Cena 1 Din Poštnina plačana (jotovTnt Leto I. (VIII.), štev. 83 Maribor, četrtek, 11. avgusta 1927 » JUTRA <€ mn izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 U red ništvo in u prava: M ari bor, Aleksandrova casta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Nove podrobnost o pogodbi dr. Korošca z radikali Klerikalci se pripravljajo, da opuste versko in prevzamejo nacionalno crijentacijo BEOGRAD, 11. avgusta. Današnja »Politika« objavlja nadaljne senzacionalne podrobnosti o pogodbi, ki jo je sklenil dr. Korošec z ministrskim predsednikom Vukičevičem. List pravi, da je bila pogodba že dolgo pripravljena in da ne predstavlja samo sporazuma med Korošcem in Vukičevičem, temveč po-S°dbo SLS s celo radikalno stranko. Nabiranje, naglasa »Politika«, da je sklenil Vukičevič pogodbo na lastno pest, je popolnoma napačno. Pogodbo je odobril tudi sedanji načelnik radikalne stranke Aca Stanojevič. Pismena pogodba je bila po zatrdilu »Politike« parafirana tudi od kralja o priliki sestanka dr. Korošca z Vukičevičem na Bledu. Pogodba vsebuje tudi določbo, da mora Slov. ljudska stranka opustiti agitiranje z vero in se popolnoma nacijonalno preorijenti-rati. Nonarhlsfiiino glbanle tr Albaniji povratek dinastije Wied — Mladj Wied z regentskim svetom . BEOGRAD, 11. avgusta. V Tirani se ?e vršil te dni sestanek albanskih begov Jn zastopnikov posameznih plemen, ki so bneli že od nekdaj velik vpliv na državno upravo v Albaniji. Ker pa jim je Se(lanji predsednik Ahmed Zogu odvzel yse te pravice, je izzvalo to med njimi yeliko nezadovoljstvo in se pojavlja ve-večji odpor proti vsaki diktatorski Vlasti, z konferenci je bilo sklenjeno, delati r niočmi za obnovitev monarhije T AL)aniji. ]Kor poro-gaVonvarts«. je bil morilec sovjetskega poslanika Vojkova v Varšavi v |etnišmci v Grudcncu.ko se je snrehni^i napaden zavratno od dvel, komS’ »tov in težko ranjen. Napadalca sta odkrito izi> vila, da sta se hotela maševati, vladami tujih držav, da bi pregovorile princa Wieda, naj se odpove svojim a-si>iracijam na albanski prestol na korist svojemu mladoletnemu sinu. Do polnoletnosti sina bi vladal v Albaniji regent-ski svet, sestavljen iz prvakov vseh plemen. Odposlanci te konference so že prispeli v inozemstvo in stopili v zvezo tudi s princem Wiedom. Na ta način se hočejo rešiti albanski veljaki diktature sedanjega predsednika Ahmed Zogua, ki jo smatrajo kot skrajno škodljivo za Al-banijb. V beograjskih krogih albanskih izseljencev se zatrjuje, da bo to akcijo podpiral tudi Mussolini, ki bi najraje videl na vodstvu Albanije moža, vi katerega bi imela vsa albanska plemena popolno zaupanje. Igra z življenem Sacco in < Vanzettija se nadaljuje Usmrtitev odgodena do 22. avgusta. N e w y o r k, l L avgusta. Izvrševal m odbor države Massachussets je na včerajšnji deveturni ponočrii seji, ki sta n prisostvovala tudi guverner Ful-ler in predsednik sodišča Thayer, skle ml, da se izvršitev smrtne obsodbe nad ^accorn in Vanzettijem odgodi do 22. t- m. Udbor je dalje dovolil pritožbo proti razsodbi na najvišje sodišče, ki mora izvršiti odločitev v 8 dneh. Obsojenca sta sprejela vest o odgoditvi usmrtitve popolnoma hladnokrvno. Vanzetti je le izjavil, da je s tem zadovoljen, Sacco pa sploh ni dal nobenega odgovora. \ ojaški oddelki, ki so stra* žili jetnisnico, so bili odpoklicani, pač pa policija straži še naprej vse promet ne proge m javna poslopja. Bratianu v sporu z regentskim svetom B u k a r es t a, 11.. avgusta. Med ministrskim predsednikom Bratianu-jem in regentskim svetom je prišlo do ostroga spora, ki sc je sedaj še povečal, ker sc re,gentski svet protivi, da bi se opustilo mesto državnega podtajnika v prometnem ministrstvu. Borza Ljubljana, 11. avgusta. Devize ;• Curih 1095, Dunaj 80025, London 270.20, Ncwyork 56 78. Praga 168, Milan 309.375. Grški diktator Pangaios pred sodiščem Sodila ga bo poslanska skupščina radi političnih deliktom V Atenah pripravljajo z veliko naglico proces proti bivšemu diktatorju Panga-losu. Na proces pa se pripravljajo tudi Pangalosovi prijatelji, ki jih je dosti. Saj je morala vlada držati v pripravljenosti cele polke, da je preprečila osvobojence Pangalosa iz ječe v stari trdnjavi na Kreti. Veliko število Pangalo-sovih priiateljev-oficirjev je zaprtih ali izključenih iz armade, oni, ki so na prostem, so pa z eno nogo v zaporu. Obtožnica formelno še ni predana, gotovo je pa, da se proces začne takoj po zaključku parlamenta okrog 20, tm. Parlament bo pred razidom sprejel do- datni predlog k zakonu o ministrski odgovornosti v svirho, da Pangalosa ne bo sodil senat, kakor bi bilo po ustavi, temveč poslanska skupščina. Pangaios bo obtožen političnih deliktov iz časa od 25. junija 1925, ko se je povspel na vlado, do 4. decembra 1926, ko ga je vrgel Kondilis. Proces se bo vodil v precej motni in1 negotovi atmosferi, ker vlada v osmih! mesecih še ni postala gospodar položaja in ne more računati s pokorščino vojske in mornarice. Pangaios bo pa obsojen, ker zahteva to tudi današnja grška zunanja politika. Preprečen atentat na bivšega grškega kralja Jurija Atentator — rumunski komunist — aretiran Bivši grški kralj Jurij je potoval v sredo s simplonskim ekspresom na potu iz Francije v Rumunijo preko našega ozemlja. Ko je prispel vlak na postajo Veliko Kikindo, se je kljub pazljivosti orožnikov približal neki mladenič vozu, v katerim je bil kralj in skušal vstopiti. V tem trenutku pa so ga že zgrabili o-rožniki in ga takoj aretirali. Pri zaslišanju je izjavil neznanec, da je Rumun in baje po poklicu novinar. Pri njem so našli samokres, sistema Steyr ter večje število komunističnih letakov in listin. Mešana jugoslovensko-rumunska komisija, abstoječa iz zastopnikov našega in rumunskega notranjega ministrstva, ki se mudi sedaj vi Vel. Kikindi, je izvršila takoj natančno preiskavo. Rumuni so zahtevali izročitev atentatorja, čegar ime se drži strogo tajno. Člani naše komisije pa so, sklicujoč se na mednarodno pravo za politične begunce, odbili to zah.--tevo. Nenavaden proces po usmrtitvi zločinca Po usmrtitvi madžarskega nadporočnika Gustava Ledererja, ki je izvršil roparski umor, je prišlo sedaj do nenavadnega procesa. Lederer se je med vojno pri zavarovalni družbi Militaria zavaroval za 3000 dolarjev. Zanimivo je, da je v zavarovalni pogodbi točno navedeno, da se ima znesek izplačati v slučaju smrtne nesreče ali pa nasilne smrti. — Upniki zločinca, ki so prišli v posest Le-dererjeve police, zahtevajo sedaj od zavarovalnico, da izplača zavarovalnino. Družba pa je zahtevo odklonila, češ da velja zavarovalna pogodba samo za smrtno nesrečo ali pa za slučaj smrti na bojišču. Upniki so vložili zato proti zavarovalnici tožbo. Proces je vzbudil splo šno pozornost, za glavno razpravo Pa. ki se bo vršila v septembru, vlada v sodniških krogih živahno zanimanje. Orkan nad Segedinom Madžarski so letos vremenske katastrofe, ki so bile v vseh državah prav7 občutne, dosedaj prizanašalo. Včeraj pa je vi okolici Szegedina gospodaril stra-Sen orkan. Mod bliski in gromom je strela zanetila velike sušulnice konoplja segedinske predilnice, dalje neko ladjo na ! isi in več ldš v občini Dszk. Gasilci, ki so takoj odšli na kraj požara, so mogli rešiti le del velike predilnice, glavni objekti pa so postali žrtev platnena. Skoda se ceni nad eno milijardo. ZLOČIN NA PARNIKU »CELtE«. V Marseilleu so so dalj časa zadrževali štirje potniki iz Palestine, ki so nameravali potovati v Ameriko. S posredovanjem njihov-'«**, rojaka, katere- mu so plačali 40.000 frankov, jim je spelo priti na parnik »Celte«, ki je v juliju odplul v Oran. Med potjo so jih o-ropali vsega premoženja ter jih sestradali, nato pa vrgli v morje. Po naključju pa je posadki nekega parnika uspelo, da jih reši in prepelje nazaj v Marseille. — Proti posadki parnika »Celte« je uvedena preiskava, angleški konzulat pa je vložil na podlagi izpovedi oropanih — tožbo. Plaz zasul 8 hiš in 10 ljudi Občino RegoIy na Madžarskem je zadela v torek težka nesreča. Višje ležeče zemeljske plasti so se iz neznanega vzroka udrle in podsule osem stanovanj skih hiš. Na kraj nesreče je bila odposlana četa pionirjev, ki so takoj pričeli z reševalnimi deli. Po zadnjih poročilih so izpod ruševin izkopali 10 trupel in več ranjencev. Podrobnosti o katastrofi še niso znane. MEDNARODNI VLOMILEC PRIJET. Nedavno je bil v kraju ob Saali aro* tiran 491etni Viljem Hiittner iz Lvova. Vlomil jo v dve stanovanji in navrtal več omar. Hiittner, ki je živel dalj časa v Angliji je pripadal zloglasni mednarodni vlomilski tolpi, katero je vodil »poljski Paracosta« SnjeguckL V družbi s Htittnerjem je vlomil v prodajalno nekega praškega juvelirja in ustrelil sod-nijskega paznika ki ga je pri vlomu zasačil. Snjegucki je bil kmalu nato v Lvovu aretiran, Hiittner pa je izginil brez sledu. Kasneje je izvršil več drznih vlomov v Avstriji, Angliji in Nemčiji, kjer pa je kljub v«ci raflnu'anosti prišel v. ro^e mravioe. Rekorden obisk Pohorja pohorske koče prenapolnjene — Veliko zanimanje znanst* venikov — Park na Klopnem vrhu ' Krasni eoltočni dnevi izvabijo iz mesta »velike množice na Pohorje, ki si pridobiva vedno večji sloves. Ta sloves je privabil letos izredno veliko število gostov iz Ljubljane in Zagreba. Od vseh pohorskih koč imajo letoviščarji idilične sprehode in izlete. Koče so že dalje časa "prenapolnjene in morajo često prestati prave navale, katerim ustrežejo — v kolikor se le da — najboljše. Oskrbljene so dobro in če se čuje kaka pritožba, je to prava malenkost, ki izgine vi splošni pohvali im slovesu. Tujci ne morejo prehvaliti Poliorja in sleherni ki odhaja, zatrjuje, da se _ ob prvi priložnosti zopet vrne. V zadnjem času je obiskalo Pohorje tudi lepo število znanstvenikov. Tako je te dni prispel na Klopni vrh znani botanik dr. Fr. Dolšak z namenom, da najde močvirni sleč, dragomastnik ali rodedendron, ki raste v Jugoslaviji edino na Pohorju. Naletel je na znanega planinca in poznavalca Pohorja g. Rotterja, ki mu je pokazal močvirje nad Klopnim vrhom. Tu res raste redka vrsta sleča in botanik je izrazil željo, naj bi se ta del ure- dil kot prirodni park, da bi se obvarovala redka v Jugoslaviji pa edina vrsta sleča in še marsikaj drugega važnega za botanike. Lastnik močvirja, ki se ne da uporabiti kot pašnik, grof Zabeo je že večkrat pokazal svoje zanimanje za redko rastlinstvo — in tako je pričakovati, da se bo na Klopnem vrhu uredil dogovorno park enak prirodnemu parku Sedmerih jezer. Od Klopnega vrha se odpre očem najlepši del Pohorja. Tu je izhodišče vseh pohorskih tur. Cepijo se poti na Roglo, Veliko kopo, lahko se pa pride tudi na Plešič, Kopo, Jezerski vrh in po nemarkiranih potih proti oplotniški in vitanjski strani. V teh gozdovih je poleg silnega prirodnega čara za vse največ zanimivosti za znanstvenike. Znanstveniki, ki so si te kraje ogledali, "bodo poskrbeli, da se bo sloves pohorskega gorovja razširil daleč po svetu. Planinci in izletniki, ki gredo za uživanjem prirodne krasote,/pa Pohorja res ne morejo bolj ceniti in obiskovati kot ga cenijo in obiskujejo sedaj. Vesti iz pokrajine Volilni shod v Jarenini bo .v nedeljo 21. tm. ob 7. uri zjutraj pod lipo pred gostilno Cvilak. Govorijo sre-8ki demokrat dr. Gorišek in drugi. — Volilni shod na Pragerskem se bo vršil v četrtek, 18. t. m. ob 19. uri v prostorih gostilne A. Luršak. Poročajo dr. Pivko, Tumpej in drugi. — Sokolsko društvo v Rušah priredi v nedeljo dne 21. avigusta javen društveni nastop. Sodelujejo tudi nekatera sosedna bratska društva. Po nastopu veselica na prostem. Srečolov. Godba godbenega odseka mariborskega sok. društva. Polovična vožnja. Železniške izveze ugodne. Nadaljna objasnila slede. ^Zdravo! — Breg pri Ptuju, Čebelarska podružnica za Ptuj in o-Icolico priredi v nedeljo, dne 21. t. m. v jjrostorih gospoda Stanitza čebelarsko '^veselico v korist CMD in v društvene iSvrhe. Pričetek ob 4. popoldne. Svira prvovrstni orkester in poje priznan pev-sski zbor. Gostom bodo na razpolago ra-ane medice, medeno pecivo in razne (vrste medu, g. Stanitz pa se hoče posta-iyiti z izvrstno pijačo in izbornimi pri-Jgrizki. Vstopnina za osebo 4 JDin. Veselica bo ob vsakem vremenu. — Novo važno razkritje v pruskfe državni loteriji Včeraj v našem listu opisani slučaj, Uri je irazkrinkal sleparska loterijska u-radnika, je napravil pruski državni loteriji velikansko uslugo. Sleparja sta namreč pripravljala svoj glavni »sunek« In bi bila danes že bogana kje z velikanskim plenom. Inšpektor Boehm je priznal da sta imela za žrebanje, ki bi se bilo moralo (vršiti te dni, pripravljeno najvišjo premijo 500 tisoč mark in glavni dobitek v isti višini — torej 1 milijon mark ali 14, trilijonov dinarjev. Kot srečen igralec bi (fungiral seveda najet sleparski družabnik. Ravnateljstvo loterije je revidiralo loterijsko kolo in ugotovilo, da je v kolu sreče mesto 278 tisoč 277.999 srečk. — Manjkajočo srečko sta hotela vtihotapiti pri žrebanju kot glavni dobitek. Loterijska uprava bo morala vse od prejšnje do sedanje žrebne dobe izdane srečke razveljaviti in mesto razveljavljenih izdati nove. Vprašanje je seveda, ali bodo ljudje hoteli vzeti nove srečke v zameno. Večina ho zahtevala denar nazaj in je gotovo, da se bo ta denar moral tudi izplačati. Vprašanje je pa, kako bo u-prava dobila nazaj velike svote, ki jih je izplačala kot dobitke sedaj razveljavljenih srečk. Juristi si bodo s celo loterijsko zadevo še dolgo belili glave. Loterija si pa dolga leta ne bo mogla pridobiti zaupanje, ki je padlo oh ngrjnh. ,ve-»teh q razkriti sleoariii. Teaterski načrti V. Bratine G. Valo Bratina je organiziral gleda-lišče v Mariboru, Celju y Ptuju in ima pač največ vpogleda v teaterske prilike mariborske oblasti. Zato je treba resno preudariti, ako on poudarja potrebo po ekonomiji dela v naših ozkih in dragih prilikah. Tragično je res, ako se mora ensambl v Ptuju pripravljati (z diletanti ) skozi mesec dni za enkratno predstavo, v Mariboru se pripravlja istočasno isto delo; in vendar sta obe predstavi enako dobri. Primerjaj Mušičev »Svet« iz zadnje sezone! Res je, po nekod se branijo stalnih gostovanj, ker so diletanti potem izločeni po stalnih gostovanjih, ki so običajno še precej draga. Treba je, da se omogoči s posrečenimi predstavami gostovati vsem med Ma riborom Celjem in Ptujem, ako dotična dela niso na domačem repertoarju. Pribiti je treba, da je vsekakor boljši na odru talentiran lajik, kakor antitalent iz kmhoborstva. S takimi gostovanji bi se naj zanesla slovenska drama tudi preko na Hrvatsko in dalje proti jugu. Za Maribor pripravlja g. Bratina senzacijonalno prireditev: Najnovejšo slovensko socialno dramo, Golouhovo »Krizo« hoče uprizoriti v Gotzovi dvorani, in sicer sredi dvorane, kamor bi padala luč iz reflektorja. Scena bi bila z velikimi masami, saj bi gledalci bili hkrati akterji, ki se izgubljajo v poltemi. Gotovo bo eksperiment precej drag, a bo dogodek pnve vrste. G. Bratini želimo, da ga skoraj uresniči! St. Smrt v ognju O strašnem maščevanju in nenavadni smrti Franca Golinarja nam poroča očividec naknadno še sledeče: Maloposestnik Fran Golinar in njegov sin Franc v Vučji vasi, srez Ljutomer, sta se sprla zaradi denarja, ki ga je sin izkupil za kravo, oče pa deloma porabil in ga potem ni mogel vrniti. Dne 6. t. m. je prišedši z dela na sosedovem travniku nekoliko opit izvršil svoj sklep na nenavaden način. Zlezel je okoli poldneva na hleve ter zažgal krmo. Obenem si je zavezal oči ter se vrgel v ogenj. Posestniku Francu Golinarju je pogorela hiša ter gospodarsko poslopje. Sina so našli zogljenelega ter ga v pondeljek pokopali kot samomorilca, dasi bi ne bila izključena možnost, da se mu je omračil um, ker normalen človek bi vendar ne mogel iti v strašno smrt v ognju. Pozor! Jutri pride dolgo pričakovani velefihn Branica v plamenu Velika senzacija divjega zapada. Svetovna atrakcija. 9 ogromnih deloma ko-loriranih činov. Kino Union, telefon 329. Priskrbite si vstopnic© v nr«Wiidaji 6a Mariborski in dnevni drobiž Vprašanje vode v Mariboru Glavna cev že popravljena. Včeraj so popravili vodovodno cev, ki je počila 50 metrov pod rezervarjem, ker se je nanjo vsula zemlja. Obrambni zid je popolnoma v redu. Maribor porabi dnevno 4500 kubičnih metrov vode. Kar se do 9. zvečer črpa, to se takorekoč sproti porabi in zato se bo treba baviti z velevažnim vprašanjem, kaj bi se dalo storiti za bodoče ob večji potrebi vode. Najprej bo treba na vsak način rezer-var razširiti. Voda, ki priteka iz vodarne, oskrbuje mesto z okolico ter se po takozvanem »Puffersistemu« steka v re-z er var in prihaja iz njega nazaj. To, kar prihaja iz rezervarja, pa zadošča le mali potrebi. V rešitev vprašanja večje vodne potrebe prihajajo v poštev tri možnosti in načrti: NajeenejŠe in enostavnejše bi bilo uporabljanje rezervne črpalke pri mestnem kopališču. V 24. urah bi se dobilo tako 600 do 800 kubičnih metrov vode. Druga rešitev bi bila ta, da se blizu sedanjega vodnjaka postavi še eden v smeri proti Pohorju. Na tretji način, ki je pa najdražji in najtežji, bi se pa vprašanje rešilo z dobavljanjem pohorske vode od Ruš ali Bistrice brez črpalke. — Stavka lesnih delavcev Lesni delavci, ki so v torek stopili v stavko, so stavili sledeče zahteve: Mezda kvalificiranega lesnega delavca v prvem letu pomočniške dobe naj bo 6.50 Din na uro, do preteklega 3. leta 8 Din, preko te karenčne dobe pa 9.50 Din. Za strojne delavce se je zahtevalo 8.50 Din, za pomožne pa 5.50 Din na uro. Te zahteve je strokovna organizacija lesnih delavcev predala zvezi mojstrov in lesnih podjetnikov. Pri Inšpekciji cl^la se vršijo danes že od 9. dop. pogajanja, ki pa danes najbrž še ne bodo končana. — Včerajšnje poročilo o stavki popravljamo v toliko, da se Inšpekcija dela ni nikdar izrazila o plačah delavcev. Inšpekcija je strogo nepristranska, kar se najboljše vidi pri današnjih pogajanjih. Šef generalnega štaba general Peste, bivši vojni minister, je gost kopališča Rogaška Slatina. Visoki vojaški dostojanstvenik je včeraj obiskal tudi Maribor ter se je prav laskavo izrazil o Sloveniji sploh, o Mariboru pa še posebej. Težka nesreča. Včeraj proti večeru se je vozil 40Ietni France Janiš, lesni trgovec iz Gerline pri Bregnem z motorjem proti domu. Blizu Vuzenice je pa na nekem ovinku tako nesrečno zavozil v kamenje in cestno ograjo, da si je razbil spodnjo če« ljust in zlomil levo roko. Brzojavili so po mariborsko rešilno postajo, ki je težko ranjenega odpeljala v bolnišnico. — Triie karamboli. Omalovaževanje predpisov^ cestno-policijskega reda se vedno maščuje. Včeraj popoldne so se na ta račun pripetili kar trije karamboli. Po Aleksandrovi ce sti je na levi strani privozil s kolesom hlapec Rudolf K. v trenotku, ko je iz Kolodvorske ulice pripeljal tovorni avto. Na križišču sta trčila in le naključju se je zahvaliti, da je neprevidni kolesar odnesel zdravo kožo, do£im se je kolo močno poškodovalo. — Tudi na Aleksandrovi cesti bi se bila lahko pripetila težka nesreča, vendar je naključje naneslo, da je kolesar Ignac P., monter pri mestni plinarni, prišel izpod koleg avtomobila skoraj nepoškodovan. Ko je trgovec Mihael M. zapeljal z Aleksandrove ceste na dvorišče hiše št. 26, je tik pred vhodom zavozil z vso močjo pred avto omenjeni biciklist, ki ga je avto podrl na tla. Kolesar si je rastr.gal H&a^^in močno poškodoval kolo. Tudi avto je poškodovan, ker je, da se izogne nesreči, zadel v portal. — Na Kralja Petra trgu sta karambolirala biciklista Ivan D. in Franc K. Po krivdi Ivana D. ima France adi poškodb na kolesu 250 Din škode. Klesana sta ostala nepoškodovana, —? Povratek deške kolonije iz Dalmacile Sinoči ob 10. uri se je vrnila deška ferijalna kolonija Podmladka Rdečega križa iz Kaštel Lukšiča, kjer so je soln-čila in kopala mesec dni. Gromski živijo klici so zadoneli iz vseh grl zdravih in zagorelih dečkov, ko je vlak zavozil na postajo, kjer so bili zbrani stariši udeležencev fer. kolonije. Dolga vožnja ni'u-trudila dece, korajžno je prepevala čimbolj se je bližal vlak Mariboru. Potovanje je bilo zelo udobno. Ljubljanska direkcija drž. železnic je dala koloniji na razpolago poseben direkten štiriosni voz, katerega so okrasili deckii s krasnimi vejami palm iz vrta vile, kjer je bival lansko leto naš prestolonaslednik. Kaštelani so zvozili vso prtljago brezplačno na 4 km oddaljeno postajo, institut za malarijo v Trogiru, pa je dal na razpolago velik auto, ki je vso kolo< ni jo prepeljal na postajo. Slovo je bilo zelo prisrčno. Kljub oddaljenosti se je zbralo lepo število Kaštelanov na postaji, kar dokazuje, da so mariborsko deško kolonijo zelo radi imeli. Trdno trpajo, da pride kolonija tudi prihodnje leto k njim. — Preizkušanja premoga v Mariboru Po inicijativi ravnatelja plinarne g. ing. Tomšiča je prišlo do poskusov, feii so velevažni ne le za mestno plinarno, ampak tudi za splošno gospodarstvo. Y Mariboru se mudi znameniti tehnik dr. Strache z Dunaja s svojim asistentom dr. Mikschem ter sodeluje pri poskusih s posušenim lignitom. Lignit-premog, kakoršnega daje n. pr. velenjski rudnik* ima od 30 do 35 odstotkov vode. Po s& stemu prof. Fleisnerja iz Leohna se tale premog suši s paro, tako, da ne izgubi strukture. Ker je dobila plinarna 4 vagone za dvoplinske naprave, so poskusil s posušenim lignitom vrlo važni, da sa ugotovi uporabljivost premoga iz Vele« nja, Bosne itd. Mariborski poskusi bodo prišli prav tudi Dunajčanom, ki uporab« ljajo v svojih plinarnah nagemu ei»33 premog iz-Koflacha. — ' Smrtna koga; Včeraj ob 6. zjutraj je -vKmariborskV bolnici umrl g. Ivan Karvec, zas*opnJk neke dunajske tvrdke. Truplo pokojnik* bodo prepeljali jutri tv Gradec. — Gajevi ulici št 7 je danes ob 11. preminula 87. letna zasebnica Genovefa Vofc ker. Pogreb pokojnice se bo vršil v sch boto popoldne iz hiše žalosti. Blag jima spomin! — V Rogaški Slatini je unqi mesarski mojster g. Josip Blag jim sponfc! — * ' j Preprečena žepna x L V nedeljo popoldan je bil Franc Pt®4 ninšek v neki gostilni v Kamnici. Ko Je v noči vinjen ocRšel v temno sobo, kjer je imel hranjeno dvokolo, se je aa njiijj, vtihotapil neki mladenič ki hotel izkori? stiti ugodno priliko. TrAamt je vinjene* mu Francetu segel v) žep in mu hotel s' silo iztrgati Ustnico, kar pa se mu oai posrečilo. Kasneje se je dognalo, da Je žepni tat mariboiski policiji ž® dobro znan tip, ki je bal radi tatvin že večkrat .kaznovan. Zadevo je, poftoiša predala sodišču.—_ ., ' OrjiMaši!; Udeležite se odkritja Sokolskega doma v Ljutomeru dne 14. t. m. Odhod iz Maribora ob 5. uri zjutraj. Udeležb« vi kro* ju in civilu z znakom.- —-/)Wastm četnik. 739 Starešinska" Zve*a *Tfiglava« < poziva svoje članstvo, da se (s trakov^ v čim največjem števMu udeleži sostajv ka, ki se bo vršil o priliki otvoritve Sokolskega doma v Ljutomeru dne 14» avigusta. Vožnja polovična. _ Informacij« pri Sokolskem društvu ▼ Ljutomera,^-. P&mn***! Scbichtovo milo izda dw»k*at se perilo namoči z 2ensko hvaJcrt iDominiaite ta CMflt V 'Mariboru-, ffiieTElr*VlltriPJ*. *v ec ?*u*. Pritožbe obme’nih Švicarjev proti Italijanom Obmejne Francoze so vznemirjali in tudi ogrožali italijanski vojaški manevri. obmejni Švicarji se pa pritožujejo nad čudnim postopanjem fašistov. Ponovno so že fašisti aretirali švicarske Izletnike, ki so više Logana — še na švicarskih tleh — hoteli, kakor je pri turistih že navada, fotografirati lepo pokrajino. Fašisti so turiste kratkomalo Označili za špijone ter jih vodili daleč naokrog in celo več dni zaprli, predno so jih zopet izpustili. Turiste, ki so imeli pri sebi kako orožje, so izpustili Sele na intervencijo švicarskih oblasti Pri italijanski vladi. Švicarski alpinski klub je protestiral pri italijanskem poslaniku v Bernu, ker so zaprli Italijani razen važnih prometnih točk vsa pota, ki vodijo iz Švice v Italijo. Poslanik je izjavil, da bo protest poslal svoji vladi v, Rim. Iz fantaziranja v stvarnost Mormoni nekdaj in sedaj — Sprememba fantastične cerkve v praktično — Sekta, ki ustvarja mesta V Ameriki imajo zopet zanimivo obletnico in sicer stoletnico mormonske verske sekte. Avgusta leta 1827 je slišal naseljenec Jožef Smith baje • neki nadnaravni glas: »Ali hočeš rešiti človeški rod?« —Smith je bil tako! pripravljen za rešitelja in božji glas mu je še razodel, da je^ treba najti v deželi skrite zlate plošče, v katere so vdolbene vse postave za človeško rešitev- Smith je to razodel svojim sosedom, zlate table je pa kakor Mojzes sam iskal in baje tudi našel- Pokazal jih sicer ni nikomur, oač je pa lepo napisal, kar je čital in do5 'znal po razodetju. Tako je nastala verska knjiga^ ali pcstava »Mormon«. Kaj ie to? Zlog »mon» je hebrejski in pomeni dobro, »mor« je pa angleški in toliko kot boljše. Smith je torej hotel pokazati, kaj je še »boljše« do »dobrega«. Glavne težišče svojega rešilnega nauka je položil na ocnošaj med moškim in žensko. Zahteval je kratkomalo, naj tnož poroči več žensk, ker je z eno samo preveč izpostad-tn zapel ivo-st' greha, žena pa zopet greši v ljubo-sumresti. Mož, ki ima več žen, pa ne in ne vara, ampak zasleduje naj ^.sii cilj razmnožitve po nauku: Ra-,e in množite se! — Za dober vzgled ,Je vzel takoj šest žen za vsak dan u en0 °b upoštevanju pedelj-ki n • Počitka. Velikega števila otrok H* bi bUo Posebno zaslužno, pa ni «« segel, ker so ga poprej zaprli. Sosedje so bili njegovemu nauku celo tarčo nenaklonjeni, da so vdrli v ječo in novega preroka kratkomalo ubili. Nova vera je pa dobila s tem svojega mučenika in oblasti so lahko počenjale, kar so hotele, mormonov le n,so mogle zatreti. Leta 1S42 je portal prvak sekte bogati farmer Davidson. V pokrajini Utah je imel 7 velikih farm in na vsaki eno svojo zakonsko ženo. Imel je 63 otrok, od teh 42^ sinov. Sinovi so sledili primeru očeta in verskega voditelja in tako ie z Jeti nastalo celo mesto Davidson-City, kjer so vsi od župana pa do brivca nosili ime Davidson. Vrstili so se mnogi ^ zakoni proti mormonom, kakor večletna ječa za mnogoženstvo, konfisciranje premoženja mormoncev itd. Mormoni se pa niso udali zakonom, ampak šele socialnim razmeram in tako so 1. 1891 sami prenehali stopati v zakonsko zvezo z več ženskami naenkrat, ob* držali so pa kot svojo versko zapoved, da mora vsak pravoverni mormon biti poročen še s par ženami, ki so že umrle. Mormonska cerkev je še danes prav močna in se udejstvuje kot nekaka zadruga- Vsak vernik mora oddati desetino svojega premoženja cerkvi- Cerkev določa tudi postne dneve z obvezo, da verniki denar, namenjen za jedilo in pijačo, oddajo v cerkveno blagajno. Skupno cerkveno premoženje mormoncev se prav produktivno udejstvuje in nalaga v plodonosnih podjetjih, kakor v hotelih, nakupu zemljišč, stanovanjskih hišah, cestnih železnicah, farmah itd. So mesta, ki so do polovice lastnina mormonske občine in zadruge. SOVJETSKE GENERALICE. U. Urvansova im N. Bule sta prvi ženski, ki sta se v sovjetski armadi povspeli do generalnga čina. Sodelovali sta v vseh državljanskih vojnah in pričeli svojo karijero kot navadna vojaka. Po dovršenih študijah v generalštabu i šoli v Moskvi sta pričeli naglo avanzirati in sta bili te dni imenovani — za generalke. Pri vloma ponesrečil. Neki krojač v Inomostu je zapustil Pošteno delo in iglo ter se je oprijel vlomilskega orodja. Vlomil je v neki hotel \n le že par sob temeljito obral. Pokradel je nekaj ur, precej nakita in tudi ne-|cai denarja. V zadnji sobi, katero je ho-'■d še po vsej sili »obiskati«, je pa proti pričakovanju naletel na stanovalca, ki ie dviCTii velik hrup. Krojač-vlomilec se Je spustil v beg in sicer iz sobe na ve-ra , ’ ®dtod pa na streho, kjer mu je pa T !!1"' da je padel in si polomil več iemili s0 Ka v bolnic«, kjer ga bodo ozdravili da lahko nastopi kazen v jeci. Toaletno vprašanje na dunajski borzi. Na dunaJški borzi gledajo strogo na etiketo. Te dni so nekemu gospodu ki je prišel radi> velike vročine v samih hlačah in srajci, zabranili vstop v borzno dvorano, češ, da ni dostojno oblečen. Neki šaljiv borzijanec je menil: »Hlače se lahko zgubi na borzi, suknjo jo Pa na vsak način treba imeti s seboj.« SPIRITISTIČNO GLEDALIŠČE. V PARIZU. V Parizu obstoja že nekaj časa majhno gledališče, v katerem se vprizarja-jo med drugim tudi komadi spir iti stično vsebine. Kakor se sedaj poroča, name-n nariški vodja spiritistov, Alex Ma-ridres, ustanoviti oktobra novo gledališče, čegar repertoar bo sestavljen samo iz dram spiritistične vsebine. Nepošten sodni uradnik'. Da smo vsi ljudje pod kožo krvavi, potrjujejo vedno pogostejša poročila o poneverbah, podkupovanju in d rugih sl. os k samih sodnih uradnikov, četu-x -im, ”ekako neprestano stoje pred oum hude posledice protizakonitega ravnanja ker imajo pač vedno posla z delinkventi. Že početkom lanskega leta je bil poverjen sodni uradnik Ruppold v Berlinu z upravo iniovine nekega pokojnega bogataša v -vrednosti 300.000 mark, kar znači nad Štiri milijone Din. hjedavno je bila zapuščinska pravda zaključena in dediči bi bili morali dobiti izplačano priznane jim deleže. Ruppold se enostavno ni javil niti na poziv sodišča. Policija pa je kmalu ugotovila, da se mudi Ruppold z rodbino na nekem letovišču. Na poziv oblastev Je res zapustil letovišče, na potu proti Berlinu Pa je zgasnil neznano kam. Od vsote, ki mu jg bila zaupana v upravo, si jo prilastil in najbrž že tudi zapravil 125.000 tnark ali 1,750.000 Din, Boj za miijardsko dedščino Pred 2 letoma je umrl v Ameriki v starosti 86 let težki bogataš Wiliam Andrevvs Clark, nazvan »kralj bakra«. Umrli bogataš je rodom iz sever ne Irske, odkoder so se njegovi stariši izselili v Pensilvanijo. Starejši njegov brat je ostal v Pensilvaniji, on je pa odšel v Montano, kjer je v par letih na svoji posesti odkril velikanske žile bakra in zelo obogatel. Kot bogatin se je vrnil v Pensilvanijo, kjer je poročil neko Irko. L. 1901 je spadal že med prve magnate amerikanske vele industrije in je postal tudi senator Združenih držav. Manj sreče je imel pa v privatnem življenju. Oženjen je bil dvakrat, a ni imel otrok. Ko mu je umrla druga žena, je postal velik ču-dak-samotarec in se je bavil samo s kopičenjem bogastva. Ko je umrl, je zapustil okrog 500 milijonov dolarjev. Njegovemu starejšemu bratu pa sreča ni bila mila. Izselil se je v Avstralijo. kjer pa tudi njegova dva sino va Sam in Tom z najtežjim delom nista mogla doseči blagostanja. Naen krat pa dospe tudi v Avstralijo vest, da je umrl kralj bakra brez dedičev. Sam in Tom Clark, naseljena v No* vem Južnem Walesu, sta se takoj pri javila kot stričeva dediča. V Ameriki se je pa med tem že okrog 500 ljudi trgalo za dedščino milijarderja- Mnogi od teh dedičev so se pisali za Clarka, kar je pri Ircih tako često ime, kakor n- pr. pri Nemcih Miiller, drugi so pa na razne druge način skušali dokazati svoje sorodstvo. Zavrnjeni so bili eden za drugim in celo prava dediča Sam in Tom sta naletela na največje težave. V Novem Južnem VValesu se je v njun prilog sestavil poseben konzorcij, ki se s vsemi sred stvi bori za dedščino. V tem konzorciju združeni pravniki in bogati trgov ci so poslali nazadnje celo posebno komisijo na Severno Irsko, da v domovini Clarkov zbere potrebne rodbinske podatke in dokaze, da sta Sam in Tom res prava nečaka in najbližja sorodnika umrlega milijarderja. Po mnogih neuspehih je imela ta komisija nepričakovano srečo. V revni kmetski hišici, nekdaj lastnini prastarišev Sama in Toma, so našli v platnicah nekega starinskega sv. pisma poročni list starišev Sama in Toma. ki bosta sedaj gotovo dosegla dedščino. 900.000 mark za recept. V Hochsto ob Meini so zaprli tri «-službence velike kemične industrije, ki so se polastili recepta za izdelavo pira-midona, da bi ga prodali kje v inozemstvu. Preiskava je dognala, da se je s trojico družil v zadnjem času neki tujec, najbrž Anglež. Pri hišni preiskavi so končno našli še pogodbo, v kateri se zahteva za izdajo recepta 900.000 mark in odpremljenje v varnost na Angleško. Šport V 8 MESECIH 5 OTROK. V bolnici v Salwayu na Irskem je porodila žena delavca O. Birga pred osmimi meseci dvojčka. A sedaj je porodila kar trojčke, ki pa so takoj po rojstvu u-mrli. V zdravniških krogih je napravil ta porod velikansko senzacijo in vseh krajev prihajajo zdravniki, da pregledajo in preštudirajo to mater, ki je tako bogata na otroškem blagoslovu. Koliko ie vredna zvestoba žene? V Newyorku teče zanimiv sodni proces, ki mora odgovoriti na vpTašanje, koliko jo vredna ženska zvestoba. Nečak kralja avtomobilov Forda, velepodjetnik Bryant, toži za odškodnino nekega drugega milijonarja, ker mu je. kakor stoji v tožbi, odtujil ženo. Za odškodnino zahteva 100 tisoč dolarjev« Predprodaja vstopnic za ljubeljsko dirko. Za avtomobilsko in motociklistično dirko, ki se bo vršila v nedeljo 14. avg., se dobijo vstopnice v predprodaji pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta 1, in v tajništvu Avtomobilskega kluba Sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1 I. Vstopnina' znaša, za pešce Din 5, za motocikle Din 10, za motocikle s prikolico Din 20, za avtomobile Din 60. Avtomobilisti in motociklisti si tudi že sedaj lahko preskrbijo nakaznico za parkprostor v; tajništvu Autokluba- Občinstvo Pa opozarjamo, da bo imel nedeljski turistovskl vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.23 zjutraj direktno zvezo do Tržiča, tako, da* bodo oni gledalci, ki se bodo odpeljali s tem vlakom že ob 7. uri v Tržiču in jim bo brez nadaljnega mogoče priti še do serpentin nad Sv. Ano. Oni pa, ki si hočejo pogledati dirko pri startu oziroma: na ravni progi se lahko odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55 zjutraj. ISSK Maribor : SK Železničar. Danes popoldne ob 18. se bo vršila' na igrišču SK Maribora zanimiva tekma med SK Mariborom in SK Železničarjem. »Železničar«, ki je minulo nedeljo porazi TSK Merkur v razmerju 5:1, bo nudil gotovo dovelj odpora id zastavil vse! svoje moči, da doseže čim častoejši rezultat. SK Maribor nastopi v sledeči postavi: Kovačič; Novšak, Laznička; Hre-’ ščak I. Kirbiš, Božič; Stare, Hreščak H. Pavlin, Vodeb, Skrabar; rez. Pliberšek: ISSK Maribor-.Atletik SK Celje. V nedeljo, 14. t. m. gostuje ISSK ribor v Celju proti tamkajšnjemu prva^ ku Atletik SK, ki je na domačem terenu! izredno nevaren nasprotnik in je že po-1 novno porazil tukajšnji najboljši moštvi »Rapida« in »Maribora«. Vsekakor bo moral »Maribor« zastaviti vse moči, da doseže ugodnejši rezultat kot ga je dosegel pri zadnjem srečanju (4;1 za Atletik SI<). MOLNP (službeno). Seja M. O., ki bi se imela vršiti pondeljek dne 15. t. m., se vsled praznika ne vrši. Kdaj se bo seja vršila, bo pravočasno objavljeno. Klubi se pozivajo da naznanijo za bodočo nedeljo sklenjene tekme M. O. do vsakega pondelj-ka, da isti lahko stori potrebne korake. MOLHP (službeno). Za 15. t. m. napovedani sodniški izp^* ti se radi tehničnih ovir ne bodo vršili v pondeljek, temveč se prelože za nedoločen čas. Termin bo objavljen pra-. 'Vočasno. — Komisar* §fran Martfck! V E C E R' N I K ^uTfii V MarIKoTu73noIl Vm. T927. Drzna tatvina v spalnem vagonu V nedeljo ponoči si je vzel neznani specijalist za tatvine na železnici na piko neko bogato damo, soprogo banč nega ravnatelja iz Černovic, ki je potovala v spalnem vagonu na Dunaj. V kabini je imela dodeljeno gornje ležišče. Vrata vagona kakor tudi spalnega kupeja so bila zaklenjena. Pred-no je legla dama k počitku, je obesila svojo ročno torbico iz usnja na obe= šalnik. V njej je imela dragocenosti velike vrednosti- Tekom noči ni bilo čuti niti najmanjšega šuma v kupeju. Ko pa se je dama prebudila, je s strahom opazila, da je zginila torbica-Tatvina je bila izvršena nekje na pro gi Premisl-Tarnov. V torbici so bili številni zelo dragoceni predmeti, med drugim platinast prstan s četveroogla tim smaragdom in dvema briljantoma, obdanma z manjšimi dragimi kameni. Ta prstan je vreden 50.000 Din. Razen tega pa je bil v torbici še platinast prstan, vreden 70.000 Din, zlata zapestnica in listnica z gotovino, ki je tudi ni bilo malo. Kljub temu, da je bila tatvina sporočena policiji v Tarnovu in na Dunaju, je ostalo zašle dovanje zločinca brezuspešno. Kriminalni organi so prepričani, da je bil storilec kak profesijonalen železniški tat, ki je moral s svojimi ključi odpreti vrata vagona in kupeja, suniti naštete dragocenosti in mirno zapustiti vlak. !, M ; k IM -------* 5 ■-i:iv L- Krvava bitka s tihotapci Iz Newyorka poročajo,, da se je odigrala na obali južno glavnega mesta pravcata bitka med finančnimi organi in tihotapci alkohola. Patrolna ladja, ki je križarila in nadzorovala obal, se je približala sumljivemu motornemu čolnu, na katerem je bilo pet oseb. Finančni organi so našli na krovu 160 zabojev whiskyja in napovedali tihotapcem aretacijo. V tem pa so drzni lopovi potegnili somokrese in otvorili ogenj na stražarje, ki so takoj odgovorili s streli iz pušk in samokresi. Razvila se je pravcata bijka, ki je zahtevala med finančnimi organi dve žrtvi. Po napornem boju je obalni policiji vendar uspelo, pre- magati uporne tihotapce in jih oddati v roke pravice. Tudi kardinali zahtevajo povišanje plače Vatikan razpolaga z velikimi dohodki, ki se stekajo iz vsega sveta. Toda tudi v Vatikanu so se pričeli sedaj kardinali pritoževati, da je življenje zelo drago in zahtevajo povišanje svojih prejemkov. Kakor je znano, dobivajo kardinali letno 22.000 lir, toda s to svoto morajo kriti vse izdatke, med drugimi tudi re-prezentaciJske. Kakor se poroča iz merodajnih krogov, so kardinali skupno izročili vrhovnemu vatikanskemu inšpektorju prošnjo, v kateri zahtevajo, da naj se njihovi prejemki povišajo na 60.000 lir. To "bi pomenilo za Vatikan večji izda>*r v znesku 1,800.000 lir. — Kardinali bi dobivali torej 5.000 lir mesečno, kar gotovo torej ni pretirano. Težka ugctmtev narodnosti. Ko je prispel v angleško pristanišče Southampton parnik »Arlanza«, je ime- la angleška politična oblast velike težave pri vpisovanju novega zemljana. Braziljanska mati je na krovu angleške ladje v brazilijanskih vodah porodila otroka, čigar oče je bil Španjolec. Kateri narodnosti pripada sedaj ta otrok? Angleška oblast je odločila, da se lahko izbere brazilijanska ali pa angleška narodnost in da naj mati sama odloči. — Mati se je izrekla za angleško narodnost; da bo pa tudi nekaj španskega zraven, so dali otroku pri krstu špansko krstno ime Jose in temu imenu še pristavili ime parnika »Arlanza«. NEDELJA KOT PRAZNIK TUDI ^ TURČIJI. Nova Turčija se z urnimi koraki približuje zapadu. Državni poglavar in duševni vodja nove Turčije Kemal paša je pri svojih velikih reformah previdno-sistematičen. Pred leti je začel uvajati gregorijanski koledar, da Turčijo tako približa ogromni večini Evrope, sedaj, ko se je ta koledar kolikortoliko uvedel, je pa previdno naskočil muslimanski praznik — pe* tek — z odlokom, naj se iz praktičnih razlogov preloži na nedeljo. E. G. B rat: Ugrabljeni mMfml Roman ameriškega Jugoslovena. 82 Odšli so v pisarno. Tam je že čakala Dodda obleka, ki jo je pripeljala gospa Polly seboj iz Duea. Dodd se je v stranski sobici preoblekel ter se vrnil v družbo popoln gentleman. »Ampak ižkazalo se je, gospod ravnatelj, da je vaša metoda zanič, čeprav si nanjo toliko domišljate!« se je rogal Dodd in si prižgal cigareto, ki mu jo je ponudil ravnatelj- »Da, le na amerikanskih možganih se ni obnesla«, se je branil ravnatelj in nalival v čašico vodke- »Na slovanske možgane učinkuje točno.« »Tudi ne, zakaj Jack Bell ni Amerikanec, nego Jugosloven — Slovenec«, se je smejala Polly. »Jugosloven? Slovenec? Neznan narod, milo-stiva. Še nisem slišal o njem ... Mar žive Slovenci ob Črnem morju?« je vprašal ravnatelj začuden. »Ne, ne, ob Jadranskem morju ... ob Savi, Dravi, Soči in ob Donavi ... a vse to so za vas Ruse pač še španske vasi.« »A tako — v Španiji torej? No, veste, tamkajšnje ljudstvo pa menda sploh ni krščansko in slovansko, nego mohamedansko«, je majal ravnatelj glavo in se čudil bolj in bolj. »Torej Španec in Španka sta?« Polly in Dodd sta se smejala, popušila še vsak eno cigareto, srknila čašico vodke in se poslovila. Ravnatelj ju je spremljal po stopnicah k vozu. Tedaj je pošepnil Dodd gospej: »A naših 25.000 rubljev? Zahteval jih bom nazaj!« »Pustite!« je odgovorila Polly angleški. »Sposoben je, da naju znova oba skupaj zapre v blaznico . •.« »Jaz bi se ne branil . . .« je odgovoril resno Dodd in se zazrl hrepeneče v Pollyne oči. Ona pa se je le glasno zasmejala in dejala: »Vesela bodiva, da mu ostaneva polovico dolž* na; sicer pa bi tu ne hotela živeti, čeprav bi mi plačali vsako leto petdeset tisoč milijonov rubljev.« In prav prijazno sta se poslovila. Ravnatelj je poljubil gospej Polly celo roko in izjavil, da ne pozabi nikdar lepe Španke in njenega zvitega moža, ki je osleparil celo carskega činovnika. Ko je krenil voz ob palisadah h glavnemu izhodu, je srečal mladega kaznjenca kot noč 'temnih oči: »Ruski pisatelj!« je povedal Dodd. Pisatelj se je poklonil in z otožnim smehom salutiral. Dodd mu je bliskovo vrgel smotko in šop ključev. »Morda rešijo njega. Ime Polly mu gotovo ostane sveto!« je dejal. Po!ly je pokimala kaznjencu, ki je pobral oboje in hvaležen mahal z roko za vozom. Veselo smeje sta se odpeljala v Duč . .. Medtem pa je bežal Jack Bell že peti dan preko ruskega severnega Sahalina na jug in na japonski Sahalin- Pod obleko stare služkinje si je bil vzel močno moško obleko in plašč — vse iz Doddove garderobe. Komaj je dospel do luke, je vrgel ženske cape s sebe ter je krenil po ovinkih v hribe, porasle s smrekami, brezami in hrasti- Odrezal si je močno batino, v žepu je imel bro\vning, okoli vratu obešeno bisago z živili, v notranjem žepu pa več tisočakov rubljev in dolarjev. Dnevi so bili megleni, zato se je držal obrežja, vendar ne preblizu, da bi ne padel v roke ruskim kordonom. Pomlad je prihajala v deželo, zato je bilo podnevi skoraj toplo. Toda ponoči je pritisnil vselej rezek mraz. Jack je nalomil vsak večer suhih vej, jih nametal na visok kup ter si zakuril in se grel. Megla je bila ponoči še gostejša, zato še ni mogel opaziti niti dim niti ogenj. Preživljal se je s trdim sirom, konservami, suhorjem, prilival vodko in pil vodo gorskih vrelcev. Že davno bi bil Jack Bell lahko preko ruske meje, toda bal se je ruskih straž, ki jih je bilo povsod vse polno. Moral je biti previden. Šesti dan je naletel v gozdu vrhu gore na moža z dolgo, razku-štrano brado in tudi po rokah in n^ah vsega kosmatega. Bil je rumeno rjave polti ter odet v sirote živalske kože, ki so bile zvezane z rastlinskimi vlakni. Na hrbtu je nosil ustreljeno srno, za njim sta stopala velika, takisto razkuštrana psa. Videti je bilo, da so se divji mož in njegova psa silno prestrašila tujca. »Lačen sem«, je dejal Jack Bell ruski, ker njo gova zaloga je pošla že prejšnega dne. Veliki kosmatin, ki je pripadal izumirajočemu plemenu Ainov. predhodnikov Japoncev, ga ni razumel- Jack Bell si je pomagal z znaki. Hitro je mož položil srno na tla, vzel iz žepa nož, odrezal stegno in ga pomolil beguncu- (Dalje prihodnjič.) .............................. Mali oglas), ki »lužijo v posredovalna in socijaln« namena občinstva; vsaka bsssda 30 p, ■ajmanjii inssok Din 6-— Mali o a lasi \ Ženitve, dopisovanj« in ogla-I trgovskoga ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, nejmanjši znesek Din 10'— Slugo išče Kasifao društvo v Pobrežju pri Mariboru. Stanovanje prosto. Prijave sprejme takoj gasilno, društvo v Pobrežju. 733 Knjige veže * od priproste do umetniško dovršene vezave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ul. 24 in 37. 428 Specljalna delavnica črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 571 Pozor! čevlje, samo ročno delo iz najboljšega blnga. Moški, visoki, boks 190 Din. Moški, nizki 180 Din, damski, nizki vsake vrste 160 Din. Naročila po meri in popravila po najnižjih cenah. Franc Neubauer, čevljar, Gornja gosposka ul. 33, Maribor. 649 Deklica z dežele katera zna šivali išče mesta v kuhinji. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista. 712 Zahtevajte povsod »Vecernik**! poštenih starišev in s primerno šolsko izobrazbo (najmanje z dvema razredoma srednje šole) sprejme takoj 719 manufakturna in modna trgovina FRANC MASTEK Maribor, Glavni trg mm im* y ' —----------— I______ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani? Vinski se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prwi dalmatinski kleti'4 v Mariboru, Mesarska ulica 5. 418 repp de chine od Din 60'— naprej se debi *»mo pri 6« I. Trpin -u, Maribor, Glavni trg 17 kupujem in prevzamem iz kleti prodajale* od 50 kj? naprej. Karol Schvvarz hetel „črnl orel" Maribor, Grajski trg 1. Petera o faopailšže BSsftnca ob Dravi V pondeljtak, dne 15. avgusta, (na praznik) VELIKA OBALNA VESELICA s koncertom In plesom ter raznimi drugimi zabavami 73* kakor drča itd. Začetek ob 14. uri, vstopnina Din 5-—. Otroci pod nadzorstvom starišev vstopnine prosti. izdaiatelja in urednik: F r Stanko De an Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. Dredstavnik t e 1 a v Mariboru. !