Št. 33. V Gorici, v četrtek dne 24. marca 1910. TttftaJ XL. Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K ^ V » ... i« t» . Posamične številke'siaffeJ6Wvin. V. Oorici se prodaja „Sočaw v vseh tobakarnah. • „S06A" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem 'iiHJradištaJkem" in dvakrat v letu »Vozni red že« Icznic, parnikov in poštnih zvez. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v 1. nadstr. na." Upravnl&tvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin.> 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po • prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta, — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon i „Gor. Tiskarna" A. Gabrščejc (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. »Mizarska zadruga" v Solkanu v likvidaciji. Povedali smo že v »P rimorc u« in v »Soči«, da »Mizarska zadruga« je sklenila na občnem zboru 17. t. ni. — likvidacijo, t .j. zadruga se razdruži, imetje se proda, terjatve poterjajo in dolgovi poplačajo. Ako bi ne bilo dovolj imetja v kritje dolgov, pride na vrsto t r i-k r a t no jamstvo deležne glavnice (okrog 68.000 K). ' '* • Občni zbor ni radovoljno sklenil li- j kvidaeije, marveč bil je v to prisiljen od j tistega, ki je doslej___dajal denar. Naša ' »Trgovsko-obrtna zadruga« v Oorici je } namreč iztožila nevknjiženo terjatev na ! menice v znesku 220.000 K t e r z u rti b i-1 a vse imetje M i z a rs k e z a d r uge s terjatvami vred (katerih je nad 200.000 K). Načelstvo T. o. z. je sklenilo, izterjati ves dolg brez odlašanja in na najkrajši način. Zakaj je to storila, bo razvidno iz tega članka. Mizarski zadrugi ni ostalo drugega nego skleniti likvidacijo. Naloga likvidacijskega odbora je zdaj, da dožene, ali ostane le pri likvidaciji. Mizarske zadruge bo torej v tej obliki konec, ker se je T .o. z. naveličala dajati v takih razmerah denar in vedno le denar, — kakor so se po drugi strani naveličali jamčiti za ta denar tisti, ki vise pri T. o. z. z vsem svojim imetjem za ogromno posojilo blizu pol milijona kron, ki so bile doslej na razpolago solkanskim mizarjem. Ti usodepolni koraki so m o r a 1 i priti nad Mizarsko zadrugo, ker v Solkanu ni mogla dabiti trdnih tal — zadružna mi sel. Kakor je žal med Slovenci veliko takih slučajev, tako so tudi v Solkanu smatrali M. z. le za molzno kravo, ki mora dajati vedno in obilo dobrega mleka, nikdo pa ni poprašal, ali ima ta kravica dovolj sena in — kdo ga plača! Ali molzlt bi pa le vsi vprek! Kdo se ne spominja, na kakšni stopnji je bilo solkansko mizarstvo še pred 15 leti. Komaj 10 let je tega, ko je bila v Solkanu sedanja ekscelenca E., ki je poročal vladi, da je tu mizarstvo kvalitativno in kvantitativno na prenizki stopnji, delavnice so mizerne, delavstvo zanemarjeno. — In res je bilo slabo za solkanske mizarje, ki so silno malo zaslužili vsled bedaste konkurence pri prodaji izdelkov. In zaradi tega so se začeli zanimati za mizarje drugi rodoljubi, najprej samo v ta namen, da bi se odpravila konkurenca z jednotnimi cenami, iz tega je nastalo društvo in iz društva — Mizarska zadruga. Dandanes je v Soikanu vse polno lepih, velikih, lepo vrejenih delavnic, izdelkov je vsaj dvakrat več, ki so tudi kvalitativno boljši, delavcev je vsaj še enkrat več, plače so veliko boljše, cene so razmeroma dobre, razni gospodarji so si lepo opomogli — le Mizarska zadruga ni mogla nikamor naprej! Solkanski mizarji so oddajali svoje izdelke M. z., ki je sproti plačevala v polnem znesku po cenitvi iz vrste mizarjev samih. Kam in kako naj M. z. odda te izdelke, za to se ni nihče več brigal. Take dobrote niso uživali še nikjer na svetu! V Plznju imajo tudi M. z., a ta plačuje ob izročitvi blaga le — e n o t r e-tj i n o stroge cenitve. Ostanek dobivajo potem, ko je blago prodano. — Da je M. z. mogla oddati izdelke svojih čla-. nov, je iskala odlemnikov v Trstu, v Pul- ju, na Reki, v Dalmaciji, v Egiptu, —- in tu je nosila ona sama z gube v s e h v r s t, ki bi sicer šle na škodo mizarjev. Dogodilo se je, da je M. z. razpe-čata eno leto za 1,200.000 K blaga, a b i-1 ančnega dobička je bilo le 4000 K, kar pomenja — očitno z g u b o. Toda v resnici je bilo tu veliko dobička, kateri so pa mizarji prejemali celo leto vsako soboto od —- M. z. Na Dunaju v minister-stvu kar niso hoteli verjeti, da more je-dna zadruga izdelati za 1,200.000 K blaga! Tak velikanski razvoj M. z. je omogočila naša Trgovsko-obrtna zadruga z velikanskim kreditom do — pol milijona kron! A kaj so storili mizarji, da so dobili toliko denarja na razpolago? Vsi vkup so v p e t i h letih zložili s tedenskimi kronami do 8000 K zadružne glavnice. Ker to — nič n i,' so se oglasili iz samega rodoljubja nemi z a r j i in zložili do 68.000 K zadružne glavnice. In ker je vsega tega le še malo, so nekateri boljši mizarji, v prvi vrsti pa nekaj nemi-zarjev — podali solidarno jamstveno izjavo, da jamčijo z vsem svojim imetjem T. o. zadrugi za vsako izgubo, ki bi nastala iz tega razmerja.... In tako so imeli solkanski mizarji vedno na razpolago do pol milijona,kron, dočim bi drugače ne imeli niti toliko grošev! Toda v Solkanu niso znali ceniti, dobrot, katere so uživali. Vsak hip so nastajali spori, ki so izpodjedali temelje IVL z., rušili jedinstvo in ozlovoljevali tiste, na katerih ramenih je slonelo vse delo, vsa odgovornost in največje jamstvo za uporabljene kredite. Koliko je bilo tu intrig, koliko jezikanja, polena so letala pod noge, da je bilo že zares ostudno. Sledilo je, kar je moralo slediti: ugled se je pričel majati, temelji so pokali vsi, dobro-ime je pešalo, —- a kar je najhuje, zaradi M. z. je trpela in še trpi na ugledu in kreditu tudi Trgovsko-obrtna zadruga, ki pač ne more vsakomur pomoliti pod nos listin, ki dokazujejo, da ima za s v o j o t c r j at e v tudi osebno jamstvo cele v rs te i m o v i t i h m o ž. Konečno je prišlo tako daleč, da je bila T. o. z. prisiljena: odpovedati to posojilo in iztožiti g a, kar je v pravilnem teku. Mizarske zadruge v tej obliki ni mogoče rešiti. O njej se lahko reče: Der Mohr hat seine Schuldigkeit getan, der Mohr kann gehen! — Storila je veliko dobrega, le sama si ni mogla opomoči. — Mizarska obrt je danes v Solkanu na visoki stopnji, kar je zasluga M. z. — Sol-kanci naj pazijo le toliko, da ne padejo nazaj v težave pred 15 leti. Tovarne M. z. pa naj bi ostale v narodnih rokah! Najža-lostneje bi bilo, ako bi pograbili prekrasne naprave — tujci, katerim bi domačini 11 a Č a n i 1 i. Govor dr. Rybara v debati o italijanski pravni fakulteti v poslanski zbornici. Tržaški drživni poslanec dr. Rvbar je imel v poslanski zbornici 17. t. m. v debati o italijanski pravni fakulteti znamenit govor, ki je napravil v vseh političnih krogih velik utis. ; Govoril je tako-le: Nedemokratično je v tej državi eno narodnost protežirati. Noben ljudski za- stopnik bi danes ne mogel več zahtevati, da *e univerze takorekoč rezervirajo za dedno plemstvo. Privilegiji plemstva so odpravljeni, tudi privilegijev narodov ne gre več kvišku držati. Drugi narodi so bili v srečnem položaju izobraziti svojo kulturo. Ce so manjši narodi v Avstriji zaostali, niso temu vzrok sami, temveč avstrijske vlade. Drugi narodi niso iz sebe tvorili velikih reči, temveč so se v varstvu ostalih razvijali. Malim narodom očitajo, da nimajo predpogojev za univerzo, da jim manjka profesorjev in literature. Tudi Nemci niso imeli teh predpogojev, ko so si ustanovili svoje univerze. Jugoslovani imajo že'danes vseučiliške profesoric, le da so ti primorani predavati v nemškem jeziku, ker ne morejo nikjer predavati v materinskem jeziku. Bolgari in Srbi danes lahko konkurirajo z vsemi kulturnimi narodi. Kar je bilo mogoče tem, je mogoče tudi Rusfnom in Jugoslovanom. Tudi Čehi niso imeli znanstvene literature. Danes laho trdimo, da se če*« ški pravniki lahko postavijo na stran nemškim kolegom, in da kak Randa celo vse presega. Za Jugoslovane je vlada imela vedno le obljube in včasih sladke izjave. S tem, da je dovolila par štipendij, je vlada mislila, da je izpolnila dolžnost nasproti Jugoslovanom. Jugoslovani z obžalovanjem opažajo, da se je tudi to pot z merodajne strani povdarjalo, da zaslužijo Italijani odličnejše postopanje. Jugoslovani niso •principielni-nasprotniki' laške fakultete, privoščijo jim to univerzo, kakor zase zahtevajo šol. Z zadoščenjem lahko konsta-tirajo, da se je le en del zastopnikov enega edinega naroda izjavil principielno nasprotnim ustanovitvi nenemških univerz. Vse druge narodnosti zastopajo una-. kopravnost vseh narodov; zato je upati, da se bo ugodilo tudi željam slovenskega naroda. Politični momenti silijo Jugoslovane, da zavzemajo navidezno sovražno stališče nasproti vladi. Nemci, ki se zavzemajo za laško univerzo, delajo to le iz političnih vzrokov. Večina v tej zbornici obstoji iz Nemcev, ki iščejo zaveznikov in hočejo jeziček na tehtnici, 20 meščanskih izraelitških zastopnikov pridobiti zase. Italijani imajo'čisto prav, če izrab-.. Ijajo trenutno politično konstelacijo. Tudi Jugoslovanom naj se ne zameri, če delajo isto in predvsem nastopajo proti temu, da se hoče iztrgati iz celega kompleksa avstrijskega vseučiliškega vprašanja eno vprašanje. Jugoslovani iz taktičnih vzrokov nasprotujejo laški univerzi. Da je tako prišlo, so vzrok le Italijani in vlada. Vsak narod ima pravico nele o tem odločevati, katere šole so potrebne, temveč tudi, kje naj stoje. Zato je treba v Avstriji kodificirati narodno avtonomijo. — Med hudimi nasprotniki narodne avtonomije so danes laški liberalci, V Trentinu so avtonomisti, na Primorskem nečejo o nar. avtonomiji ničesar vedeti. Če bi mi imeli narodnostno avtonomijo, bi ničesar ne imeli proti Jaški univerzi in še proti drugim laškim visokim šolam v Trstu, Ampak potem bi tudi nam. moralo biti omogočeno, da ustanavljamo svoje šole tam, kjer jih rabimo. Ker pa nar. avtonomije še nimamo, mora. tu v parlamentu en narod drugemu dovoljevati šole. Odločilno za stališče Jugoslovanov nasproti laški univerzi .te postopanje Italijanov v šolskih vprašanjih. Slovencem •nečejo liberalni Italijani ničesar dovoliti. V Trstu je edinole od laških liberalcev odvisna izpolnitev slovenskih šolskih zahtev. V drž. zboru nas Italijani rabijo, ker je večina tu tako zelo nezanesljiva, da se morajo bati, da se stvar ne razbije. Če je Italijanom na tem, da dobe laško fakulteto je pač v njih interesu sporazumeti se tudi s tistimi narodnostim!, Hi tvorijo tu večino. Kaj pa še! Nasprotno; dvakrat se je poskusilo vsaj pogajanja vpeljati med Italijani in Slovani. Preteklo leto junija in julija je. bil na inicijativo katol. narodnih in soc. demokratičnih Italijanov razgovor med temi in vsemi slovanskimi primorskimi poslanci. Značilno za to, da ti niso bili Šovinisti, je to, da so vsi, tudi vsi ti slovanski poslanci govorili laško. Italijani bi sličnega ne storili, tudi ko bi znali slovanski jezik. Slovani so formulirali svoje zahteve, odgovor pa je bil, da je stvar v prvi vrsti odvisna od laških liberalcev. To je res, ker v Trstu vladajo ti. Vprašali so jih, čakali odgovora cele mesece. Laški liberalci pa do danes niso odgovorili. Nečejo sesti s Slovani k eni mizi, ker vedo, da je njih stvar krivična in je ni mogoče zastopati. Posl. Pittoni je omenil, da so Slovani glasovali proti podobnemu soc. demokratičnemu predlogu. Takrat je šlo za Čisto specielna vpra^-sanja, za preložitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico; da Slovani v takem vprašanju, ki se ni rešilo niti potom zakona, niti potom kompromisa, med strankami temveč edinole z administrativno naredbo vlade, nečejo stopiti šele v pogajanja, je jasno. Ko pa so soc. demo-kratje v decembru svoj predlog, v obč. svetu ponovili,.so Slovani glasovali zato, da .stopijo tu v zbornici in v Trstu z Italijani v pogajanja, za kar so Še danes.pripravljeni* Laški liberalci pa so bili proti temu in so v svojem organu izjavili, da nikdar ne bodo stopili v pogajanja s Slo-srvani in da o sporazumu nečejo prav ničesar slišati. In zdaj naj Slovani prijazno sprejmejo šolske zahteve Italijanov? Oni, ki od laških liberalcev ne morejo dobiti niti ene ljudske šole, ne morejo glasovati za laško, univerzo. Proti opravičenosti slovenskih ljudskih zahtev se sklicujejo celo na odredbo upravnega sodišča, s katerim se ravno, odklanja negativna razsodba kot neutemeljena. Ne gre se le za kakih 40 šoloobveznih otrok, temveč 1200 in da so najbližje šole tržaškega teritorija, v katere hočejo pošiljati slovenske otroke, tako prenapolnjene, da nimajo tam niti otroci iz onega okraja več prostora. Sicer je povsod tako, da hodijo kme-sčki otroci v mesto v šolo, da pa hpdiiOj, otroci iz tako obljudenega mesta, kakor je,; Trst, skozi celo mesto v okoliško vaško šolo, to pač morejo zahtevati le taki Italijani, ki laške kulture niso„vredni. Čfc.ho-čejo imeti gospodje pečenko, naj dajo nam. prej vsakdanji kruh,; radi jim bomo potem dali pečenko. Vkljub takemu postopanju^ laških liberalcev priporoča vlada spreje--tje predloge. Kršč; socialni in sbc. demokratični Italijani naj pomislijo, da bi Ilo bil-naravnost uspeh in transi gentne laško»libe-ralne politike. -j Zato bi bilo v interesu ostalih; laških.^ strankin zastopnikov vseh narodnosti .iz-vzemši ultranemškihnačiona.lc.ev, da"..bj,. bilo to vprašanje začetek narodnostnega $*-, sporazuma, ,in, da bi se postavil princip, cta se ne dbvoli nobenemu narodu nobena univerza, dokler niso tudi drugi narodi glede' svojih šolskih,zahtev zadovoljni. Le iia ta. način je mogoče priti do rešitve narodnostnega problema. Z rešitvijo po deželah in koscih, kakor jo je predlagal Koerber, pvidemo tja, da bodo večji in~ , privilegirani narodi zadovoljni, manjši pa bi odšli praznih rok.- Nasproti ugovorom soc. demokratov in opombam »Arbeiter Ztg.« je treba povedati, da Slovenci niso narodni šovinisti, temveč da so v mučnem položaju. Rabiti morajo pravico siiobrana. Platonske izjave soc. demokratov, ki prKrjujejo opravičenosti tudi drugih visokošolskih zahtev, nič ne pomagajo, ker ne bodo Nemci in Italijani, ko bode svoje zahteve imeli v žepu, nič več glasovali za Slovane. Soc. derhokratje pravijo, da je krivično, nastopiti proti tako pravični zahtevi. Pa tudi soc. dcmokratje se poslužujejo v gospodarskem boju takih sredstev, bojkota ali pa stavke. Mi smo prav v takem položaju. Mi proklamiramo proti tej zahtevi Italijanov in vlade politični bojkot, in tisti, ki v tem ' političnem bojkotu nastopi proti nam, igra vlogo stavkokaza. (Konec pride). Znati je treba Pekaiefe pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale, navodila daje kuharska knjiga, ki jo razpošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Bistrici vsakomur zastonj. DOPISI Iz ajdovskega okraja* j Iz Rihemberga. — Prvi pogum, da je nastopil proti družbi sv. Cirila in Metoda, je imel naš zdaj slavnoznani kaplan Bre- j zavšček; hoče pač s tem doseči, da bi I zanj vedela javnost, da bi od svojih predstojnikov dobil pohvalo in kako mastno službo. Nekoliko odgovora na svoj nastop | je že dobil. I Naš kaplan je »korajžen« fant, ni,mu bilo tega dovolj, temveč se. je v nedeljo skazal še Večega junaka. i Slišite in čujte! Na trg pred spominsko ploščo našega nepozabljenega Simona Gregorčiča je sklical po večernici v nedeljo, dne 20. t m., javen shod kjer je slavil v družbi nekega domačega »kapuci-na« (brez kute) samega bojevitega Nemca Luegerja, bivšega dunajskega župana, ki ima za Slovane edino to zaslugo, da so pod njim na Dunaju zaprli češke šole, katere so si brati Čehi sami vzdrževali. Slavil se ve ga je edino zato, ker je bil Nemec Lueger tudi proti družbi sv. C. in M., kakor naš Brezavšček. Ta nesramni tihotapski shod bi mu bilo zavednejše ljudstvo, gotovo razbilo,' ako bi mu ne privoščili javne blamaže; tako naj pa sedaj javnost sodi, kakšnega zavednega kaplana ima Rihemberg. Vse ljudstvo se zgraža nad tem brez-domovinskim postopanjem tega srbbritne-ža ter ga celo pristaši lastne stranke obsojajo. Heil dir, — Brezavšček & companija belia! - Gesta Sv. Križ. — Raznesla se je bila govorica, da je umrla mlada žena, ki je zapustila 3 male otročiče. Mož je. v Ameriki, kjer se trudi in ubija, da pošilja denar ženi, s katerim si kupuje potrebne reči. Ta žena je bila zelo pobožna. Vsak ' dan je Hodila k obhajilu.Župnrk ji je že namignil, da je tega skoraj preveč. Ženo pa je toliko navijal neki kapucin, da je s te-T žko prisluženimi krajcarji svojega moža v Ameriki k u p i 1 a m a š n o s r a j c o za 80 K! — Vest naj ga peče, kadar jo obleče! Kaj mislite, da se je s tem zadovoljil? Žena je morala nabira« denar. Dali so jej polo, s katero je hodila ta verska prena-petka iz hiše v hišo in nabirala denar. — Rekli so, da nabira za »žemnar«. Nabrala je precejšnjo svoto, menda 160 goldinarjev, — Denar so porabili, da so kupili cerkveno bandero! V Sv. Ktižu je kapucin, ki se dela zdravnika. Ti ubogo revče! Zdravnika se dela in hodi po hišah ter daje bolnikom razne kapljice. Tudi to ženo je zdrav.il. Slišalo se je, da je rekel, da jo on ozdravi in da ni treba hoditi pa zdravnika. Zenar mu je tudi zaupala. Saj je bila kar srečna. Duhovnik je. Saj veste, kako taki ljudje slepo zaupajo duhovnikom. Dajal ji je kapljice. A žena je bila vedno slabša in slabša z dnem. Njena sestra je le s silo šla po zdravnika V Ajdovščino. Seveda mu ni povedala, da jo je pn-ej packal z raznimi kapljicami Celestin. Vse so poskusili, predno je zdravnik prišel; Zdravnik pride. Preišče ženo. Zmaje z glavo in reče: najbrž ste prišli po me prepozno. Težko bo kaj iz nje. No, vendar jo je rešil. Prašamo poklicano oblast, ali ve, da oni kapucin izvršuje zdravniško prakso po celi okolici? In bedasti ljudje mu hodijo na lini. Kaj hoče ukreniti, da se mu to zabra-nt? -Ali se ne zgodi, da'lahko kakega »člo* veka, ki bi sicer ozdravel, zapacka?^ « Kaj bo tak kapupin vedel? Saj je mezgov predstojnik že rekel nekemu človeku: Kako ste ljudje neumni! Saj ne razume o. zdravilstvu ničesar! Ta sodba je resnična. Zahtevamo energičnih korakov, da se to delo zabrani. Ti, ljudstvo pa imej enkrat pamet. Hočeš, da te ozdravi kak kapucin, ki nič ne ve. — o neumnost, neumnost, kako si ti draga! Cesta r, h kobariškega okraja. Iz Kobarida. — Dne 19. t. m. smo ; spremili k" večnemu počitku zemske b-. stanke c. kr. fin. viš. rešpicijenta Fran-a Cetina v Kobaridu ob veliki udeležbi vseh slojev prebivalstva vklub deževnemu vre-J menu. Ta udeležba priča o priljubljenosti I pokojnika radi njegovih vrlin. Živel je skromno le svojemu poklicu in družini, katera je toliko bolj pomilovanja vredna, ker je. tragična osoda naključila, da je bilo najmlajšemu detetu komaj 2 dni, ko je njegov roditelj izdihnil. Potrta vdova in sirote, za katere so blagosrčne soproge finančnih uslužbencev v Kobaridu vprav po materinsko skrbele^ so predmet splošnega sočutja. "''¦.. Pogreba so se udeležili m. dr. gosp. c. kr. finančni komisar Fran Umek z 25 finančnimi uslužbenci, p. n.~ uradništvo, domači gospod zdravnik, občinski zastop, c. kr. žandarmerija, oddelek c. kr. žreb-čarjev, oddelek domače požarne brambe z načelnikom in velika množica občinstva iz trga in okence. Prijazni Kobarid že dolgo ni videl tako lepega pogreba. Vsem p. n. udeležencem bodi v imenu nesrečne vdove in sirot tem potom izrečena prisrčna zahvala. N. p. v m.! Iz goriške okolice. Iz Solkana. (U s t a n o v i t e v C i r il-Metodove podružnice). Pri nas smo ustanovili 13. t. m. podružnico Ciril-Metodove družbe, ki šteje čez 100 članov. Izvolili smo začasni odbor, kojega predsednik je mizarski mojster g. Andrej Ličar, njegova namestnica pa gospa Maka-rovič, gostilničarica ob Solkanski cesti; tudi vsi drugi posli so se izročili v spretne roke in nadjamo se, da bode podružnica vrlo napredovala. Nam Solkancem žuga v narodnem in materijalnem obziru velika r ^varnost. Od severa prodira z mogočnimi in naglimi koraki Nemec, od juga in jugozahoda pa Lah. Oba naroda razpolagata z mogočnimi sredstvi in marsikatero udobnostjo, ki jo mi pogrešamo. Mi se delimo v na-rodno-napredne, katoliško izobraževalne, socijalne demokrate, narodne socijaliste. Ako pa se proti skupni nevarnosti ne združimo za skupno delovanje, nas po malo letih duševno močnejši Nemci in Lahi podjarmijo z večjo splošno in strokovno omiko in mi postanemo na lastih domovih hlapci ptujega navala,-Zelja, da bi se to ne zgodilo, dovedla je nekatere rodoljube, med njimi posebno g. dr. Dereanija, da smo ustanovili v Solkanu podružnico Ciril-Metodove družbe. Reči moremo, da pri sedanjih raztrganih razmerah v občini hi druzega dru štva, /v katerem bi mogli pristaši raznih skupin tako dobro skupaj delovati kakor ie imenovana. Na meji naše občine so postavili mogočni Nemci trdnjavo, iz katere nastane v malo letih večrazredna ljudska šola. po kateri se bode širilo nemštvo, pa tudi protestantizem. Ko se tam utrdijo, pomaknejo se nam bližje, izkoristijo svojo moč, pa tudi našo nebrižnost, ako se v marsičem ne poboljšamo. In ko se bode delil boljši kruh v obliki raznih služb in obrtnih mest, dobe ga oni, ki bodo za taka mesta sposobnejši. Zato na delo! Izobrazujmo se in varujmo se z združenimi močmi. Pustimo, naj vsak stan zastopa svoje posebne interese, kakor se mu zdi najbolje, a za skupne interese delujmo skupno. Za tako skupno delo naj nam pri sedanjih razmerah služi Ciril-Metodova podružnica. Kakor ii.ia vsaka še tako potrebna ustanova svoje nasprotnike, tako ga je imela tudi naša; naš kaplan g. Ciril Za-mar *e ponovno neugodno vplival proti njej in sicer z onega mesta, ki je namenjeno za razširjenje ljubezni do bližnjega* za tolažbo pri naših težavah v. boju za obstanek, .v družinskem trpljenju, v bolezni itd. Ta gospod je prišel tudi k usta-novemu shodu, a ne z namenom, da bi pristopil k podružnici, ampak da bi debatiral (se pričkal). Kc- ^mo mu povedali, da se ne bode debatiuio, ker imamo v stalnih pravilih začrtano pot in oni, ki se niso oglasili za pristop k podružnici, nimajo besede pri ustanovitvi, je odšel, češ, da nima kaj delati na ustanovnem zboru. Prav! Vsak imej prosto voljo; od nas naj se pa ne pričakuje ,da bi imeli onega vabiti k ustanovnemu zboru, ki je že več časa prej govoril neugodno proti ustanovitvi Ciril-Metodove podružnice. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. — »Rokodelsko bralno društvo« v Tolminu vprižori v nedeljo, dne 3. aprila 1910. v novi gledališki dvorani v Tolminu »Trije t i č k i«, burko v dveh dejanjih. —¦ Spisal Jak. Stoka. — Začetek točne ob 3. popoldne. •— Vstopnina 40 vin., sedeži posebej 20 vin. Družba sv. Cirila in Metoda. K obrambnemu skladu je pristopilo starašinstvo v Podgori vsled sklepa v seji 21. t. m. Svoto 200 K je izplačalo našemu upravništvu. — Vsa čast podgorskemu starašinstvu! Živeli posnemovalci! | Za družbo sv. C. in M. se je nabralo v gostilni g. Karola Fiegel K 2. Ajševica. — Namesto cvetja na grob pokojnemu pesniku Medvedu nabrala za družbo g.čna Pavla Komelova 2 K 16 v. Pozor! — Vse pospeševalce družbe sv. Cirila in Metoda prosimo ponovno in nujno, naj svojih pokroviteljnin, prispevkov za obrambeni sklad, podružničnih članarin in zbirk iz nabiralnikov ne pošiljajo potom časopisov, marveč naravnost vodstvu naše družbe. Za vse te dohodke se vodijo tu posamezno posebne knjige. Darov, izkazanih po listih, ne moremo zasledovati, pa če bi jih tudi imeli v evidenci, pridemo z računi navzkriž, ker bi se absolutno ne ujemalo pavšalno izkazane zbirke po lisuh, na drugi strani pa obrambeni sklad, nabiralniki itd. — Prosimo! Domače vesti. Kotnikov večer. — Na letošnjem občnem zboru »Moške podružnice sv. Cirila in Metoda v Gorici« je predlagal g. Jos. Medved, naj bi se prirejalo družabne večere, ki bi združevali goriške Slovence in ob jednem podpirali družbo sv. Cirila in Metoda, ki je za nas tu ob meji velikanskega pomena. — Prvi družabni večer, čigar"prireditelj je bil g. Medved sam, se je vršil »pri Jelenu« dne 18. t. rn. Posvečen je bil spominu blagega družbinega dobrotnika K. Kotnika. Po uvodnem nagovoru predsednika moške podružnice, g. dr. Dereani-ja, ki je pojasnil namen družabnih večerov, zlasti Kotnikovega, jd.de-klamoval mladi Ivo Medvedov večeru primerno pesem v proslavo K.-Kotnika. Mladi Ivo je nastopil kakor mož, ni se bal, četudi je stopil prvič na oder. Deklamiral je razločno in z lepim naglasom. Druge točke programa so se profzvajale v občo zadovoljnost. Gdč. Klementino rlrovatino-vo že poznamo kot izvrstnp solistinjo. Kadar zažvrgoli s svojim ljubkim glasom, bi jo človek kar poslušal, Znani kvartet . gospodov Črnko, Radikon, Jos. R. Lev-pušček in Jakše je zapel tri četverospe-ve, ki so želi buren aplavz, kateri ni ponehal, dokler niso pridejali še eno, dve iz svojega bogatega pevskega zaklada. Posebno vzradoščeni pa smo bilij ko so nastopile moči, katerih do sedaj še nismo poznali. Gdč. Pavla Reifova je nastopila v dveh pesmih in si pridobila s svojim nežnim altom, petim z globokim občutkom, častno ime. Prvič smo slišali tudi gdč. Cirilo Medvedovo, ki ie poslušalce s svojim dobro izšolanim, polnim drugim altom naravnost očarala. Manzocchijev trospev »Prihaja maj« so pele imenovane gospodične tako izborno, s tako finim občutkom, da so ga morale po burnem aplavzu ponoviti, Gdč. Medvedova pa se ni pokazala samo izborno pevko, ampak tudi izvrstno igralko na klavirju. G. F. K u b i š t a smo spoznali mojstra na goslih. G. Ku' ;šta, ki poučuje tudi privatno, je učitelj glasbene šc^e Pevskega in glasbenega društva v Gorici, kateremu je pač častitati na tako izvrstni moči. Omenimo še, da se ni ikušalo povečati dohodkov z razpndajanjem raznih drobnarij, ki se tudi na siedečih družabnih večerih ne bodo ponujale. Le z vstopnino in prostovoljnimi doneski se je nabralo toliko, da se je odposlal vodstvu v L j u b 1 j a ts o prvi kamen družabnih večerov. Večina udeležencev je preplačala vstopnino, za kar ji izražamo v imenu družbe iskreno zahvalo. — Pohvalno moramo omeniti tudi cenjeno občinstvo, ki se je ves čas, dokler je trajal program, vzdržalo kajenja. — G. Medvedu pa izrekamo prisrčno hvalo, da nam je priredil tako zabaven večer. Volilni imenik veleposestva za volitev 23. aprila t. 1. je razglašen v uradnem listu. Volilcev je 132. — Pritožbe glede vpisa volilne pravice nimajočih alt nevpisa volilno pravico imajočih je podati natnestništvu tekom neprestopnega roka 14 dnij, začenši z dnem objave razglasa. Slovensko gledališče v Gorici. — Ka-smo že poročali, pridejo v aprilu v Gorico ljubljanski, igralci, ter prične gostovanje v soboto 2. aprila z realistično komedijo Poljaki n j e Gabrijele Za-polske: »Morala gospe Dulske«. To presenetljivo slovansko delo je' doseglo na Ijublj. odru fenomenalen uspeh, gotovo se tudi Goričanorn priljubi. V nedeljo 3. aprila se uprizori vele-zabavna francoska burka Gavaulta in Charveya: »Gdč. J o s e 11 e -~ m o j a žen a«, ki je skoro na vseh odrih dosegla uspehe radi svoje zabavnosti in komičnih pipletkov. V pondeljek na praznik 4. aprila se igra duhovita francoska veseloigra literarne vrednosti »Ljubezen b d i« od R. de Fiersa in A. G. de Caillaveta. Fino delo, ki se bistveno razlikuje od navadnih vsakdanjih burk in veseloiger. Sploh pa je vodstvo, letošnjega gostovanja strogo pazilo pri sestavljanju reper-toira, in izbralo izključno samo vrlo uspele novosti tekoče sezone. Prihodnja predstava v Gorici potem bo 7. aprila (četrtek.) »Eda S.« se imenuje letalni stroj bratov Rusjanov, ki bo dnč 28. marca, to j*e na V e H k o n o č n i ponedeljek prvič javno vzletal od 3. do 6. ure popoldne na Velikih R o j c a h. Vežbališče bo zaprto z vojaškim kor-donom. Letalni stroj bo vodil zrakoplovec Edvard Rusjan. V slučaju neugodnega vremena se bo vršil vzlet naslednjo ugodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor K 2, II. prostor Ki. Smrtna kosa. —- V Šmihelu pri Šem-pasu so pokopali posestnika Gregorja S a-m o k e c a, ki je doživel starost 75 let. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš naše napredne stranke. Naj počiva v miru vrli značajni mož! »Sarlatansko vsklpevanje« imenuje »Gorica« naš o d p o r proti izzivanju in žaljenju Slovencev, katero nameravajo vprizoriti v Gorici Lahi meseca maja povodom skupščine »Lege«, ki dela na vse kriplje na to, da bi potiijčila našo deco v obmejnih krajih. »Corriere« je dosti jasno povedal, da ob tej priliki hočejo pokazati, kako 1 a š k a je Gorica in mi vemo, k a j sevsenamecava, ker smo o tem dobro podučeni. Na take namene Lahov mora slovenski list pač reagirati in povedati, kar treba. »Gorica«, ki služi zvezi Pajerja z GFe^čieer^pa,.imeitujef„takp.,>j|)p\^em umestno** resno*irf rfoštt&W; iaraž&frTea-" giranje----»šarlatansko vskipevanje«.— Pajerjev zaveznik seveda ne more drugače govoriti! . « , Zveza Gregorčič-Pajer se je pokazat la zopet enknat prav jasno/ iri"~sicer pri imenovanju v prizivno komisijo za osebno dobodarino ter pri imenovanju zastopnikov deželnega odbora v kuratorij deželnega hipotečnega zavoda. V omenjeno komisijo so izvoljeni sami laški liberalci in slovenski klerikalci, med slednjimi kak tak, ki ga hočejo trdno prikleniti k stranki. V kuratorij deželnega hipotečnega zavoda so imenovani: dva laška liberalca dr. K. Eger iz Gorice in dr. V. Cosulo iz Foljana pa dva slovenska klerikalca, Leopold Bolko iz Gorice (»če na talim«) f in Franc Leban, c. kr. poštni ravnatelj v pokoju. Za slednjega imajo pripravljeno tudi neko kandidaturo. Dr. Gregorčiča nekaj strašno peče, namreč to/da ni postal škof. V »Gorici« pojejo ob vsaki priliki velike slavospeve dr. Gregorčiču z refrenom: visoka kari-jera, katera bi mu sicer gotovo ne bila izostala, je šla po vodi. To pa strašno boli dr. Gregorčiča. Toliko se ,e trudil v ta namen, v svoji politiki se je vedno skrbno varoval, da se ni zameril navzgor, bil je opolzek, odkar pa je zvezan s Pajerjem, in to je že 10 let, je pa pri vladi kaj dobro napisan. Ali nekaj mu ne gre v glavo: da namreč vlada takih-le političnih klečc-plazcev in hlapcev druge stranke ne more postavljati na škofijske sedeže. Vlada ga ima rada, ali kot ponižnega hlapčka svoje in laške politike, noče pa se blami-rati ž nJim, da bi ga postavila na škofovsko stolico. Škof bi bil rad pa ne bo, če Še tako milo joče po »Gorici«! Hudo je res, ali nikjer, nikjer tolažbe ni___ Da se ne pozabi! — V nedeljo 20. t. m. je poteklo mesec dnij, odkar je posetil dični klerikalni deželni poslanec Ste-p a n č i č občni zbor podružnice »Lege« v Gorici. S pomenljivim molkom so potrdili vest. da ga je peljal na oni občni zbor'zaveznik iz deželnega zbora, Pajerjeva desna roka, dr. Pet ta r in! — Ali pojde tudi na veliko skupščino »Lege« meseca maja? »Gorica« že jemlje laške zboroval-ce v zaščit proti »slovenskim hujskačem«! Na tako nedolžw laško prireditev že gre lahko kak Stepančič. Morda se potrudi tje celo onorevole vicecapitano Gregorcig?! Za kratek čas. — »Gorica« piše, da se je oprijel Gregorčič politike..... »dobro vedoč, da z delom za korist naroda škoduje samemu sebi«. — Gregorčič pa škoda samemu sebi!! Risum teneatis, amici! Razpis službe pri c. kr. okrajni sodniji v Trstu. — Razpisana je služba kancelista XI. čin. razreda. Prednost imajo podčastniki c. in k. vojne, ki imajo za to potrebna spričevala. Prošnje z dokazili znanja deželnih jezikov ter da je prosilec napravil z dobrim uspehom prvi pisarniški izpit, je podati predsedstvu c; kr. deželne sodnije v Trstu do 28. aprila t. 1. Samomor vojaka. — Ustrelil se je v Gorici korporal tukajšnjega pionirskega bataljona Julijan Torončak, doma iz Stanislava v G) liciji. Javni ples priredijo fantje iz Gojač na Velikonočni ponedeljek. Pri plesu svira oddelek PrvaŠke godbe. Priprave za zlet Primorske Sokolske Župe so v polnem tiru. Po informacijah iz sokolskih krogov obeta ta zlet prekositi vse dosedanje slične priredbe na Primorskem. Pa kaj tudi ne, saj bodo ta dan zbrani vsi Sokoli iz Primorske ter so tudi bratje Kranjci obljubili, da nas obiščejo po večji deputaciji. Natančno število Sokolov in število telovadcev, ki se tega zleta udeleže, nam danes Še ni mogoče navesti, ker niso še došle vse prijave, toliko pa že lahko danes rečemo, da pride do 600 Sokolov. Dovolj Je, drugič pa zo- pet kaj več. Le .eno naj si-pa vsak napreden Slovenec.in prijatelj Sokoiov zapomni, da se zlet vrši 26. junija t. 1. Ta dan posvečen naj bode sokolski ideji na Pri-morskem. Sveža narodnih društev. *"•¦">Bralno- in pevsko društvo »Nada« v Sovodnjah priredi na Velikonočni ponde-liek in torek veliki javni ples v prostorih g. Jos. Kodermaca. Začetek ob 3. uri pop. Pri-plesu svira vojaška godba iz Gorice. Bralno in pevsko društvo v Ozeljanu je imelo dne 13. marca svoj redni letni občni zbor. V nov odbor so bili izvoljeni: predsednik Štrukelj Vinko, podpredsednik Mervič Franc, tajnik Špacapan Miroslav, blagajnik Mervič Fran, odborniki: Špa-capan Franc, Špacapan Josip, Špacapan Marija, Špacapan Emilija In Špacapan Miroslav. Veselica »Bralnega in pevskega društva v Št. Andrežu«, ki se-je imela vršiti dne 28. t. m. je odnesena radi vzleta zra-kopiovca Rusjana. Ker pa pridejo pozneje ljubljanski igralci v Gorico, se veselica ne more vršiti prej kakor dne 24. aprila. Narodno-izobraževalno društvo na Ajševici priredi v nedeljo dne 3. aprila t. 1. svojo društveno veselico. Vspored se naznani pravočasno. TrBflvskMtrtie Ib gospodarske vesti. »Pršuti«. — Danes na Velikonočni četrtek je kakor po navadi v Gorici trg s pršuti. Prodajajo jih na izvoznem trgu. Prinesli so jih okoli 600; prodajajo jih od 2 K višje kg. Politični pregledi Ruska duma ima novega predsednika. Izvoljen je Gučkov. Socialisti, zastopniki delavske stranke in kadetov, so izjavili, da se ne udeleže volitve predsedstva, ker se to nagiblje vedno bolj k desnici in premalo Čuva interese opozicije. Bolgarski car v Carigradu.'— O po-setu bolgarskega carja je izdan komunike, ki pravi, da je prišel bolgarski car v Carigrad izkazat sultanu svoje prijateljstvo. Volitve v bosanski deželni zbor se bodo vršile v drugi polovici meseca maja. Hrvatski sabor. ~- Tudi v seji 22. t. m. so razgrajali Frankovci. Medakovič je prekinil sejo, tako je bilo razgrajanje, k<); je izrekel Tomašič svoje obžalovanje nad dogodki v ogrskem državnem zboru. — V proračunskem odseku se je dognalo, da je baron Rauch porabil okoli 2 milijona deželnega denarja več kakor bi smel. Srbski kralj Peter v Petrogradu. — Srbski kralj se mudi v Petrogradu. — Pri gala-dineju je govoril kralj v odgovor carju napitnico, v kateri se je zahvalil na sijajnem vsprejemu, ki je novo potrdilo i prisrčnih vezi zvestega prijateljstva, ki , veže Rusijo in Srbijo. Izrekel je, da po- ' nese domov veselo vest, da more računa- ' ti Srbija na mogočno prijateljstvo carja in velike Rusije. Razne vesti. Ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani je sprejelo v svoj repertoir narodno zgodovinsko igro »M i k lova Zala«, spisal Špicar po dr. Sketovi,povesti. Igrali jo bodo na Velikonočni ponedeljek.. Velika železniška nesreča se je pripetila v državi Jo\va blizu Oran Montaina v Ameriki. Osebni vlak je skočil s tira ter padel v globočino z velikega nasipa. 45 oseb je mrtvih, 35 težko ranjenih. Pri turškem prestolonasledniku v Carigradu so vlomili neznani tatovi in odnesli mnogo dragocenosti in preprog v znesku 37.000 turških funtov. Sufragetke na požarni brizgalnicl. — Nekaj novega so sfižmislile angleške sufragetke v Londonu. Da bi pridobile mnogo poslušalcev za svoj shod v Albertovi dvorani, so najele požarno brizgalnico, napravile se v obleko ognjegascev, zese-dle brizgalnico in šlo je po mestu. Kakor hitro so zatrobile, so vsi napravili prostor, ker so mislili, da. so pravi ognjegas-ci, ta moment so pa porabile angleške bo-rilke za volilno pravico in razdelile med strmeče- občinstvo vabila na shod. In res je bil natlačeno poln. < Tiralnici za župnikoma Scheuer-jein in Munsterer-jem. — Bavarska je precej klerikalna dežela, ki vzgojuje fanatične katoliške politike, pi tudi mnoge čedne tiče v duhovniškem talarjii. Dva duhovnika, sta se zbala roke* pravice in zbežala neznano kam. Prvi je župnik iz Kolber-moora, ki je zapeljal mnogo ljudi h krivi prisegi in sam po krivem prisegel. Drugi je Munsterer iz Pondorfa, ki je ukradel iz raifaiznovke 120.000 in pobegnil. Za obema je izdala bavarska policija tiralnice. Toda ne krivoprisežnika in ne ponever-nika ne dobi policija, ker sta oba dobila zavetje, kakor se govori, v italijanskih samostanih, kamor ne sega več roka pravice. Dvajset vojakov z zmrznjenimi nogami. — Listi poročajo podrobnosti o vojaških vajah v trentinskih hribih. Stotnik M. Samek je bil ukazal marširati iz kraja Cavalese do laške meje. Od 7. zjutraj do 1. pop. so vojaki marširali dobro, ali po-poludiie so prišli v snežene hribe. Konji in mule so se ustavili ter niso hoteli več naprej. Pustili so jih, vojaki pa so morali sami vleči kanone naprej gor v hribe. Ponoči so prišli vojaki na določen kraj. Spravili so jih po gostilnah. Konstatiralo se je takoj, da 21 vojakom so noge popolnoma , zmrznile.. Strašne bolečine so trpeli. 14 so jih prepeljali v Cavalese, druge so morali pustiti tam. ., „ Poslanec Schraffl je v tej reči stavil ostro irterpelacijo v poslanski zbornici. ! Neki častnik na Dunaju, katerega imena imenujejo listi le z začetno črko T., je . bil na sumu, da je izdal Rusiji važne vojaške dokumente. Sedaj so tega častnika aretirali. • Banditu prerezal vrat z britvijo. — Iz Soluna poročajo, da so vojaki zasledovali dolgo časa grozovitega bandita Kongur Mehmeda, .ki je bil pravi strah v provinciji Aidin. Dobili ga niso ali zadela ga je smrt na čuden način. Dobil je nekega pastirja pa ga prosil, naj ga lepo obrije. Pastir, ki je spoznal nevarnega bandita, ga je bril, slednjič pa mu je prerezal vrat. Potem je šel povedat oblasti, da je »obril« Kongur Mehmeda. Pet žen je imel neki pomorščak John Carmicael. Poročil se je bil v Odesi, v Londonu, v Epnonsu, Hamersmithu in Hul- lu. Z vsemi .je dopisoval in nobena ni vedela, da ima poleg, nje še kako drugo ^ ženo. Slučajno pa je prišla oblast na toda ima ta Anglež 5 žen. Sedajte vfolit:-\ Mali oglasi; BajmanjSa pristojbina stane 6ft vin, Atoje ojlaa obsetnejSi se računa za vsako besedo 3 vin. Hajptlpraroejie insoriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je manjfilh trgovcev in obrtnikov v Goric!, katerih na deželi (in celo v mestu) nihfie ne poxna, ker nikjer ne Inserirnjo. Skoda nI majhna. ozirom pri Da« *a ia ?nuhill Mali Spits SV, mesece rBS S6 JB Zg»0H! 8tRr. _ "kdor ga pripelje v hotel Sudbabn dobi dobro nagrado. "V zadregi zares si veliki, prijatelj, ne veš še, za god kaj soprogi bi dal; za liter vipavca, moj dragi pngatelj, prihranim, če hočeš, domač ti škandal. Poslušaj zdaj moje besede skrbno in kupi soprogi par čevljev Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici regtetrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorfei« je z ozii na pvomenjena in dne SI. decembra 1905. v zadružni regiater vpisana pravilo, i skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1006. ta-le način poslovanja Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 9 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na lo ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu pohojila enkrat za vselej, mesto uradmne '/„% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4l;,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru^ Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. J. Medved, Sonca Tekate. Josipa Verdi it. 32. Zaloga oina tvrdke Ivan Fontanotti iz Kopra odlikovan z zlato svetinjo in z zaslužnim križcem na razstavi v Parizu Gorica — Via Teatra 5 - Gorica. Teran proe ursle, refošk, belo uino in muškat use lastnega pridelka. Vixiu- zmerno, postrežba ust dumi. r——------------ ^ | Najcenejši in najboljši nakup j W v modni trgovini "W ^ENGELBERT SKUŠEKi 1 Gorica — Via Sc^e 6 r Zag,ospode: Srajce Dokolenke Ovratniki LePic.e. Zavratnice Dežniki Manšeti Pasovi Gumbe'za mansete Podveze Naprsniki Gumbi Spodnje hlače Turistovske oprave Naramnice Žepni robci Rokovice Gamaše Modni telovniki Klobuki Nogovice Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi . Nogavice "'"; Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfu m Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbere Vesele velikonočne praznike bode vsakdo imel. ako si nakupi pri nas najboljših praških, velikonočnih, malih pršutov najfinejših, vejino svežih delikates, izborno vino v buteljkah in različnega šampanjca. Za pOtVlee pa priporočamo fmo moko in najrazličnejše okusne dedalke kakor: cibebe, rozine, opaše, mandeljne, orehe, lešnike, pinjole, med, marmelade iz različnega sadja: vaniljo in vsakovrstne dišave; fino pecivo, kakor tudi vse druge sladčice, najboljši čaj, rum in likerje. Sladkor, kava, riž, o^e M. se kupi p'i nas najceneje. Priporočamo se prav obilnemu cenj. obisku z vsim spoštovanjem GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel MPri Zlatem Jelenu". V- središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilu: salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. •— DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Ženitvena ponudba. 35-leten gospod lepe zunanjosti, Slovenec, mehanik, trgovec in posestnik, iSče v svrho poroke resno, dobro, do 30 let staro gospodično, ki bi imela tudi nekaj dote. Resne ponudbe je pošiljati pod šifro: G. P. št 21. | Gorica, glavna pošta. Za tajnost se jamči- Zalega oglja in ir» se odda v najem radi bolezni lastnika. Več se izve pri našem uprnvtiišivu. Hotel International d tržiču (monfalcone) Imooitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in m. bodi Dam sveta dolžnost! Ugodna prilika! Pri trgoucu Petru Podgornik v Čepouanu sla na prodaj dva prav nova voza iz najboljšega lesa in najbolje okouana od kouača Oižina u Solkanu. — Doza sta doouprežna. Kupci naj se izvolijo oglasiti pri lastniku v čepovanu. Naravno turovo maslo vedno sveže na razpolago. 10 funtov K 7rWi; mod 7.n bolnike 10 funtov K 50(!. — PoSHjnlev ¦/•a poskus"jo, i" «".vr pol inn-lii pol im-du K (iiMi. -- Kdor unroči enkrat, ostane stalen odjemalec. Razpošilja J OSE P A NAG LE R, Plnste 21 (Avstrija. odlikovana pekarija in tladOidarna Rarol Draščik v Gorici na Koma v (lastni kisi) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vin« in lifcarj« na drobno alt v originalnih butelkah Priporoča ae slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo V*~ po jako zmernih cenah. -"¦»« Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača tnjiMca Sc&iutui izbranih, najboljših del slo-vensk« litei-atmi'« in svetov.uo literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Kleinmap l hi knjigarna o Ljubljani. odda se takoj v najem Kozarska tovarna pod jako ugodnimi pogoji, Hotel je na novo zgrajen, ima 30 meblp-vanih sob, ugodna lega v bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju za-sigurana dobra eksistenca. Znanje slovenskega, laškega in nemškega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela: IVAN PERIC, veleposestnik v Tržiču (Monfalcone). Anten Potafzky v Gorici. Ha sredi Ba&elja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. I sjcetieje koptvaliče nlrnfeerikega li drcbiega blaga ter tkaali, prejo Ib a|t|j. POTREBŠČINE za pisarnice, Me In popotniki. Najboljša Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojah in Sevljatfe, Svetinji®*. -Božu! venci. — MaSne kujlllce. lišna obuAala za ?se letne lase. Semena za zelin|we# travi in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga •» kramarje, kroficjarje, prodajalce no aejmlb to trglb ter na delell. - at " sprejme za takojšnji nastop spretnega knjigovodjo, ki je ludi korespontient, mora govorili razen nemškega jezika, slovenski ali hrvatski, eve.nl. italijanski, vešč strojepisja in scenografije. — Prednost imajo 1 samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko.. Ponudbe na kožarsko tovarno: 'And. Jaki I - Rupa p. Miren pri Gorici. Gospodom gostilničarjem in . drugim se uljudno naznanja, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in _ \}\ičX% dvokoles, šivalnih strojev itd. vito nizkimi cenami pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. -*-Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franke.