfer. Tako mnenje so izrekli poslanci; mi vendar ne vidimo vzrokov, zarnd kterih hi se upirali naši slovanski bratje najbolj goreči in najpravičniši želji ubogih Slovencev, in sicer toliko manj, ker njim naša združitev ne more škodovati, in ker tudi njim ne more hiti vse enako, ali so razcepljeni, ali idruženi. Ako je njim najkoristniše zgodovinsko pravo, nam jo pa narodno. Ako se bodemo mi veselili, če se spolnijo njihove želje, zakaj hi oni bili sovražniki narodni naši ideji V Sicer pa so nam še zelo verjetno zdi, da hi HBcd Nemci Ilirija več nasprotnikov imela od Slovenije, kajti za brati Nemci IjiBčctinastoglavi" Sloveniji darovanimi, vzilignol bi se silen krik in vik.
Potem so je obrnol govor na nekdanjo Ilirijo in poslanci so kazali da za to misel upajo pridobiti Poljake, Čehe in Tirolce. Več se o tem ni govorilo; dalo pa je to povod „\Vandererjii", da je veliko predaleč segnol in svetu neresnično novico oznanil, da vlada ozbiljno premišljuje zopet na dan poklicati Napoleonovo Ilirijo. — Kar mislimo mi o Sloveniji in Iliriji, to smo večkrat izrekli na drugem mestu, ponavljamo tukaj le to, tla bi Slove-tljija lehko vsem našim željam ustrezala, da bi ona bila krepka hramba naši Narodnosti in skupni državi; Ilirijo pak, če tudi nas bi trdneje združila in nam več moči dula, vezal, zadržaval in zbadal bi vedno tuj, nepotreben žitelj med tem, ko bi jej bila odtrgana ena penita — slovensko Stiifko. Milimo tudi, da smo že dosti darovali, ker se je toliko naše dežele, vzlasti na severu potujčilo, ker so se šiloma od nas odtrgali benečanski Slovenci ker nam je Madjar zajel brate na Ogcrskem: da ne bi zdaj, ko tako hrabro in po konci koraka §. 11). in je nam Slovencem tako prijazen in radodaren
I---da ne bi zdaj smeli zahtevati: Združilo nas, kolikor nas jo še
saj smo vam dali vže več, nego sveto pismo od krivičnika hoče.
Govorilo se jo pri tej priliki tudi o Trstu in njegovi okolici; toda 0 tem moram zdaj še molčati.
Maj vprašanj in ona prošnja.
Na dopis iz Ljubljane v (*>. št. našega lista v kterem so pripoveduje, da je č. gosp. dr. Hleivveis za časa deželnega zbora v klubu nasvetoval adreso ali resolucijo zarad zodinjonja Slovencev, kakor menda tudi na naš članek: „malovažni predmeti" v 7. št. — odgovarja gosp. dr. Jan. Bleiwcis v zadnjih Novicah sam. Njegovo razjasnilo so nam toliko važno zdi, da mu na tem most u od besede do besedo prostor odločimo in noktere pohlevne opombe in vprašanja zraven postavimo.   Dr. H. piše kot kluba prvomestnik:
..Dolžnost do narodnega kluba me veže, povedati očitno, da ni res, da bil kdo tli 'iižnikov mojih v klubu nasprotoval mojemu prodlogu o resoluciji za zedinjenje Slovencev zarad tega, da je stvar „nevažna." Razlogi mojih prijateljev, ki važnost zedinstva tako temeljito cenijo kakor vsak drug, in to no šo le od lani, bili so vso drugi, mnogovrstni in tako tehtni, da sem po parlamentarnem običaji brez daljega upora so udal nasprotnemu soglasnemu mnenju prijateljev svojih."
Iz razjasnila razvidino: pervič, da jo g. dr Hleivveis ros adreso ali resolucijo nasvetoval, za kar jc naš list govoril če prav „šc le od lani" ; drugič da so bili drugi narodni zastopniki kranj. Slovencev kakor Svetec Tomaii itd. res zoper adreso ali resolucijo; tretjič izvemo, da narodni zastopniki vendar spoznajo, da zendinjenjc ni malo važen predmet, in četrtič izvemo da so imeli razloge za svoje ravnanje in sicer ..mnogovrstne in tehtne."
O prvem . tla je namreč dr. Rlcivveis nasvetoval to, kar bi se bilo tudi po naši misli storiti imelo, ne bomo govorili, temuč bralce zavračamo na ono, kar jo bilo že v članku v 7. številki rečeno. Isto tako o drugem in tretjem izvedenji. Vendar kar se četrtič omenjenega tiče, da so razlogi, kteri so nasvet dr. Hleivvcisov podrli, in sicer v soglasji podrli, „i mnogovrstni in tehtni," vriva se nam po sili Vprašanje: Za božji čas, kaj so ti razlogi tako „tehtni", da bi nas ubogo nezastopniško ljudstvo s svojo težo v nadlego spravili, ko bi so nam pokazali in povedali ? Kaj imamo Slovenci tako skrivnostno politiko in take skrivnostno razloge, da ni, da bi so javno povedali? Kaj volilci, ki vidijo da izvoljeni poslanci drugo pot hodijo, kakor so obljubili, niso toliko vredni, da bi se jim razložilo zakaj tako ? Kdo ve, morda bi potoni mislil ta in ta, ki jo zdaj nasprotnega mnenja, da so Cehi in celo Poljaki s svojo resolucijo prav za prav neumneži proti nam Slovencem, da so glavni grešniki zoper ..mnogovrstno tehtno" razloge. Ali morda tista večina, ki je bila enoglasno zoper dr. Hleivvcisov nasvot, meni, da ros na vsem Slovenskem vse kar leze ino grede, ni druzega, kakor političen otročaj, ktercniu mora skrben oče, naroden klub, prikrivati razloge svojega vedenja, ali kteri no urno teb razlogov in mu jih ni treba vedeti?
Če vse to ni tako, zakaj ne bi ta soglasna klubova večina, kteri se jo moral dr. Jan. Rleivveis udati po šegah „parlamentarnoga" življenja (vsa čast parlamentarizmu in disciplini, kedar nista škodljiva), — zakaj, vprašamo vljudno, ne hi mogla klubova večina te mnogovrstne in tehtne razloge
Listek.
Narodopisne slike iz naiega naroda.
Sročim je tu umu vi i,
II.   Slovenska v a 8. Ki •»» fautor lik m '» \Au.
N»r. pn>(f.
Stari zgodopisoo Prokop pripoveduje, da so Slovenci raztreseno (annnatirjv) stanovali. Ali hoče s tem samo to reči. tla niso v večih mostili, pač pa po vaseh živeli , kdo more to razsoditi! Co bi pa ilencs kdo hotel o:toni pisati, bi moral reči, da se velike skupno slovenske vasi le bolj pri vzhodnih --- bolj raztrošena stanovišta pa bolj pri zapadnih Slovencih nahajajo. Gorati svet zapadnoga dela Slovenije ni kraj za veliko skupne vasi. Značaj slovenske vasi je tedaj le pri vzhodnih . bolj V ravnem stanujoči!) Slovencih na tanko izražen; in zato so bodem posebno na ta kraj Slovenije oziral, ki mi je tudi iz lastnega očevida boljo poznan, nego scverno-zapadiii.
Veliko slovenskih vasi vzhodne Slovenijo je postalo iz eno v zadrugi (kornunionu) živeče družine. Rroj zadružanov se je naime s časom pomnožil, treba je bilo več stanovanj, več hramov postaviti, iz eno zadruge so kakor roji pri hečelicah, nove mlade zadružice so oddolile, in takt) je nazadnje i« ene zadruge velika vas postala. Še dan donos so po Slavoniji, ki jo bila nekdaj, kakor sani akadeinikar Kurelac pripoznuva, po Slovencih obljudena, nahajajo velike vaši, v kterih se nahaja lo po dvoje troje priimkov ali osebnih imen. Da, čul sem pripovedovati, da so vasi po Slavoniji, v kterih imajo vsi vaščani le ono isto ime. To je gotov dokaz , da so vsi iz iste družine . proizšli. In sploh se stanovniki iste vasi med seboj le za „rodjake" kličejo, t. j. za ljudi, ki so si v rodu ali v žlahti. Tudi imena takih vasi pričajo, da so iz ene familije izrastle. Navadno je njih ime nominativus pluralis, izlazeči na inči, enci, anci, onci n. pr. iielatinci Moškonjci in enaki; kar toliko pomeni, kakor da so nekdaj v njej stanovali očaki Relatin, Moškonj s svojimi družinami. Vasi s takimi iinoni najdemo posebno veliko v Podravini, od Ptuja dole do Donave, naj več pa na malem Atajerji iu okoli Varaždina. Posavje ima menje takih imen, v primorskih straneh jih pa spet •rečamo, to da no tuko gosto kakor vzdolž Dravo.   In šo denes. vidimo, da
bogatin grad, ki ga jc sezidati dal, rad po sebi naimenuje. Cislajtanski Slovenci so se v teku časa mnogo bolj pomešali, nego hrvaški iu ogrski , pa tudi pri njih so še denes da za mnoge rodovine iz njih imen določiti , v kterem kraji, v kteri vasi so nekdaj njih očaki živeli. Tako n. pr. so Zdol-šoki gotovo iz tistih vasi iu krajev poizšli , klorim se Zdolc pravi; Slomšeki iz Sloma itd. Celo natanko hi se to določiti dalo, če bi mi imeli osebni in topografični leksikon.
Naj popreje si bodem prizadeval naslikati slovensko zadrugo , kaktuse n. pr. povsode po civilnem Hrvaškem najde, ter s to sliko čestitomu bralcu pomagal si domišljevati, na kak način jo iz ene zadrugo cela velika vas postala, Kakor šo denes kajkavski Hrvati, ali da jih z genetičnim imenom Imenujem: Slovenci po civilnem Hrvaškem v zadrugah žive, ravno tako so gotovo tudi cislajtanski Slovenci nekdaj zadružno živeli. To se vsaj logično deducirati more. Mimogrede naj omenim, da so se zadruge v novejših časih jako razdevati začele, in v enem stoletji morebiti ne ho nobeno več. Temu jo posebno to krivo, ker so z Bachovim državljanskim zakonikom niso v soglasje spraviti dale. Zadružno življenje bi zahtevalo celo drugo načelo uego je bih) tisto, na kterem se je avstrijski državni zakonik osnoval. Ne-kteri so veliki protivniki zadružnega življenja, ter vso njegovo istinite in navidezno hibe proti njemu kot orožje obračajo. Jaz sem nasprotno velik pri-\i ženile zadružnega življenja, in sicer zato, ker v zadrugi vidim sliko staro-slovanske komunistično občino. Ko so je vstroj staroslovansko občine pod uplivom idej germanskega in romanskega sveta do svojega temelja razdjal, tačas je ta komunistični vstroj iz občine v familije v zadruge pobegnil, ter so v njih do nas živili neoskrunen ohranil. Socijalno vprašanje začenja tudi /o na naša vrata trkati, in bo tako dolgo trkalo, dokler se ne. bo do dnevnega roda spelo. TaČas se bodemo po naših zadrugah ogledali, pa jih najbrž ne bode nikjer več naiti. Pridržavam si, o slovanskem socialnem vprašanji , pozneje svoje misli razodeti.
Na Hrvaškem so šo denes najdejo zadruge broječe 40—50 glav, pojedino celo, ki jih imajo 120 do 150. V vojniškej pokrajini so zadruge za vztlignonje vojsko velika korist, kajti iz mnogobrojno zadruge so brez velike škodo za gospodarstvo lahko da 10—15 mož vzdigniti.
na papir spraviti ? »Novice" l>i vseru Sloveucera prav zelo ustregle, ko bi jih hotele objaviti. In ko b*i jim morda .Novice" onega prostora ne privoli-ile. v kterem nam čez pol večnosti pripovedujejo, kar je Kromer ah pa Dežman neslanega vrteničil: i no, »SI. N." bi tehtnim razlogom rad kakšen kotiček v last dal, če drugače ni.
In tako stavljamo tej klubovi večini slovensko-pohlevno prošnjo: naj nas Slovence vendar razveseli s temi tehtnimi razlogi. Saj menda vendar niso podobni darovom v Pandorini skrinjici? Menda niso take mit i da bi vsi razkadili se v nič, ko bi so jim skrinjica klubova odprla?
Dve volilvi na slovenskem Štajerskem
ste razpisani. Za volitev kmetskih občin volilnega okraja Celjskega , kteri obsega poprejšnje politično okraje Celje, Vranjsko, (iornjigrad, Šmarje, Laški trg in Konjice je določen dan prvega marca za volitev v Celji. Za volitev kmetskih občin volilnega okraja Maribor, ki obsega prejšnje politične okraje Maribor, Slovenska Bistrica in Št. Lenart pak je določen dan sedem- in dvajsetega februarja v Mariboru.
Vzrok, zakaj bode v teh dveh volilnih okrajih treba zopet voliti, jo znan. V prvem je odstopil g. dr. Razlag od poslanstva, v mariborskem okraji pak nemška večina štajerskega deželnega zbora ni potrdila volitve g. dr. Domin kuša. -- Kar so tiče savinske doline, nimamo straha, da hode zopet Slovenec voljen ter da bodo s tem v novic tistim, ki nam očitajo, da naše ljudstvo nič no ve o naših tirjatvah, pokazali , da jo narod za nami. Vendar naj Slovenci tudi tam v preneskrbni gotovosti zmage ne drže rok križem, temuč naj bodo pazni in delavni. V evangeliji beremo, da je bil hudič iez noč prišel in zasejal plevela med pšenico.
Bolj nevarno stanje za Slovence je v mariborskem okraji, ne samo ker jo bližo nemške moje, temuč ker vemo, da si bodo ponemčeni Slovenci in Nemci vso prizadevali in ves svoj vpljiv na pomaganje poklicali zoper slovenskega kandidata. Vendar nevarna je sutuacija tudi tukaj le potem , čo Slovenci samo v boga očeta zaupamo in si brez dela in gibanja damo tla izpod nog izpodmokniti. Treba je da so pripravljamo, da nismo zaspani. Nas Slovencev je malo. En naroden zastopnik več ali menj, to pri nas ni vse eno, to je važno za vso našo reč. Zatorej na to volitve že zdaj opominjamo.
Od Slovencev mariborskega volilnega okraja pričakujemo, da vedo, kako jim je z dejanjem odgovoriti na to, da je štajerski deželni zbor napak iskal pri zadnji volitvi, kjer so imeli slovenski glasovi večino, in volitev ovrgel. Pričakujemo da bodo svojemu prvemu glasovanju zvesti ostali in menimo, da jim je ime še v spominu, za ktero so svoj slovenski glas dali.
Ob priliki več o tej zadevi.
Dopisi.
Is Vranjskega, lS.jan. — Just. — Svojemu poslednjemu dopisu imam šo dodati, da je naši čitalnici izvoljen za podpredsednika vseskozi pošteni iu vrli g. Kasp. Šoru, župan v (Jraškivasi in okrajni odbornik, za odbornike pa gg. Franjo Šentak, velikoposestnik, obč. svetovalce in okrajni odbornik na Vranjskcm , M. Koren , kaplan v Braslovčah in Martin Krašovec, posestnik in obč. svetovalec pod Tabrom. Za namestnika g. g. Jože Muzi, posesti), in obč. odbornik in Jernej Voh, kaplan na Vranjskom.
Včeraj smo imeli prvo besedo.   Jako slabo vreme je bilo krivo , da
se zunanji udje niso mogli tako obilo vdeležiti, kakor je bilo namenjer. vendar je pa bil tako zanimiv večer, da so vsi nazoči bili najbolje vol Predsednik g. L. Š. je bil tako bolan, da iz hiše ni smel, podpredsednik K. S. zadržan, in tako jc predsedoval najstarši med udi, tajnik g. J. S. Govornikov je bilo dovolj, pa tudi izvrstni govori so se vrševali. Deklamova je tudi gospa Gradišnikova, vrla domorodkinja. Eden g. govornikov jf. spomin imendan«/— »blažena mu pamjat!" — Antona Slomšeka sv govor vravnal in pronašal Slomšekovo jasne domoljubnosti svedočujočo »Gra nciiiškutarjev." In to je ravno najpriležuejša reč bila , ker naši nasprotni tako grdo po svetu trobijo in nam v torbo tiščijo, da šuntamo, ako smo svojo narodne svesti gotovi in po ti svesti narodnost pošteno gojimo. Ra brali smo si: ne s „kamenjem" — ne s »pestjo" — ne s „žuganjem" — , z »obrekovanjem" — ne z »razdražljivostjo« — ampak  »z uma svitli;
mečem" _      se boriti za pravo, za reč istinito.   Le toliko še za denes, J
nasprotniki — rokodelcem žugajo, ako pristopijo k čitalnici, jim hočejo de. odtegniti. Več in natančnejše o tem in enakih značajnih del drugo pot. -Mi pa smo si storili pri sveti „trobojnici, ki se tako milo in ponosno razi ja v naši prekrasni dvorani, prisego, neomahljivi biti v zvestobi do »cesai našega in domovino premile". — Na zdar!
Iz Novega mesta', 21, jan. [Izv. dop.] Neka poredna farna ra; glasa, da so novomeški kaziuarji — žalostna jim majka! — mislili napi; viti na »kapiteljskem marofu" velik takor, pri kterem bi bili z dolgimi gi vori in strašnimi debatami — ako suemo to ropote brez greha tako imen* vati — svojo „verfassungstreue" pokazali. Ali sreča, ta sovražna sreča, jii ni hotela mila biti.
Skličejo v kazino velik zbor, da se posvetujejo, kako bi bilo to n mogoče izpeljati, iu ravno, ko je predsednik sejo odprl in zbor za »vol! zahlig" konstatoval, poči v oknu šipa; skozi vbito okno pa je med zbor t liko škodljive megle prišlo, da božji ljudje drug druzega niso videli. — ] kaj mislite, kaj jo storila ta megla ?
Ravno ko angel proroku Bileatnu, da jo izraelsko ljudstvo blagosl vil, kedar bi ga bil moral prekleti, tako je storila tudi ta megla našim sla* nim nemškutarčkom, da so morali nehote govoriti za slovenski narod. Marši kdo, ki bi bil rad kakovo psovko čez Slovence izrekel, moral jih je hvalit in tako je v srcu drugače mislil, ko z jezikom govoril. In zbor, ktereg: namen je bil sklicati tabor „verfassungstreuerjev", se je enoglasno izgovor: to se ve da brez debat — proti taboru.
Pa naj reče sedaj kdo, da nečuje božja previdnost nad vsemi ljudmi Kaj bi bili naši kazinarji storili, ako bi ne bil bog poslal take čutvorn megle z —
Napravili bi bili tabor na slovenski zemlji , in ves svat bi se bil za vzel tor rekel: »Saj je vendar le res , da v Novomcstu Nemci prebivajo. Ta tabor bi bil se ve da tak, da bi ga meraogredoč štironogec ne bil po vohal, ali naš ljubi »Tagblatf bi bil o njem gotovo tri mesece same „leit artikeljne" prinašal, ter ga skušal po vsem svetu slavnega storiti.
Ali kakor ima ta megla, ki se pri nas vlači na eni strani slabo last nost razdjanja, tako ima po drugi strani tudi lastnost pospešitve. V isti primeri, v kteri škoduje nemškutarski reči, tudi pospešuje narodno. Iz Novega mesta ne zveste v »Slov. Nar." bog ve kaj, zato tudi ne morete vedeti, kak" so narodna reč pri nas razvija.
Tista gosta megla je. posebno našo šolsko mladino spodbodla, da je stopila na prste in ravno takrat, ko so nemškutarji po nji največ trpeti ravno takrat, pravim, jo imela na naše dijake tak vpliv, da so se povzdig nili visoko nad druge slovenske dijake, da, nad slovenske čitalnice, s tem da 10 napravili v proslavljenje Preširnovega rojstnega dno besedo in pri tej
Od daleč je zadruga s svojimi mnogobrojnimi poslopji slična mali vasici, kakor se n. pr. v gorenjskih hribih najde, celo ker Slovenec rad vsako poslopje za sebe stoječo postavlja. Hiša za sobe stoji, konjak za sobe, svinjak za sebe. hram za sebe, vsaka komora za sobe, in šo nekaj drugega za sebe, kar je za vsakdanje potrebe, kar mi pa estetika brani s pravim imenom povedati. Vsa ta poslopja so s plotom zagrnjena, ki se odzadaj proti polju na široko odpre. Proti cesti ima plot navadno po dvoje vrat, ena tik drugih. Ena vrata so mala za ljudi, druga pa velika za živino in vozove. Ko sem prvokrat še kot dijak po zemljah ogerske krone tastran Donave popotoval, so mi je posebno to čudno zdelo, ka sem videl na kmetih v slabih plotih povsod tako velika in čvrsta vrata. Plot je bil časih raztrgan in deloma podrt, z eno besedo tako slab, da še detetu prelaza vbranil ni, vrata v njeni so pa bila kakor na trdnjavi. To se mi jc tim bolj čudno zdelo, ker sem bil v mojem rojstnem kraji le na hibaste leso navajen. Jaz bi djal, da to pride brž ko ne od tega, ker se je v starih časih v zemljah ogerske krone davek od vrat plačeval, ki so se na velika in mala ločevala. Da bi se ta davkovni predmet dovoljno vidljiv predstavil, je v navado prišlo velika in čvrsta vrata postavljati. In res, šo denes se najdejo dvoriščna vrata, ki so veča nego sama hiša, navadno so celo enako rimskim slavolokom s posebno streho pokrita.
Zadružna hiša, ki je, djal bi, tako rekoč metropola vseh drugih v krogu stoječih poslopij, ki naproti njej v razmerji poddružnic stoje, je precej prostorna, t. j. široka in dolga; zmerom je pa le razizemna, nadstropnih nisem nikjer našel. V njej stanuje kuče-gazda, in ta je zmerom naj stareji cele družine. On je glava cele zadruge, njemu se morajo vsi drugi sodru-žani pokoravati, on edini ima pravico vse druge v strah prijeti in v strahu držati.
Na cesto gleda zadružena hiša zmerom le s pročeljem (stirnfront), v pročelji ima zmerom le dvojo oken, ki se vidita po dnevi kakor dve firni, po noči pa kakor dve žarečo oči. Troje ali več oken v pročelji, to so zelo redke prikazni.^ Starinska hiša jih nobena nima. Strešne svisli —na Kranjskem paž, na Stirskem paj/a imenovane — nad oknoma so navadno za kakega pol cepeliša čez-nj stoječp. in z deskami zabite.   V tem zabitku so iz-
rezane navadno po dve lini t. j. okna, ki se ne zapirajo. Memogrede orno nim, da gre zaljubljena slovenska deklica po noči rada v to lino stat, v zvezdo glodat in vasovalca pnčakvat. Narodna pesem pravi, da »reče deklica, da gre spat, gre pa le v lino stat." Ne mara, da je naša lina ono isto, kar pri Srbih »visoki čardaki", ki se tolikokrati v njih narodnih pesmih napominjajo. Ta lina ima pa še en drug namen, ona ni samo za po-nočno sestanke zaljubljene deklice, nego ona prav prozaično dimnjak nado-mestuje. Ptuji touristi se v svojih potopisih posmehujejo iz našega naroda, češ , ka nima dimnjaka na strehi. Da bi pa touristi vedeli, da se dim zato skoz svisli napeljuje, ker se na na hiši meso suši, bi morebiti palčko, ki jo taki radi nad našim narodom lomijo, spet skup stikali. Pri cislajtanskih Slovencih jo sicer malo kmečkih hiš, ki ne bi svojega dimnjaka skoz streho speljanega imele, nasprotno je pa pri Ogerskih in Hrvaških Slovencih, ki veliko svinj rede, in pri njih jc malo hiš najti, ki bi imele dimnjak skoz streho izpeljan.
Stopimo zdaj skoz mala vrata na zadružno dvorišče. Čudili se bodemo velikemu prostoru, ki se za dvorišče, v narodno-gospodarskera smislu rečeno, potrati. Ce je zadruga količkaj veča, je dvorišče toliko, da bi se lehko cela kompanija soldatov po njem sem ter tje vežbak. Na sredi dvorišča stoji neko poslopijčje, ki ga jaz kot štajerski Slovenec nisem na prvi mah prepoznal. Na četirih od vseh strani odprtih lesenih stopah je streha, pod streho je pa iz ilovače narejena podolgovata na pol cilindrična stvar. Naj bolj je še podobna grobu kake egiptovsko mumije, ali pa tistim pokritim nos.lnicam, k. jih po bolnišnicah imajo. Kaj jo to? bo radovedno čestiti bralec prašal, ravno kakor sem tudi jaz prašal, ko sem prvokrat to vidil. To je peč, v kteri se kruh za celo zadrugo peče; iu sicer je ta peč samo in nalasc za kruh narejena. Ker so vsa poslopja sploh skoz le lesena, že varnost proti ognju zahteva, da peč za kruh ni v kakem poslopji, zlasti ker je za mnogobrojno zadrugo treba pogosto kruh peči. Tako peč ima vsaka zadruga, se pri drugih nezadružnih hišah se gostokrat najde.
Zadružna hiša stoji po dolgem (liingenfront) v dvorišče, ki je n« drugih straneh obdano ali z živinskimi stajami, ali pa s tako imenovanimi komoram,.  Za stajami žo bolj na polji pa stoje stogi sena in slame. Sto-
806819
priložnosti nabrali '.'>?> goldinarjev za Vodnikov spominek. Da so se pri tako malem številu, pri tako slabem materijalnom stanji na 70 iztisov „Glasnika" zaročili — kakor posvetno iz zanesljivih virov — jo storila tista megla, ki je v nasprotnem taboru toliko kvara napravila. To pa še našim domorodnim tfijakom^ni bilo zadosti; niso še hoteli mirovati, dokler se ni slednjič čudotvorna megla sama zoper nje obrnila.
Še eno besedo, v spoiniu Vodnikovega rojstnega dne je namorjala naša mladež napraviti . iu res so bili že na gotovem — ali po nnključbi so nekteri odborniki čitalničini, ki so v tem počenjanji hoteli le nekako postavljanje zapazili, vso to ovrgli, in naše dijake, prihodnjo nado Slovenijo hote §0 popolnoma iz čitalnice izključiti.
Kam bo tako ravnanje pripeljalo si utegnejo gospodje kmalu sami ■zjasniti, mi pa le toliko rečemo, da se naša mladina ne bo dala iz poti, ktero je nastopila, odvrniti, naj so tudi celi orkani zoper njo vzdignejo in tndi v prihodnje bo še morebiti marsiktero čitalnico s svojim ravnanjem osramotila, — kajti čudotvorna megla i z njo vred osoda jej je mila.
Iz Trsta, 20. jan. -r. Pri nas že dalj časa gre glas, da narodni naš bataljon na veliko jezo srditih naših sovražnikov ostane kakor brambovski bataljon, in da dobi častnike iz stojne vojske, „Primorce" je razglasil to za gotovo; vendar se nam zdi, da tudi to šo ni gotovo; ker nič o tem no vedo še tam, kjer bi moralo najprej znano biti.
Pretekle dni se je vršila tista znamenita sodniška preiskava, ktero jej napeljal vladni komisar, magistratni uradnik, g. Dratič zoper barkolsko čitalnico in g. Cegnarja. Obravnava je bila v slovenskem jeziku, ker so za-toženci tako zahtevali. V zatožbi jc g. Bratič trdil, da so je čitalnica ne-p06tavno odprla , da ni imela dovolitve poklicati udov skupaj, da niso bila potrjena pravila itd.; pozabil pa je pristaviti ta modri mož, zakaj pri tacih okoliuostih ni ravnal po postavi in prepovedal skupščine. G. Cegnarja je tožil zarad njegovoga govora, kterega, kakor je sam rekel, ni umel ! Preiskava jo do pike dokazala, da je bilo vse, kar se je v čitalnici godilo, postavno , da se nobeden ni v ničem zagrešil, razen — g. Bratiča, kteri še vstati ni hotel pri živio,klicih na cesarja. O tem gospodu utegnem Vam še maiiiiktero lepo povedati.
Našo okokolico je živo rodoljuhjo popolnoma prešinilo. V nedeljo se, jo zopet slovesno odprla nova kmečka čitalnica v Skednji. Ljudstva je polno skupaj privrelo, če tudi je bila huda burja, navdušenost jo bila velika, red najlepši. Ko so rojanski čitalničarji šli na to slovesnost, žvižgali so jim pri kavani „Chiozza" v Trstu zbrani Lahi; čitalničarji pa so zaklicali: „Živio!" razvili prapor in šli mimo njih svoj pot. V iiektcrih dneh se odpre čitalnica v Koloniji, tržaškem predmestji, na dunajski cesti, 10 minut hoda od tržaške čitalnico. Tudi v Boljuncu in na Brezini jih bomo kmalu imeli. Kmečko našo ljudstvo je v resnici izvrstno ljudstvo. — Drugikrat kaj druzega; imam še težek koš.
Politični razgled.
da delavci v fabrikah ne delajo več kakor 10 ur na dan in da menj ko 14 let stari se ne smejo v fabriko jemati. Nasvet se jo izročil posebnemu odboru.
Konferencija v Pariza še ni končana. 20 t. m. je bila zopet seja. Sklencno je bilo, da bo imel prvoseduik nalogo grški vladi izročiti deklaracijo , ktero je večina vlasti potrdila. Konferencija bo čakala, kaj bode odgovorila grška vlada iu potem še le določno sklenila svoje obravnave. — Kakor hoče nova „Prcsse" vedeti, upajo diplomati, da bode Grška uklonila se. Ko bi se pa ne, pravi, bodo konferencija silila jo ravnati se po njenih sklopih.  Oblasti se boje pri volji Francoski prepustiti siljenje.
Peštanski listi pripovedujejo, da jc grot Bismark skrivaj popoto-val v Poterburg.
Kako so bo Srbija vedla, ako se boj vnamo med Grško in Turčijo o tem se različno povedujc. Zdaj si v Srbiji stoji dvoje mišljenje nasproti. Ena stranka , ki bi jo narodno imenovali, ni še pozabila nesrečnega Koso-vega polja, kjer je bilo srbsko imp po Turkih poteptano. Druga stranka pa se boji izgubiti prijateljstvo z Magjari. Srbska vlada se še ni popolnoma odločila. Kakor je pa videti po obnašanji novega srbskega vladnega lista „Jedinstvo", upanje jc, da se bode vlada k narodni stranki nagnila, kar mora vsak Jugoslovan le želeti.
Zastran poljskih tirjatov je bilo boje ministersko posvetovanje, v kterem je prvosedoval cesar sam. Ker žo poljski poslanci niso mogli nič zvedeti, kaj so je sklenilo, ugibljo se, da je sklep za Poljake neugoden.
V Bukarešti! so romanski rndikalci napravili Bratianu na čast velik banket, pri kterem se jo mnogo govorilo zoper tlačenjo Romanov na Ogorskem. Tudi Romance iz Erdeljska jc bil pričujoč in je ognjeno govoril o zatiranji pod magjarskim gospodstvom vzdihajočih Romanov.
V vzhodu so o h o r o ž u j e vedno. Prebivalci Črne gore, kterih vladika se zdaj v Petrogradu posvetuje, najraje bi precej udarili na Turke, ker so še zarad uravnave mejnikov med Črnogoro in Turčijo razdraženi. Turki tudi dobro sprevidijo, ter nameravajo meje oh Črni gori s trdnjavami zavarovati. Te dni jo zarad početka tega dela prišel Bluem-paša v Sarajevo. V Bolgariji se snujejo uporna krdela in Itomanijo gleda Turčija tudi z neziiupnimi očmi.
Kaj z grškim zazporom Turčija namerava pove „Oponion Natio-nale: „Turćija bi rada krhe, ki jih je dobila na otoku Kreti, zbrusila in v očeh svojih podložnih zopet dobila videz vojaške moči, ki jo skupaj drži. 1( Ob enem želi osamelo Grčijo napasti in pobiti, da v prihodnjo ne bi mogla vezati so s Črno goro, Srbijo in tlruzimi slovanskimi narodi. Če jej bo to izpod rok šlo , lotila se bo Turčija že prihodnje leto Črne gore in protila Srbiji in Romuniji,
Tisoč Grkov, ki so do zdaj v Turčiji živeli, jo preselilo so v Grško. Od ruske meje so piše, da Rusija v Podoliji iu Besarabiji zbira vojake, kteri so z vsemi za vojno potrebnimi pripomočki preskrbljeni in dobro oboroženi.
S pismom 29. jan. je imenoval Nj. velič. cesar dvajeet novih do smrtnih udov gosposke državne zbornice. — Po nasvetu hrvaškega ministra Bedekoviča so imenovani za ministerijalne svetovalec dr. Kmerih Suhaj, Ivan Car (dozdaj  viši bilježnik varaždinskoga kotara) in za ininisterijalna tajnika Jurij Krestič in Daniel Stanko vi č.
V državnem zboru je poslanec Groholski v imenu Poljakov stavil
Razne stvari.
* (0 »Narodovi" tiskovni pravdi) pričakujomo še iz Celja obširnega popisa tožbo državnega pravdnika in zagovora vrednika „S1. N." A. Tomšiča. Razprava jc trpela od devetih do čez poldne. Vrcdnik jo tirjal slovensko razpravo, Pa ker državni pravnik menda ni posebno izurjen v slovenskem jeziku, skleneno je bilo, da smo sicer vrednik slovenski zagovarjati na ministerstvo interpelacijo, kedaj misli poljsko resolucijo zboru v ustavno!se, tožnik iu sodniki pak bodo obravnavali nemški. V tacih razmerah in ker obravnavanje predložiti. — Dr. Rose je predlagal naj se postavno prepove,!je bil vrednik A. Tomšič brez zagovornika, torej ni hotel, da bi njegov za-
pimo najpoprej v občo zadružno hišo. Prodno v njo pridemo, moramo skoz podstenje. Ker morebiti nekterini bralcem, posebno zapadnim Slovencem ne bo poznano, kaj je podstenje, hočem to opisati, kolikor se s peresom opisati da. Laglje bi se za oči se ve da, z malimi risi nacrtati dalo, pa to za list, ki ni ilustriran ne gre. Tudi mod štirskimi Slovenci podstenje ni povsod poznano. Streha stoji za kako tri cepolišča čez hišo ven , ter je zarad večo stalnosti s stopi podprta. Prostor, ki je med temi stopi in pa hišno steno, se imenuje podstenje. Časih drži dolž cele hiše, časih je pa krajše. Podstenje je tedaj neki pokriti hodnik, djal bi, neki portikus pred hišo. Navadno je do oprsja z deskami zabit, više gori pa zmerom odprt. Jaz bi djal, da jo podstenje specifično slovenski značaj v stavbi. Po škoda, da ga naši stav-bini mojstri celo zanemarjajo. Na Hrvaškem se še povsod najde, na Štir-skem pa le še pri starejih hišah, pri uovejih zidanih ga nikjer več ni. Iu vendar bi mogel razumen zidarski mojster kaj estetičnega in zraven tudi praktičnega i/, njega narediti. Če je Švicar znal in vedel svoj narodni stavbeni zlog estotično razviti, zakaj ne bi tudi mi našega mogli. Če morebiti še nobeden naših mojstrov ni o tem premišljeval, hočem zadovoljen biti, če sem s to opazko kterega na razinišljevanje o tem predmetu podtek-nil, in tako na narodni stavbeni zlog napotil. Če druga na podstenji ni, jo gotovo sklodnik z jedilnim orodjem, ali pa kakšna druga polica. Ne morem si kaj, da sklednika ne bi še posebno omenil, in sicer ga zato še posobej napominjam, ker sem ga še pod vsakim podstenjem tako gotovo viseti videl, kakor je amen na konci očenaša gotov. Iz podstenja se pri Jc še le v pravo vežo, ki je pa sploh le mala, ker jo deloma podstenje nadoniestuje. Zadružna soba jo lepo prostorna. Okolo in okolo za stenami in okrog peči so hrastove klopi, navadno so v samo steno vtrjene.   V starinskih hišah se malo stolov
obroči za kot prikleneua. Nemci na svojem narodu vso hvalijo, ali je hvalo vredno, ali pa ni. Tako se n. pr. s tem hvalijo, da so nekdaj njih očaki se radi po medvedovih kožah valjali, ter podpirajo si rdečelaso kuštrave glave z lakti iz dolgega časa zijale pasli. Na tem vatlu hočem tudi jaz našemu narodu eno hvalo odmeriti, ter reči, da se rad na peči valja , posebno po zimi, kader se delo pretrga. Na topli peči ležati, pa skoz okno glodati, kako okolo božiča zunaj krivec s snežinkami kolo pleše, bogme to ni nič monjo ugodno in nič bolj slavno , nego so po medvedovem kožuhu valjati.
Naš narod si je od nekdaj svojo hišo rajo iz lesa tesal, nego iz kamenja zidal, in to jo tudi vzrok, da minimalno skornobeuih stavbenih ostankov iz naše staro dobe. Celo" svojo trdnjave so si stari Slovani, kakor nam zgodoviuopisci poročajo, iz lesa stavili.
Kakor sem žo omenil, stojo okrog dvorišča zadružno komore. Komora jc spalnica enega k zadrugi spadajočega zakonskega para. Ker so tedaj komore le zgolj spalnice, zato sestoje cnostahio samo iz četirih sten, vsaka stena ima eno majhno okence, in pred vrati jo malo podstenja, in kterega se tudi peč loži. Kaderkoli se zadruga za en novi zakonski par pomnoži, se mora nova komora postaviti. Komor je tedaj toliko pri zadrugi, kolikor jo zakonskih parov. Časih so drže druga druge, najraje se pa vendar le vsaka za sebe samostojeće postavi. Od daleč bi človek mislil, da so bečelnjaki. V enakih komorah je, kakor oča Homer pripoveduje, v Troji stanovalo Prijamovih petdeset zetov z njegovimi hčerami, in petdeset sneli z njegovimi sinovi. Če se ženska glava iz ene zadrugo v drugo zadrugo v zamož vdaje, dobi razen navadne „bale" še kakšno kravico , druge doto na pr. v gotovini pa nikdar ne, naj jo zadruga še tako bogota.   Na Hrvaškem
najde, ampak le klopi na iksnih nogah stoječe. Da jo miza velika za veliko tedaj na kmetih ni težko nevestice zbirati, vse so si v tem enake, da nobena družino, tega mislim, mi ni treba še posebe reči. Razen že omenjenih dvehldote nima. Moške glave so le redkokdaj iz domače zadruge v druge ženijo, oken na cesto držečih, ima zadružna soba še eno, ali tudi dvoje oken, ki na (Dalje nasl.)
podstenje in na dvorišče gledata. Kader god pa sem jaz v kakšni zadružni! sobi bil, zmerom sem občudoval ogroinno-veliko peč. Ona je v resnici nudil plavž.   Ko dn bi bila veliki hudodelnik, stoji z dvema, tremi železnimi|
govor morda nerazumljen razlotel se po sodnisči celjskem. moral je nemški zagovarjati slovensko pisan članek. NjtgOv /ugovorni govor je trajal dve uri. Skoraj ravno tako obširno je tožnik svojo tožbo lazvijal. l\i repliki ((»/enega vrednika na posamezne trditve c. k. državnega pravnika, in po posvetovanji sodnikov (prvosednika g. 1'esta in votantov gg. ToflJtchifa-a in Stiegcr-ja) je bila'objava razsodbe na popoldan ob šestih napovedana. Kakor smo že v zadnjič povedali glasi se sodba: ne kriv. Državni pravnik, ki je tiijal za vrednika »Slov. Nar." dva meseca ostro ječe, 50 gl. denarne kazni iu 100 gl. izgube na kavciji, ter za tiskarja K. Janžiča en mesec ostre ječe in za oba plačanjo sodnijskih itroftk v, si je po razglašeni sodbi pridržal pravico pritožbe na višo sodnijo.
* (Iz Ljubljane) nismo sicer še dobili od nobenega naših dopisnikov sporočila o zadnjem zboru narodnega političnega društva, torej ne moremo tudi sklepov povedati. Izvemo pa ravno po privatnem pismu, da odbor ni zastran časopisa, ki bi vsak dan ali vsaj trikrat na teden v Ljubljani izhajal — nič sklenil. Nektcri so hoteli — ali v zboru ali zunaj zbora ne vemo še — da bi so ,.Slov. Narod" v Ljubljano preselil, pa večina jo bila zoper to. »Slov. Narod" se nobenih večin no straši in kakor v Ljubljani oni pravijo, ima „vročo kri." Ko bi se pa I mislil in ,.popotni los" v roko vzel in po sili priromal v srce in središče Slovenijo V Nemogoče ni na tem svetu nič.
* (Še dva slov. lista) se nam obetata in sicer iz Trsta. „Juri s pušo" se bo imenoval humorističen list. Vrednik nui je g. Martelanc. Naslov tega lista se nam vidi preveč trivijalno huinoiističen. — Sicer boje izdaje s prihodnjim mesecem tudi g. Jožef Godina slovensk list za zabavo in poduk. — To oboje beremo — v ljubljanskem „Tagld." — Tako bomo, ako je to res, Slovenci imeli 11 listov in — nobenega, da bi bil tako duševno in materijalno podprt, kakor si moramo želeti.
* (Potrjena postava za Kranjsko,) Kar je treba in so to nektero soseske samo želele, da se odloči tarifa, po kterih smejo občine pobirati plačila od svojih soseščanov, zato jo lanski deželni zbor sklenil postavo za take tarifo, in ta postava je že tudi potrjena. Po tej postavi ima vsaka mestna ali kmečka občina pravico, če občinski zbor to sklene, vso ali nektero v tej postavi naštete takso pobirati, ali če je ktera občina eno ali drugo takso že vpeljala, jo povikšati po novi tarifi; vendar če občinski zbor to ali uno tarifo vpeljati hoče , jo mora popred v potrjenjo predložiti deželnemu odboru. Te takse se stekajo v občinsko blagajnico (kaso). Zraven postavne takse se ne sme za dnino ali potnino nič tirjati. Kdor so hoče pritožiti, da je ta ali una taksa previsoko odmerjena, mora pritožbo zadnji čas v 14 dnevih vložiti občinskemu zboru. — Teh taks je 215 vrst. — Deželni odbor razpošilja to postavo še s posebnim razjasniloin. Gotovo bode ta tarifa dobra pomoč županom, ki večkrat niso vedeli, kaj bi zahtevali za to ali ono opravilo, in je pri lom bila kmalu zamera. Zdaj si županije po postavi tarifo narede* višjo ali nižjo, kakor to kaže v tem ali unem kraju.
* (Dr. Bleivveis) je po želji gosp. dr. ltaekega prijatelju našega naroda in slavnoznanemu irancozkemu književniku gosp. Ljud. Legor-u, profesorju slovanske književnosti na „collogc do France" v Parizu, ki bode letos razlagal slovstvo jugoslovanskih plemen, imenilo slovensko, hrvaško-srbsko iu bolgarsko, poslal inicnitnejše knjige slovenske, iz kterih more proučiti slovensko književnost. »Nov."
* (Razpis darila.) Odbor dramatičnega društva jo v zadnji seji •kltnit, da se ratpil« darilo -2o goldinarjev za najbolji i/.virni tekst (lihrettoi komične operete. Rokopisi pošiljajo naj se do ID. aprila t. I. odboru, Honorirali se bodo primerno tudi drugi dobri rokopisi, kteriiu so omenjeno durilo ne bode moglo prisoditi. Vsa čč. vredništva slovenskih časopisov pro-jsimo. da blagovoli- priobčiti ta razpis v svojih listih.
i Z u r u a 1 i s t i č n c »race na vodi.") Nek graški dopisnik v LPressi" svoje isnajdbo ogromnih prememb med Slovenci razklada in vernim [pripoveduje, da tisti list, ki zoper „Vaterland" in „Volksfr." piše, vreduje I poslanec „Prcllog." — V „Zukuntti" pa beremo, da „S1. N." poroča, da jo
dr. Illeivveis nesvetoval v „poli č nem klubu ljubljanskom" resolucijo I zarad Slovenije. Tega pa „ SI. N." ni nikdar poročal, ker ..političnega j kluba" v Ljubljani ni. Prosimo da „Z." natanko bere. »SI. N." jo djal, da v
klubu d e ž c 1 n o g a z h o ra.   To je razloček
* (Aleksander Hercen), znani ruski emigrant in izdajatelj „Ko-lokola" se je te dni mudil na Dunaji. Ker se je pečal s škofom Rajevskim pri ruskem poslanstvu , ugibljc se, da so bo v domovino vrnil.
* (Nova knjiga.) Te dni pride na svetlo v 4000 natisih prvi snopič knjige »Pod lipo" , ki jo je začel pisati in izdajati po mesečnih snopičih J. 0. Vrdelski v Trstu za naše ljudstvo, zlasti za kmete. Izhajal bo v drugi polovici vsacega meseca. Za vsak snopič se plačajo deset soldov. Ta knjiga se bo razpošiljala naročnikom, kakor je navada; jo bo pa tudi prodajal tukaj v Trstu na ulici »Porte Rosso" Julij Dase. »Nov."
(P r i ni o r s k i Slov c n c i) se pripravljajo za volitve v tržaški deželni zbor. Volilni odbor, v kterem bodo vsi županje iz tržaško okolice in dva zaupna moža iz vsake vasi, sniti se ima kmalu enkrat. ,,N. f. P." zaznamuje za kandidate gg. Daneo , Nabrgoj , Primožič, Zor, Žrjav , Cegnar in Piano.
* (P j' a v il a zoper knez a K a r a ž o r ž c v i č a), kteri jo bil na Ogerskem obdolžen, da je kriv umoritve knjeza srbskega Mihajla, bodo dokončana 8. dan februarja. Kavno ta dan bo končna obravnava tudi proti njegovima tajnikoma Trifkoviču in Stankoviču.
(»Zukunft") dunajski nemški list za jugoslovansko interese je izgubil svojo lastnico gospo Delpinv, ktera je umrla 20. t. m. Časopisi pravijo, da se je s cijankalijem zavdala.
* (Koš u t) znani ogerski diktator iz lota 1S4S je te dni svojim vo-lilcem zopet pismo pisal. On pravi, da bodo kmalu v Evropi veliki dogod-jaji prišli, da bodo državo skupaj pale, drugo so rodile, narodi vstali ali pali. kakor že bodo po pameti ali nespameti svoje stališče izvolili.
/ivinska, rdeča po 3 gl. 50 kr. cent siva, .   .   .   .   „ 2 „  25 „ „ se dobiva pri
F. ItolVtiiihii
v Mariboru.
društvo za zavarovanje življenja in p>rilxoc3Ll5:ov na Dunaji.
Podpisano voditeljstvo obče naznanja, da je
glavno namestovanje
za Kranjsko. koroško, spodnjo Štajersko. Primorje. Gorico, liradisko in Istro
izročilo inšpektorju gospodu
Avgustu Vrtniku in tov.
Društvo na razne načine zavarovava življenje in prihodke, tudi ženitveno pravo otrokom po najniži ceni ter daje po 80 od slo čistega dobička zavarovancem. Vsa pisma z denarji in *si drugi dopisi naj se pošiljajo
glavnemu nameetovanja v Izubijani.
Pisarnica je pred frančiškanskim mostom št. 48. Na Dunaji 10. novembra 1868. „
Voditeljstvo avstr. Greshama.
Izdalelj in odgovorni vrmlnik Anion TiiiiihIi
Tinkar Ktliinnl Jnn/lč.
2467