Izhaja vsak četrtek uredništvo in uprava: 4100 Trst, Ulica Martiri della Srn 5/I' Telefon 28-770. la/tT ^or'ca- Piazza Vittoria II. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 oštnina plačana N gotovini I K NOVI Posamezna štev. 50 lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIM ANALE »T. 689 TRST, ČETRTEK 28. MARCA 1968, GORICA LET. XVII. Oskrunjena kraška pokrajina Nadnje leto se je pri nas na Tržaškem ^nogo govorilo o varstvu kraške pokrajine, tem se je govorilo za »okroglimi miza-na predavanjih, v revijah, v časopisju. ^°rjeno pa je bilo zelo malo ali bolje re-7 n° — nič, da bi kraško pokrajino zares teVar°vali pred tistimi, ki jo ogrožajo. O i 1T se lahko prepriča vsakdo, ki napravi 0 lepo nedeljo sprehod po Krasu, seveda ;jsa Samo z avtomobilom, iz katerega vidi 1110 rob ceste, ampak peš ali s kolesom. Lahko rečemo, da je postal vsak tretji ^ Ti na Krasu smetišče, posebno v bližini |:SV. Uganka je, odkod se vzame toliko odi menijo, da je Kras predvsem za v 'žganja smeti. To je tembolj čudno, ker l^endar obstoja mestna smetarska služba, ' ie dolžna odvažati iz mesta smeti. Toda ^ ateri tega menda ne vedo, zato naložijo "Itahl P8Piria in kartona, stare žimnice in Zp . U odslužene žimnice in grmade kon-Vnih škatel ter puste vse to kje na kakš-ern kraškem travniku ali v gozdiču, naj-lJ® °b kolovozih, ki peljejo z glavne ceste. ske r' odla9ai0 tam tud' razdite kuhinj-i® Ploščice, odslužene kopalne kadi itd. Ti ^ P1 smeti nudijo posebno zdaj, ko narava: S|.,n' začela cveteti in je Kras gol, ostudno Morda pa bi se le dalo doseči, da bi OcT^p9 Srnetarska služba enkrat na leto kupe nesnage tudi s Krasa, saj jo pr^2ai° tja Tržačani, in očistila vsaj zdaj s^®d turistično sezono prostor ob tramvaj- 9nus Al Pr°gi na Opčine, ki tudi pelje skozi >ne kupe smeti in odpadkov. tin ' :es n' rnogoče določiti izmed več sto-.• jaških policajev dnevno vsaj dva ali tri policajev anevriu vsaj uva u„, nej’ da bi patruljirali po kraških cestah in l^r °Hko nadzirali, kdo dovaža smeti na Seas> na robove poti do njega? Morda bi ?m -T z nekoliko pažnje celo posrečilo j| pisati število požarov, ki pustošijo Kras zdaj spomladi. cJru®/narnost glede Krasa je pokazala tudi k, a' ki je gradila naftovod, ali tisti, je 4° od9°vorni za njeno početje. Naftovod Pob^ davno zgrajen, pa vendar se nihče ne nu r'9a< da bi zacelil rane, ki jih je grad-2j Zasekala v kraško pokrajino. Ravno sko-v|e^naibolj gozdnati in zeleni del Krasa se Ceste 9rda zaseka, širša od avtomobilske zase®' |n vendar nihče ne poskrbi, da bi jo ali Ja;' s travo ali zasadil z mladimi bori n0 r'njem. Zdaj, po dveh letih, je še ved-tarn 9 ^ot v za^etku, razen da je tu pa bilk Po9nal šop trave ali kakšna druga Pa u- Vods‘vo naftovodne družbe ali obči-Sa' ' Je tudi odgovorna za ohranitev Kra-s6' sai je lastnica njegovega večjega dela, Tenda zanašata na to, da se bo zaseka DEMOKRATIZACIJA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Po odstopu predsednika republike No-votnyja, ki je svojo visoko funkcijo odložil na pritisk novih vodilnih organov češkoslovaške komunistične stranke in zlasti na pritisk javnega mnenja, se lahko re-sti na pritisk javnega mnenja, se lahko reče, da so na Češkoslovaškem prizade-kar spada v pojem stalinizma, dosegli sedaj tudi viden zunanji uspeh. Da je bil odstop dosedanjega predsednika zelo pomemben, dokazuje sestanek v Dresdenu, do katerega je očitno prišlo na zahtevo sovjetskih državnih in partijskih voditeljev. Brežnjev in Kosigin sta ob podpori Ul-brichla in Gomulke zahtevala od Dubčeka in njegovih sodelavcev predvsem trdna jamstva, da bo Češkoslovaška kljub sedanjim globokim preosnovam v partijski in državni strukturi ostala v sklopu vzhodnih socialističnih držav. Glede na zemljepisni, geopolitični položaj Češkoslovaške je razumljivo, da Sovjeti pozorno spremljajo razvoj dogodkov v tej državi, saj je jasno, da bi najmanjši odklon od njene dosedanje zunanje politike omajal ravnovesje sil v Evropi in s tem v živo zadel predvsem sovjetske interese. Dubček in njegovi prijatelji prav gotovo niso imeli v Dresdenu lahke vloge, vendar so vztrajali pri svojih stališčih glede nadaljnjega razvoja v svoji državi, ki bo gotovo imel določen vpliv tudi na zunanjo politiko, čeprav ni mogoče pričakovati kakih takojšnjih korenitih sprememb. Dogodki na Češkoslovaškem so namreč izrazito notranjepolitičnega značaja ter so v zvezi predvsem z dvema osnovnima problemoma. Prvi problem se tiče vloge, ki naj jo ima komunistična partija v češkoslovaški družbi in državi, ali bolje spoznanja, da sovjetska pot v socializem ni primerna za vse dežele in države, da sovjetski vzor ni torej povsod veljaven in da zlasti ni veljaven za češkoslovaško družbo, ki pač sama zarasla. A kdaj? Poleg tega so začeli brezvestni avtomobilisti takoj od začetka voziti po njej. To jim je zdaj onemogočeno zaradi kamenitih pregrad, toda ve-spistov to ne ovira bogvekaj. Stalno je mogoče videti v zemlji sledi njihovih gum. Radovedni smo, če se bo le kje sprožila kakšna akcija, da se napravi vsemu temu oskrunjanju Krasa konec — da niti ne govorimo o veselih gradnjah stanovanjskih hiš vedno globlje v kraško naravo, npr. pri Velikem Repnu, pri čemer pa so krivi tudi domačini, ki prodajajo zemljo prišlekom, ki jim pač ni do varovanja kraške narave, ! ampak iščejo samo cenena stavbišča in mno-’ go prostora. se po svoji kulturi, tradicijah in razvitosti ne more primerjati niti s predcaristično in niti s sedanjo rusko družbo. Gre za spoznanje, ki sicer ni novo in do katerega so prišli na primer Jugoslovani že pred 20 leti, a ki se je na Češkoslovaškem zaradi objektivnih razlogov komaj sedaj moglo uveljaviti. Drug osnovni problem predstavljajo odnosi med Cehi in Slovaki, to je odnosi med dvema narodoma, med dvema nacijama, ki sta združeni v isti državi. Gre. kot je vsakomur že na prvi pogled razumljivo, za zelo kočljivo vprašanje, zlasti zato, ker se tiče narodov z visoko razvito državno zavestjo, katere komunizem z vsem svo-jim internacionalizmom v 20 letih ni omajal, temveč jo celo nehote razvil do takšne stopnje, da je nacionalno vprašanje postalo eden osrednjih problemov češkoslovaške družbe. Kako bodo novi češkoslovaški voditelji rešili ta dva osnovna problema? Odgovor na to vprašanje danes ni lahek. Važna pa je v lej zvezi izjava predsedstva centralnega komiteja partije, iz katere je razvidno, da so že začrtane glavne smernice bodočega razvoja. Nova češkoslovaška vlada — je rečeno v izjavi — bo najvišji organ državne oblasti, ki bo imel tri naloge: zajamčiti državljanske svoboščine, določevati smernice zunanje politike in skrbeti za izvajanje reforme, ki teži k ozdravljenju narodnega gospodarstva z uvajanjem bolj liberalnih metod. Slovaška pa bo dobila vlado in parlament, ki bosta imela enake pristojnosti kot češka, tako da bodo Čehi in Slovaki popolnoma enakopravni. Medtem so prišle na dan nekatere podrobnosti o poteku sestanka v Dresdenu, med drugim obtožba Ulbrichta in Gomulke, ki sta gotovo govorila v imenu Sovjetov, češ da Češkoslovaška sabotira pomoč, ki jo socialistične države nudijo nerazvitim državam, to je državam tako imenovanega tretjega sveta. Dubček je baje izjavil, da Češkoslovaška ni več pripravljena prispevati tolikšnega deleža kot do sedaj, to je nič manj kot tretjino celotne pomoči, ki jo socialistični tabor nudi nerazvitim državam. Češkoslovaški dogodki so vsekakor zelo pomembni in simptomatični za celotni razvoj na Vzhodu in je treba pričakovati še novih sprememb v smeri demokratizacije in sprostitve predolgo dušenega političnega in sploh celotnega družbenega življenja. Upati je samo, da bo ta proces šel po poti evolucije, kar bo mogoče, če bodo prizadeti narodi lahko brez tujega vmešavanja reševali svoje probleme. RADIO TRST A • NEDELJA, 31. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste ... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »črni gusar«. Napisal Emilio Salgari, prevedla in dramatizirala Desa Kraševec. Peli in zadnji del. Režira Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Vožnja v Osoje«. Kriminalka v enem dejanju, napisal Felix Lutzkendorf, prevedla Vida Rudolf. Igra R. O., režira Jože peterlin; 17.30 Prijatelji zborovskega petja; 18.00 Koncert v miniaturi; 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«; 22.10 Sodobna glasba. o PONEDELJEK, 1. aprila, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušavka-mi; 13.30 Priljubljene melodije; 17.20 'Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za srednje šole); 18.30 Iz Mozartovega in Vladovega opusa; 19.30 Postni govori: Rafko Valenčič: »Da bi svet veroval. Odnos kristjana do ateizma«; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Ennio Emili: »Akrobati« prevedla Lelja Rehar. % TOREK, 2. aprila, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«; 17.20 Slovenščina za Slovence; 17.40 Bruno Nice: Veliki pomorščaki: »Tehnika sodobne plovbe«, prevedel Gojmir Budal; 18.30 Koncertisti naše dežele. Sopranistka Ljuba Beree-Košuta. Matija Tomc: Gremo v Korotan, sedem koroških ljudskih pesmi. Anton Lajovic: Žalostna deklica: V mraku; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja, pripravlja Danilo Lovrečič; 20.35 A. Thomas: »Mignon«, lirska drama v treh dejanjih. • SREDA, 3. aprila, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Karel S:rok« (Vinko Beličič); 17.20 Odvetnik za vsakogar; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 19.10 Zdravniška posvetovalnica; 20.35 Simfonični koncert. o ČETRTEK, 4. aprila, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Pesniki in rdeči oktober« (Silvio Bernardini); 17.20 Marija Kacin »Italijanska romantika«; 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.35 »Izgubljeno pismo«. Igra v štirih dejanjih, napisal Ion Luca Caragiale. Igra R. O., režira Stana Kopitar; 22.35 Skladbe davnih dob Petra Schofferja, Franoesca Landina in neznanih skladateljev. • PETEK, 5. aprila, ob: 11.40 Radio za šoIe( za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje; 17.20 Ne vse, toda o vsem; 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi; 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi u-stanovami; 19.00 Novele XX. stoletja: Josip Murn: »Človeška srca«; 19.30 Postni govori: Jošt Marte-lanc: »Ljubezen: srce krščanstva«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 22.30 Komorne skladbe skladateljev naše dežele. Izvajata violinist Alfonso Mosesti in pianistka Wanda Leskovic. • SOBOTA, 6. aprila, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz starih časov; 13.30 Semenj plošče; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.15 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Dvaindvajseta oddaja. Igra R. O., režira Jože Peterlin; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.40 »Edmond Rostand ob stoletnici rojstva« (Ivan Šavli); 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Sestanek s »Fansi« .. . srečanja z ljubitelji lahke glasbe; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Napisal Josef Spillman, dramatizirala Tončka Curk. Šesti del; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Za prijeten konec tedna. Kuge, lakote, vojske reši nas ...! TEDENSKI KOLEDARČEK 31. marca, nedelja: Benjamin, Modest 1. aprila, ponedeljek: Bogomila, Hugon 2. aprila, torek: Franc, Gojmir 3. aprila, sreda: Žarko, Rihard 4. aprila, četrtek: Izidor, Dorislav 5. aprila, petek: Vinko, Irena 6. aprila, sobota: Ivo, Celestin If Ta starodavna prošnja iz litanij prihaja človeku na misel, ko bere novice o črni kugi, ki se je pojavila v Vietnamu. Kuga, lakota in vojska so šle že od davnih časov skupaj; ena sproži in pospešuje drugo, glavni vir vseh teh stisk pa je seveda vojna. Kuga se je pojavila najprej v južnoviet-namski provinci Tay Ninh, oddaljeni 80 km od Saigona. Kmalu je zadobila obseg epidemije in se začela širiti v smeri Saigona, kjer je nagnetenih na stotisoče beguncev, ki so pribežali iz provinc, kjer boji najhuje divjajo. Ti ljudje žive v zelo težkih razmerah, kjer je o kaki higieni komaj mogoče govoriti. Zato se zdravstvene oblasti boje, da bo zadobila kužna epidemija grozen obseg, če prodre do Saigona. Postavili so bloke na cestah, ki vodijo iz province Tay Ninh, vendar se je kuga vseeno razširila mimo blokov in prodrla že v provinco Hau Ngha, ki leži še bliže Saigonu. Črna kuga je v endemičnem stanju doma ob reki Mekong. Od časa do časa izbruhne močneje, vendar jo v normalnih razmerah z modernimi zdravili hitro omejijo. Zdaj to ni bilo mogoče, ker je nedavna ofenziva gverilcev pretrgala preskrbo z zdravili prav v hipu, ko je glede na letni čas najnevarneje, da se kuga pojavi. Kot poročajo, ima ameriška vojska na razpolago dovolj cepiva proti kugi, toda to cepivo za južnovietnamsko civilno prebivavstvo skoro ne pride v poštev, ker je potrebno dvakratno cepljenje. V sedanjih kaotičnih razmerah v Južnem Vietnamu pa takega cepljenja v dveh delih ni mogoče organizirati. Poleg tega imajo preprosti Vietnamci strah pred bolnišnicami in obdrže rajši svoje kužne bolnike doma ali jih celo odpeljejo iz bolnišnice. Doma pa bolniki seveda okužijo celo družino. Na srečo je baje sorazmerno malo smrtnih primerov, kakšna petina od vseh obolelih. Glavne prenašavke kuge so podgane, ki jih kar mrgoli v vietnamskih mestih in vaseh, in bolhe, ki jo prenašajo od podgan na ljudi. Zato so začeli zadnje dni z veliko akcijo uničevanja bolh s prahom proti mrčesu. Vendar pa je opaziti pri oblasteh vseh dežel na Daljnem vzhodu določeno pasivnost do vseh preventivnih ukrepov proti kugi. To je pač tisočletna stiska, na katero so tako navajeni kakor na klimo in se jim zdi, da se ji prav tako ni mogoče izogniti kakor usodi. če upoštevamo, da kljub kugi boji niso prenehali in da je ves sistem preskrbe z živili in zdravili razrvan in delno ohromljen, potem si pač ni težko predstavljati, v kakšnih razmerah živi danes vietnamsko ljudstvo po zaslugi vseh svojih domačih in tujih odreševavcev in osvobojevavcev. —0— MAŠA V SLOVENŠČINI Prejšnjo nedeljo so bili vsi verniki pri- : jetno iznenadeni, ko so med pridigo ozna- ■ nili, da se bo celotno besedilo pri maši bralo na glas in v materinem jeziku vernikov. Mašnik je bral v slovenščini tudi stalni del ali kanon ter posvetilne molitve pred povzdigovanjem. Določilo o vseh mašnih molitvah v jeziku vernikov je sprejel II. vatikanski cerkveni zbor že 4. decembra 1963. Do splošne uvedbe je pa prišlo šele v nedeljo, ki je zato prava zgodovinska prelomnica v cerkveni liturgiji. Vernik more zdaj slediti mašniku z besedo za besedo. Zdaj pa je postal obisk »slovenske« maše za slovenske vernike v mestih res tudi prava dolžnost, ker je lahko poprej šel h katerikoli drugi, ker so bile povsod latinske- Sklenjen krog Ime rodezijskega ministrskega predsednika lana Smitha velja za pravi sinonim za besedo rasizem. In vendar lan Smith nekaterim še ni dovolj rasist. Eden glavnih dosedanjih predstavnikov njegove stranke, Len Idensohn, je te dni izstopil iz Smithove vlade, češ da uganja Smith »zahrbtno integracijo s črnci«. Len Idensohn ustanavlja zdaj lastno stranko, ki bo napravila, kot je izjavil, »konec Smithovi neznosni mehkosti s črnskim prebivavstvom.« Namen nove stranke je čimprej uvesti dosledno zakonodajo tipa »apartheid«, s katero baje Smith vse predolgo okleva. Zanimivo pri vsem tem je to, da je Len Idensohn Jud in ravno Judje so bili, kot znano, v modemi dobi največje žrtve rasizma. Krog rasizma se je torej v Rodeziji zdaj sklenil. -C— IZRAEL SE KAŽE MOČNEGA V Izraelu je parlament v torek ponovno izvolil za predsednika republike 79-letnega Zahmana Shazarja. Napetost med Izraelci in Jordanci se po izraelski kazenski odpravi pretekli teden nadaljuje v še ostrejši obliki in več kot verjetno je, da bo prišlo do novih spopadov. če arabski teroristi ne bodo prenehali z atentati, kar pa se zdi malo verjetno. Vse pa tudi kaže, da si bo Izrael dokončno obdržal vsa lani zasedena ozemlja, ker se Arabci nočejo pogajati. Več izraelskih politikov in generalov se je že izrazilo v tem smislu. To pa bo dalo Izraelcem dovolj prostora, da postanejo za trajno močna država na Bližnjem vzhodu, z mnogo milijoni judovskega (priseljenega) prebi1-vavstva. POPRAVI Tiskarski škrat je napravil v zadnji številk' Mosha Dayana za arabskega generala. Na žalost Araboev pa je Dayan seveda še vedno izraelski general in mu tudi že gre na bolje. »USPEH« PARLAMENTARNE PREISKAV# O MAFIJI Pred petimi leti je bila ustanovljena v Rimu parlametarna komisija, ki je imela nalogo izvesti preiskavo o mafiji na Siciliji in Kalabriji. Zdaj je predsednik te komisije, bivši senator Donato Pafundi, končno objavil »rezultate« preiskave — na sedmih tipkanih straneh, »na katerih pa n1 absolutno nič povedano«, kot pripominja neki ugledni severnoitalijanski dnevnik. Preiskava se je izkazala kot popoln bluf- Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik' Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drag0 Legiša • Tiska tiskarna »Graphi j« - Trst, ul>c0 Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 Zanimive polemike v jugoslovanskem tisku V zadnjih treh mesecih je že ponovno prišlo do polemike med ljubljanskim in beograjskim tiskom zaradi gospodarsko-političnih vprašanj. To ni sicer nič dramatičnega, vendar pa predstavlja neko ncv vost v tisku sosednje države, ki se je zdel doslej enoten v svojem obravnavanju takih vprašanj. Prva taka polemika se je vnela ob novem letu zaradi znanih »limitov«, druga pa februarja, ko je objavil beograjski časnikar J. Pjevič v »Borbi« članek »Kam odteka 13,3 odstotka družbenega proizvoda«, s podnaslovom »Posamezni republiški funkcionarji in tisk v Ljubljani trdijo, da dohodki za proračun federacije iz Slovenije neupravičeno hitro rastejo.« V njem je skušal Pjevič, po mnenju slovenskega tiska, prikazati stvari tako, kakor da Slovenci oziroma slovenska republika neupravičeno kritizirajo dajatve, ki se zdijo sa-mo njim previsoke, in da nastopajo proti federaciji. Pjeviču in »Borbi« odgovarja tudi zadnja številka slovenske revije »Teo-rija in praksa«, ki jo izdaja Visoka šola za Politične vede v Ljubljani. V članku, ki je Podpisan V. T., je rečeno med drugim: CISTI RAČUNI »Ce bi pisec (Pjevič, op. ur.) izhajal iz čistih računov, potem to jasno pomeni, da doba odnosov, skrbi, zavzetosti, s katero 1 želi zvezna administracija zavarovati koristi gospodarstva, postane takoj drugačna, tudi čistejša, čeprav za koga manj prijetna, kadar jasno povemo, da je poleg javno razglašene skrbi sprejeta še vrsta navidezno manj pomembnih predpisov, ki pa vsi srkajo denar iz gospodarstva. Morebiti so ti očitki prehudi, toda ne moremo se znebiti vtisa, da nekdo, ki bi želel ribariti v kalnem, namenoma burka čisto vodo, da bi laže in uspešneje metal trnek. Nehote se vsiljuje vprašanje: »Komu moraš stopiti na rep, da zacvili... Borba?« ODGOVOR IZ MAKEDONIJE Ljubljanski dnevnik »Delo« z dne 26. t. m. pa ponatiskuje članek iz makedonskega dnevnika »Nova Makedonija« v odgovor beograjskemu dnevniku »Politiki«, ki je tendenciozno poročal o nedavnem obisku predsednika izvršnega sveta SR Slovenije, hiziranje, nestrinjanje z ukrepi zvezne administracije ne more pomeniti hkrati tudi kritike federacije. Kajti federacija jugoslovanskih narodov je nekaj čisto drugega kot konkretni ukrepi, predlogi, usposobljenost zvezne uprave. Kritike, uperjene na račun neustreznih zakonov in predpi-?°v, nenehnega spreminjanja zakonodaje, 12jemnosti po šele sprejetem zakonu, so Kritika slabega dela, zelo škodljivih slabosti sploh, ne pa kritika federacije. In če Kdorkoli navaja neznane, doslej neobjavlje-ne podatke tudi o drugih materialnih odnosih, če poskuša razgrniti kopreno okrog “hrrutov« in pokaže na razliko med besedami in dejanji, lahko le koristi nadaljnje-mu razvoju naše samoupravne družbe in °dnosov med jugoslovanskimi narodi. Po- staneta Kavčiča, v Makedoniji, kjer je bil gost tamkajšnjega političnega vodstva. Dopisnik omenjenega beograjskega lista Pe-tar Popovič si je pri tem pomagal z »izjavami«, ki so jih baje dali neki neimenovani »funkcionar skupščine Makedonije« in neki pravtako neimenovani »funkcionar izvršnega sveta Makedonije«, da bi z njimi podkrepil svoje stališče oziroma verodostojnost svojega dopisa. »Nova Makedonija« je tako tendenčno poročanje, ki skuša povzročiti motnje v odnosih med republikami in narodi v Jugoslaviji, ostro zavrnila. V njenem odgovoru je rečeno med drugim: »...to je poskus sugeriranja, češ da so te izjave koncepcija republiškega političnega vodstva. Hkrati pa ta zaključek potrjuje ali neinformiranost avtorja ali pa njegovo neobjektivnost in zlonamernost. Neinformiranost, ker so uradna stališča drugačna in jasno izrečena, zlonamernost pa, ker poskuša na tak način polemizirati s tovarišem Stanetom Kavčičem o vpraša-(Nadaljevanje na 7. strani) ilo&eM * hnmli flfil Javljajo, da je senator Mc Carthy sklenil, da ne bo kandidiral za demokratskega kandidata za predsednika republike, v prid Roberta Kennedya. Robert Kennedy ima v programu tudi pogajanja z Vietkongom za mir v Vietnamu, v nasprotju s predsednikom Johnsonom, ki se noče pogajati z gverilci, ampak samo z vlado v Hanoju, kar je doslej glavna ovira za mirovna pogajanja. Kennedy meni, naj bi bil zastopan Vietkong v južnovietnamski vladi. Tudi verjetni republikanski kandidat Ni-xon najavlja v bistvu miroljuben program glede Vietnama. Skušal bi doseči pogajanja z nasprotniki v Vietnamu. VELIKANSKI HOTEL V BOHINJU? V vsem slovenskem tisku se je vnela burna debata o namenu ravnateljstva ljubljanskega hotela »Lev«, da postavi velikanski hotel blizu cerkvice sv. Janeta v Bohinju, na najlepšem koščku slovenske zem- lje, ki ga še niso pokvarile zazidave. Hotel so hoteli začeti graditi že aprila, a zaradi ostrih protestov javnosti, ki se boji za lepote Bohinja, bodo morali verjetno z gradnjo počakati. Gre za to, kdo bo zmagal — komercialisti ali ljubitelji lepe gorenjske narave. V Gradcu in v Burgenlandu (na Gradi ščanskem in ne v »Gradišču«, kot so pisali nekateri slovenski listi) so bile v nedeljo občinske volitve. Zmagali so socialisti, četudi je Avstrijska ljudska stranka razvila veliko propagando, da bi si spet priborila Gradec. Za novega pariškega nadškofa je imenoval papež monsignora Frangoisa Martya. Star je 64 let ter je bil doslej podpredsednik stalnega sveta francoskih škofov, prelat delavskih duhovnikov in nadškof v Reimsu. SMRT V POMLAD Gosto vejevje je v začetku zadrževalo naliv, toda kmalu je zače-0 kapljati od vej in kaplje so se hitro strnile v curljajoče vodne ^‘tke. Opustili so iskanje in se stisnili pod nagnjeno deblo debe-e bukve. Fanta sta v naglici nagrabila nekaj listja, ki je bilo pod vrhnjo plastjo še suho, da so sedli nanj. Nad seboj so razgrnili otorsko krilo, ki sta ga imela s seboj, toda bilo je ozko, namenjeno le dvema. V začetku so se še šalili in smejali, toda počasi hh je prevzela mračnost narave in so utihnili. Le kadar se je ^bliskalo, da se je gozd zasvetil v pošastni bledi svetlobi, sta ekleti od strahu vzkliknili. Z vej je vedno bolj curljalo, vodni Curki so škropotali po šotorskem platnu in se zbirali v pregibih v majhne luže. Kadar se je kdo premaknil, so-se izlile na zemljo ?h pa komu za vrat. Dekleti sta bili tenko oblečeni in dež ju je h že nekoliko zmočil. Začeli sta drgetati. Stisnili so se še bolj j5 kupa j, da bi jim bilo topleje, in fanta sta ju prisilila, da sta ob-ekli njuna vetrna jopiča. Janez ju je skušal razvedriti s pripovedovanjem zgodbic, toda dekletoma ni bilo do smeha in zato je ■Tnalu spet utihnil. Slišati je bilo le še enakomerni šum dežja, gozdu je postalo skoro temno. je sedel ob Majdi. Kadar se je zabliskalo, se je v stra-u stisnila k njemu in mu skrila obraz na ramenu. Pri tem je začutil na licu ščegetajoči dotik njenih las in njih prijetni vonj. Ob tem dotiku ga je spreletelo kakor slutnja neznane sreče, šotorsko platno ji je razmršilo lase, ko je sključena sedela ob njem, prizadevajoč si, da bi zavzela čim manj prostora, ter si vlekla krilo čez kolena, da bi si zavarovala gole noge pred hladom. V tej kretnji je bilo nekaj izrazito ženskega in preprostega, kar je bilo v nasprotju z njenim ljubljanskim naglasom in izbranostjo v obleki; spominjalo ga je na kretnje bosih kmetic, ko vedrijo pod borovjem kraj njiv. Počasi je bliskanje in grmenje nekoliko ponehalo; neurje se je oddaljevalo. V gozdu je postalo svetleje. Tudi dež je včasih skoro prenehal, toda že naslednji trenutek je spet močneje za-škropotalo po listju in deblih. V gozdu je ostro zadišalo po namočeni zemlji, po praproti in drevesnem listju. Ta ostri, sveži vonj se je Tinetu spajal z vonjem dekličinih las in telesa. Začutil je, da ne bo nikoli več pozabil te ure. Vonj mokre zemlje in praproti ga bo vedno spomnil nanjo. Prvi sončni žarki so stkali po mokrem mahu in sivih, od dežja potemnelih skalah bledozlate ornamente, ki so vsak hip izginjali in se spet pojavljali, kakor so oblaki prekrivali sonce. Še vedno je rosile in v daljavi je še pogrmevalo, toda ptiči v gozdu so se začeli spet oglašati. Sklenili so nadaljevati pot. Vkljub šotorskemu krilu so bili mokri, tako da jih je v hladnem vetru, ki je zavel po gozdu, mrazilo. Tine in Majda sta hodila spredaj. Deklica je bila nekam resna in tiha. »Ste žalostni?« je vprašal. (Dalje) PRVE KANDIDATNE LISTE Nekaj lepih prosvetnih prireditev Slovensko tržaško občinstvo je pretekla dva dni ponovno pokazalo, kako so mu pri srcu ljudske prireditve. V soboto je gostoval v Finžgarjevem domu na Opčinah glasbeni ansambel »Rokovnjači« iz Ljubljane, v rojanskem Marijinem domu pa Dramska skupina s Koroške z Vombergarjevim »Martinom Krpanom«, v nedeljo so Rokovnjači nastopili popoldne v Bazovici, zvečer pa v Dolini. Na Opčinah je bila ob odhodu župnika Silvanija spet v Finžgarjevem domu prosvetna slovesnost, v Gorici pa so Korošci v Katoliškem domu igrali Martina Krpana. Na vseh šestih prireditvah je občinstvo napolnilo dvorane in pokazalo navdušenje prav za te vrste ljudsko prosvetnega dela. Naj omenimo najprej predstavo Vom-bergarjevega »Martina Krpana«, s katero so gostovali koroški igravci v soboto v Rojanu, v nedeljo pa v Gorici. Odlika Vombergarjeve dramatizacije je v tem, da je v celoti ohranil Levstikovo zgodbo, a jo je vendar, kot spreten dramatik, sprožil v dialog in ji dal dramski napon. Pri tem pa je ohranil zelo pristen eLvstikov jezik, oziroma izraz, ki ima v celoti v sebi svežost in ljudskost. Tudi odražajo vsi nosivci zgodbe tisti pridih pravljičnosti takrat, ko misli preprosti človek na dalj nji Dunaj in odražajo pridih realnosti, ko živi in govori kmet iz svojega lastnega sveta. Predstavo je zrežiral znani prosvetni delavec na Koroškem, Vinko Zaletel. Dal ji je nekako slovesni, za naš občutek skoraj prepočasen ritem, ki mu ga je najbrže narekoval koroški gledavec, ker morda tu in tam težko in počasi razume jezik. Na Koroškem so igrali v koroškem narečju, pri nas pa so se poslužili knjižnega jezika, kar je zahtevalo od vsakega igravca precejšnjo zahtevo. Predstava je v celoti ugajala in občinstvo je svojo zahtevnost odmislilo spričo poznanja razmer, v katerih je dozorela predstava. Predvsem je treba poudariti, da so bili vsi tipi te zgodbe zelo zadeti in da so igravci v celoti ustvarili tisto vzdušje, ki ga je imel v mislih Levstik, ko je povest pisal in Vomebrgar, ko jo je dramatiziral. Posebej je treba omeniti mogočno postavo in siguren nastop Martina Krpana, prefinjeno in doživeto podano cesarico, ljubko podobo cesarične Marjetice in dvorno podobo cesarja kot si ga je predstavljal slovenski človek nekoč. Zelo posrečen je bil Brdavs s svojim pažem, in nekateri ministri. Tako v Trstu kot v Gorici je predstava zelo dobro uspela. Zelo lep uspeh so imeli tudi »Rokovnjači« kot se imenuje narodno glasbeni ansambel študentov iz Ljubljane. Iz svojih instrumentov, ki so lepo ubrani, izvabljajo same narodne melodije, razen tega imajo tudi solista, mladega Leona, ki poje ob spremljavi godcev ter duet, ki prav tako poje Avsenikove, pa tudi lastne kompozi- V ponedeljek, 24. t. m., so bile vložene na sodišču v Trstu prve liste kandidatov za novo poslansko zbornico in novi senat' Tudi pri teh volitvah so prvi prišli v volilni urad na sodišče komunisti, tako da b° njihov znak prvi na glasovnici. Za poslansko zbornico kandidirajo: Mario Colli, Ga-slone Millo, Jole Burlo in Albin Skerk. Za senat so komunisti predložili listo skupno s socialproletarci. V prvem okrožju kandidira inž. Roberto Costa, v drugem pa prof-Paolo Sema. (Nadaljevanje na 7. strani) IZJAVA SLOVENSKE LEVICE V zvezi s pisanjem v Primorskem dnevniku z dne 23. 3. 1968 in z vestmi v Katoliškem glasu z dne 21. 3. 1968 ter v Novem Listu z dne 21. 3. 1968 o sporazumu za prihodnje volitve med Slovensko levico in Slovensko skupnostjo izjavljamo, da so vesti neosnovane V Slovenski skupnosti se samo govori o »odprtju na levo, kjer naj hi bilo dovolj mesta ludi za slovenske demokratične socialiste«; v resnici moramo ugotoviti, da bodo napravili premik na skrajno desnico, če bodo postavili na čelo liste — kakor menda nameravajo — predstavnika novega Slovenskega ljudskega gibanja. Med Slovensko levico in Slovensko skupnostjo smo imeli informativen razgovor in do danes ni prišlo do nobenega sporazuma. Kakor vse kaže Slovenska levica nima interesa, da bi šla s Slovensko Skupnostjo na prihodnje volitve. Dne 23 . 3. 1968 smo imeli informativen razgovor ludi s predstavniki P. S. U., kjer je prišlo do zaključka, da bi se v prihodnjih dneh mogli sestati in proučiti možnost eventuelnih konstruktivnih odnosov. Odbor Slovenske levice Drugo mesto na glasovnici za volitve v poslansko zbornico ipripade mi sovcem tretje pa republikancem. Rok za vlaganj5 kandidatnih list poteče 4. aprila. Ostale stranke sicer še niso predloži'e list, vendar imajo v glavnem že priprav' , Ijene sezname kandidatov in potrebno & kumentacijo. Demokristjani so sporočili, & bodo ponovno kandidirali oba dosedatfj3 poslanca, Belcija im Bologno, za senat P3 bo kandidiral v obeh okrožjih vseučilišč profesor Medi. Združeni socialisti so z3 nosilca liste z.a poslansko zbornico določb ministra za zunanjo trgovino Giusta To'' loya; ostali kandidati so Dulci, Fogher $ Dušan Košuta. Za senat kandidira v prvefl1 okrožju dr. Teiner, v drugem pa prof. Ap"1, /jcsi(’ftha n I tudi občinski svetovavec. Pravijo, da so ga k čudnemu koraku & vedli družinski prepiri zaradi težavnih spodarskih razmer. Tisto jutro je šel še ^ maši. Ko je prišel domov, so se vnele Pf sede. Mož se je jezen umaknil v gortij3 prostore, kjer se je preoblekel v vsakd3' nje. V kuhinji je še vrgel denar po tis'1 in je zavpil, da gre in da se ne bo vrnil. Ko ga do večera ni od nikoder bilo, s° domači zagnali vik. Začeli so ga iskati rožniki in vsi vaščani po vseh grapah tj3 do državne meje. Nikjer ni bilo sledu 23 njim. šele v ponedeljek so našli njegov3 truplo v neki jami komaj 150 metrov 01 domačega dvorišča. Orožniki zdaj bolj h3’ tančno raziskujejo vzroke njegove smr'1. Čedad: NOVO ŽUPANSTVO Čedad se po pravici ponaša s takimi kirni zgodovinskimi ostalinami, kot jih naj' deš lc v malokaterem mestu. Nikakor P3 se ni moglo to starinsko mesto ponašati 5 svojim županstvom. Mislimo zaenkrat 2,3 mestno stavbo, ne na upravo kot tako. Dolgo so mestni očetje ugibali, kje D” bi postavili novo občinsko hišo. Nazaduj3 so se odločili, da bo stala na istem mesi3 kot prejšnja. Občinske urade so začasU0 že preselili sem ter tja po mestu, ker hod0 hišo kmalu začeli podirati. Nova občins^3 palača bo stala 117 milijonov lir, ki jih ^0 zakladno ministrstvo kmalu nakazalo. Prav tako bo prispevalo ministrstvo ja nih del za vzdrževanje občinskih cest v tenu. Vlada bo dala en milijon lir. S t® pa ne bodo še vse ceste v redu. VOLILNI KANDIDATI V ponedeljek je bil vložen na goriškem sodišču prvi kandidatni seznam za bližnje volitve. Vložili so ga za senat združeni komunisti in socialni proletarci. Kandidat pa je dosedanji senator Adelio Albarello, ki je doma iz veronske pokrajine. Missini so predložili kot svojega kandidata za senat odvetnika Alda Bonija iz Tržiča. Komunistična stranka je objavila tudi imena poslanskih kandidatov za volilno okrožje Gorica, Videm, Belluno. Na seznamu je tudi Marija Selli. ki je doma z Livade v Gorici. Združeni socialisti kandidirajo v parlament med drugimi sovodenj skega župana Jožeta Ceščuta. Za deželne volitve bodo komunisti, kot so sporočili, kandidirali med drugimi dosedanjega svetovavca Jožeta Jarca. Združeni socialisti pa Marka Waltritscha iz Gorice. POKRAJINSKI SVET Jutri se bodo zbrali naši pokrajinski svetovavci k redni upravni seji. Spored dnevnega reda je precej dolg. Najprej bo treba odobriti proračun za leto 1968. Razpravljali bodo tudi o novem sedežu za zavod gluhonemih. Iz stare stavbe, ki je bila postavljena še v Staničevi dobi pred sto leti, se bo šola preselila v sodobno urejene prostore; kdaj, to je pa šele vprašanje. Na dnevnem redu je tudi ureditev pokrajinskih turističnih cest, med temi tudi ceste iz Sovodenj mimo Peči v Rupo, ob kateri se je porajalo že toliko različnih mnenj. OBČINSKA JAVNA DELA Na zadnji petkovi seji je sprejel goriški občinski odbor več načrtov, ki se tičejo javnih del v mestu. Naštejmo nekatera, ki bodo služila domačinom in turistom. Sem spada prav gotovo topografska tabla goriškega mestnega okrožja s svetlobnim označevanjem; če išče tujec ali domačin, kje je ta ali druga ulica, pritisne na gumb poleg imena in barvana lučka mu jo pokaže. Taka tabla bo postavljena pred ljudskim vrtom na oglu Dantejeve ulice. Nadalje so mestni očetje sklenili, naj se popravi Neptunov vodnjak sredi Travnika. Ta Pacassijev vodnjak je postal že značilnost trga in mesta. Tujci se pred njo radi fotografirajo kot pred Markovo cerkvijo v Benetkah. Zato je prav, da se ta stari goriški spomenik popravi. Stroški bodo znašali samo poldrugi milijon lir. Se enkrat tolikšna vsota pa bo potrebna za pripravo odra na gradu. Služil naj bi poletnim prireditvam na zunanjem grajskem dvorišču. Postavljen je bil že pred leti za opere in pevske nastope ter je privabil dosti tujcev v mesto. Potem so ga pa iz neznanih vzrokov opustili. Dolga razprava se vrti tudi okoli podiranja in zidanja zgradb v srednjem mestnem delu, o-krog ulic Marconi in Roma. Pred stolnico še vedno nagaja vsem stav-onim načrtom veliko vogalno poslopje, kjer je imel svoj čas Batjel svojo prvo delavnico koles. Stavbo bi že zdavnaj morali podreti, ker ovira prav pred stolnico vsako sodobno gradnjo. Za sedaj pa ne bo nič, ker je poslopje pod spomeniškim varstvom zaradi nekih arkad in križnih hodnikov. Ta ovira pa baje ne prehaja v poštev pri Edlingovi palači v ulici Roma, kjer je ime- la svoj sedež demokristjanska stranka. Nameravajo jo podreti, čeprav je palača po slogu in obsegu v okras tistemu mestnemu delu. Krepko se nadaljujejo, za enkrat še po-diralna dela pri veliki stavbi starega ur-šulinskega samostana, nato šole »Favetti« v ulici Roma, kjer bo stala deželna palača. Ves srednji mestni del od Travnika do županske palače, ki je bil še pred dvajsetimi leti ves zaprt, bo kmalu pokazal novo in moderno lice. Rupa: KRIZA NAŠE ZEMLJE Splošno je znano, da ne najdemo v Ru-pi in v sosednih vaseh skoro nobenega kmeta več, ki bi bil res samo kmetovavec; to se pravi, ki bi se preživljal samo z zemljo. Na Peči morda lahko naštejemo dva ali tri take. Več jih je seveda v Sovodnjah, ker je pač vas večja, sorazmerno smo pa tam kot drugod. Vzrok za ta pojav so tovarne in razna industrijska podjetja, ki jih je vedno več in jih imamo kar pred nosom. O kaki brezposelnosti pri nas ne moremo več govoriti, pač o čedalje večji »krizi« zemlje, ki nam je bila nekoč vse. Danes najdemo že vsepovsod opuščeno zemljo. V tem primeru menda nudi edino izjemo vas Štandrež. Reči moramo, da naši ljudje zemljo še vedno obdelujejo, kolikor pač morejo in utegnejo po delovnem urniku v tovarnah. Kljub temu prizadevanju naših »pol kmetov pol delavcev« je nastal nov problem, ker ni na razpolago oračev. Zato se je marsikje v naši okolici zavleklo sajenje krompirja, pa tudi druga dela na njivah. Ker pa ima vsaka stvar svojo dobro in slabo plat, moramo tudi tu pripomniti, da se je tudi pomanjkanju oračev odpo-moglo. Prihajajo s svojimi stroji tudi z onstran meje, sicer ne vemo, kako bi šlo. Obenem je to nov dokaz, kako je potrebno sodelovanje sosedov ob meji. Podgora: »PAŠARELA« Če drugače ne, se sliši ime naše vasi, pravzaprav goriškega industrijskega predmestja vsake štiri ali pet let, ko se napovedujejo nove volitve. Takrat se vse stranke in njih kandidati spomnijo tudi na Pod-goro, pravzaprav na njeno znano »pašarelo« čez Sočo. Zato nam nikar ne zamerite, če spet govorimo o njej. Saj nismo mi krivi, ampak tisti, ki nam soško pašarelo mečejo v kotel kot volivni gulaž. Doslej je že šlo nekaj volitev mimo, pa se še ni skuhal. To pot pa pravijo, da se bo. Goriški občinski odbor je namreč sprejel v petek — joj, če ni to nesrečen dan — načrt, da se bo »pašarela« čez Sočo prav zares začela popravljati. Določili so tudi že vsoto, in sicer 36 milijonov lir. S tem denarjem in če je kaj dobre volje bi pa zares tisti mostiček že lahko popravili ali bomo morali čakati še dvoje volitev? Štandrež: GROBOVI SO TUDI NAŠI V žalostnem spominu so še tisti časi, ko je fašizem prepovedal slovenska imena na grobovih dragih rajnih. V obupu smo te- daj vzklikali s pesnikom: »Naši več niso niti grobovi«. Hoteli smo imeti vsaj pokopališča naša. Zdaj smo pa spet pri tem, da nam skušajo vzeti domače pokopališče. V zvezi z mestnim regulacijskim načrtom in zdravstvenimi načeli naj bi se ukinilo štandre-ško pokopališče. Razširilo pa naj bi se mestno na Mirenski cesti, ki bi služilo tudi Štandrežcem. Naši farani so pa skoro vsi brez izjeme proti tej nameri. Pokopališče je odraz naše vere in tudi naše narodnosti, pa naj kdo to imenuje čustvenost ali kako drugače. Svoje zavedne in verne prednike ter očete imamo radi med seboj in tudi mi bi radi našli zadnji počitek ob njihovi strani. Zato naj pokopališče ostane, kjer je že, tudi ko bo že prenapolnjeno. Vsaj kot kraj pietete. Novo pokopališče za našo faro pa se mora dobiti v štandreškem območju in ne kje drugje. Takšne so naše zahteve in želje. Veseli nas, da so uvidevni občinski možje tega mnenja. Tisti pa, ki mislijo drugače, pa naj ne hodijo lovit k nam volivne glasove. Vrh; ZVEZA S SVETOM Vrhovci smo se vedno pritoževali, to pa že v prejšnjih časih in pod nekdanjimi županstvi, da smo sicer »na vrhu«, a po krivdi javnih oblasti bolj spodaj. Naše nerganje je bilo tudi nekoliko upravičeno, ker smo imeli šolo razddrapano, zvonove na kolih, ceste v samih luknjah, da srno bili sicer sredi sveta, a od njega odrezani. Zdaj pa je že nekaj naših želja izpolnjenih in moramo to tudi našim občinskim možem priznati. Predvsem, da se je končno uredila cesta iz Gaberij na Vrh. Dolgo časa se je podjetje ukvarjalo z njo. Pred dnevi jo je še asfaltiralo in dokončalo. Na Vrh se lahko sedaj pripelješ tudi iz Sovodenj in ne samo iz doljanske strani. S svetom imamo zdaj kar dobre zveze. Lažji dohod na Vrhovsko planoto, eno najbolj razglednih v naših krajih, bo koristil tudi turizmu, ki bi se prav lahko razvil na tem kraju. Saj ne manjka ne naravnih lepot, ne zgodovinskih spomenikov. Manjka pa najbrž osebne pobude. Ta pa mora priti iz nas samih! Tržič: NOV MESTNI DEL Tržiški mestni svet je odobril novi urbanistični načrt, ki predvideva popolnoma novo naselje na gričevnatem pobočju pod sedanjim gradom. Na razpolago je 130.000 kvadratnih metrov površine; od teh 73.000 za zasebnike, ki si nameravajo tam zgraditi stanovanjske hiše. Predvidenega je prostora za 600 stanovanj. Občina bo nudila zasebnikom zemljišče po 5000 lir za kvadratni meter. V novem mestnem naselju, ki bo imelo kakih 2200 prebivavcev, bodo zgradili tudi dve šoli, cerkev, dvorano, kavarno, pošto. Vsa ta dela bodo med drugim zahtevala okrog 730 milijonov lir stroškov, ker bo treba razširiti tudi železniški podvoz in položiti vodno in kanalizacijsko omrežje. Poskrbljeno je tudi, da se ohrani kra-ški značaj novega mestnega dela v Tržiču. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Koncert slovenske zborovske pesmi Človeški glas je tisto glasbilo, ki je imelo od nekdaj največji vpliv na človeka, ker se je ob njem po asociaciji v poslušalcu najbolj živo razgibalo njegovo duševno življenje. Zato ni čudno, če je človek nekdaj posvečal petju svojo pozornost, saj je. že primitivni človek izražal svoja doživetja s petjem, in tako dela tudi današnji človek. Človeški glas mu nadomešča glasbilo v najrazličnejših duševnih razpoloženjih in prilikah. Da je vse to rodilo zahtevo po umetnem petju, je razumljivo. 2e v zgodnji dobi so nastajale pevske šole, kjer so se pevci učili pevske umetnosti. Iz takih stremljenj je bila umetniška pozornost posvečena poustvarjanju tudi na področju zbornega petja, ki je doseglo visoko umetniško stopnjo, kar nam dokazujejo mednarodna tekmovanja pevskih zborov. Temu zgledu skušajo slediti tudi pevski zbori naše pokrajine. V soboto je nastopilo v Kulturnem domu devet zborov. Otroški pevski zbor Glasbene. Matice z Opčin in iz Trsta, ki šteje 43 malih pevcev, je zapel pod vodstvom Nade Žerjalove Potočnikovo »Zvonikarje-va« in dve ljudski pesmi »Svetlo sonce se je skrilo« in »Crni kos«. Radostno so se razlegale, te pesmice pridnih pevčkov. Mešani zbor »Rdeča zvezda« iz Saleža-Zgonika, ki ga vodi Janko Obad, je s čustvenostjo in lepo ubranostjo zapel Sattnerjevo »Po zimi iz šole«. Sledili sta še Vodopivčeva »Naročilo« in Krekova »Pogovor z domom«. Za tem je nastopil dekliški zbor Glasbene Matice pod vodstvom Nade Žerjalove, ki je zapel Kuharjevo priredbo »So ptičke zbrane« in dve Vrabčevi »Sem deklica vesela« in »Jutranja« z dobro intonacijo kljub temu, da vežba ta zbor komaj par mesecev. Zerjalova je pesmi tudi spremljala na klavirju. Moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, ki ga vodi Ignacij Ota je zapel najprej Venturinijevo »Rožici«, potem Pregljevo »Prelepa je Selška dolina« in Jerebovo »O kresu« z okusnim in umerjenim predvajanjem; zbor je discipliniran in lepo ubran. Moški zbor »Slavec« iz Ricmanj, ki ga vodi Vlado Švara, je zapel Bučarjevo »Tam, kjer pisana so polja«, Prelovčev »Doberdob« in dirigentovo pesem »Dobil sem pisemce«. Zbor kaže glasovno uravnovešenost, točno intonacijo in fino dinamiko. Švara je vešč in agilen pevovodja, ki je dosegel s svojim zborom doslej že zelo zadovoljive uspehe, kljub temu da deluje šele par let. V drugem delu sporeda je nastopil moški zbor »Oton Župančič« iz Standreža, ki ga vodi Franc Lupin. S toplim čustvom in fino dinamiko je zapel Gre.gorčevo »Bleda luna«, »Kaj ti je deklica«, Volaričevo »Na ples« in Bučarjevo »Plenice je prala«. Zbor sestavljajo skoraj sami mladi pevci, kar je zelo razveseljivo. Pred kratkim je izšel v Gorici »Trinkov koledar za prestopno leto 1968«. Natisnila ga je tiskarna Budin, uredil pa ga je znani zgodovinar in etnograf ter publicist Rado Bednarik. Prikupna knjižnica majhnega, žepnega formata vsebuje mnogo etnoloških, etnografskih, folklornih, zgodovinskih, zomljepisih, jezikoslovnih in drugih zanimivosti in podatkov o rojakih pokojnega monsignora Trinka, Beneških Slovencih. Poleg značilne Trinko-ve fotografije, ki vam kaže duhovnega očaka deželice pod Matajurjem v njegovih poznih letih, najdemo natisnjeno pesem, katero mu je poklonil za god pesnik in pisatelj Alojzij Remec, ko je bil še v goriškem bogoslovju. To je moralo biti — po ugotovitvah profesorja Bednarika — v razdobju o dleta 1907 do 1909, preden je odšel Remec študirat pravo na Dunaj. Nekdo, ki se je podpisal s psevdonimom Pe-pac, pa je objavil precej obširen spis pod naslovom »Moje prvo srečanje z Ivanom Trinkom«. Ta spis nam zelo dobro in plastično prikaže, nele Trin-kovo osebnost, ampak ludi okolje, v katerem je živel in deloval, zlasti njegove ljudi. Rado Bednarik pa je, objavil Trinkovo pismo, ki ga je našel v korespondenčni mapi pokojnega župnika in nekdanjega državnega poslanca v Rimu Virgilija Šče- Moški zbor »Kras« iz Dola - Poljane je zapel pod vodstvom Pavline Komelove Bučarjevo »Majol-čico«, Kernjakovo »Se že sveti beli dan«, Ocvirkovo »Roži« in Maroltovo »Moja kosa«. Zbor je sicer maloštevilen, vendar pa kaže pevsko vztrajnost in viden napredek od nastopa do nastopa. Tudi moški zbor »Vasilij Mirk« iz Proseka - Kontovela stalno napreduje. Njegov dirigent Ignacij Ota je pevski estet, ki ljubi najobčutljivejše dinamične odtenke in izlušči iz vsake skladbe pravo jedro. V študiju je natančen in dosleden poustvarjalec. Zbor je predvajal Mirkovo »Katrico«, Otovo priredbo »Zgebljena lebjezen«; Merkujevo beneško ljudsko pesem in Vrabčevo »Bratci veseli vsi«, ki so žele veliko o-dobravanje. Spored je zaključil odlični mešani zbor »Jaco-bus Gallus«, ki je pod vodstvom Ubalda Vrabca zapel Oskarja Deva »Strašno grmi in se bliska« ter tri Vrabčcve: »Dober večer, ljubo dekle«, »Bratci veseli«, (ki so tokrat doživeli prvo izvedbo!) in znamenito »Polko«. Vrabec je mojster vokalnega stavka in njegov zbor krasno napreduje. Kakor vedno, tako je tudi tokrat odnesel palmo in bil' navdušeno sprejet. Hvaležno občinstvo je vse sodelujoče nagradilo s trajnimi aplavzi. K. S. Malokdo ve, da izhaja v Trstu slovenska revija, ki bo prihodnje leto dopolnila dvajsetletnico. Ali bolje rečeno, to ve. samo naša dijaška mladina, kajti ta revija je njena — torišče, na katerem se uveljavljajo mladi s svojimi prvimi literarnimi in publicističnimi poskusi. To so »Literarne vaje«. Marsikdo, ki je objavil svoje prve črtice, pesmi ali članke v »Literarnih vajah«, igra danes že vidno vlogi v našem kulturnem in zlasti literarnem življenju ali v publicistiki. »Literarne vaje« so tako tista naša zamejska revija, ki izhaja že nadalje. Za to se ima zahvaliti predvsem tudi vztrajnosti in požrtvovalnosti svojih urednikov iz vrst profesorjev-vzgojiteljev. Zdaj ureja »Literarne vaje« profesor Martin Jevni-kar, odgovorni urednik je dr. Josip Tavčar, izdajateljica pa dr. Neda Jevnikar. Tudi najnovejša, četrta letošnja številka zvesto odraža vedro mladostno vzdušje, ki preveva našo dijaško mladino. To razpoloženje se odraža predvsem v celoletni povesti »Cvet trnovske gimnazije«, ki jo piše Alenka Rebula. Glede na to, da je avtorka še prav mlada, je povest napisana naravnost presenetljivo zrelo, z razgibano, napeto pisateljsko tehniko in tudi vsebinsko zanimivo. Zgodba se dogaja v nekem imaginarnem kraju Trnovo, katerega pa bralcem najbrž ne bo težko točneje lokalizirati. Če bi povest ne razodevala značilne ka. S tem pismom se je Trinko uprl ideji, da bi njega kandidirali za goriškega nadškofa. Pismo dokazuje njegovo skromnost. V njem je rečeno med drugim: »Govorilo se je res (in ne brez podlage), da bi mu (namreč nadškofu Sedeju) na-sledoval jaz. To bi bil pravi in vsestranski ab-surdum. Sprvič sem se smejal; pozneje sem se prestrašil; pa sem napravil take korake in izjave, da ni bila več mogoča moja kandidatura.« To je bilo, kot pripominja prof. Bednarik, leta 1925. Izmed ostale vsebine naj navedemo samo naslednje članke, ki pokažejo vsebinsko pestrost Trin-kovega koledarja: »Slovenski duhovniki Beneške Slovenije med vojno 194045«, »Starodavna cerkev z oltarjem Bandimice in salvno »banko«, o sejmih v Čedadu, o slovenskem petju ob Nadiži, o Črnem vrhu v Benečiji, članek Ivana Rejca »Domači kraji pod Matajurjem«, Cerkev sv. Kvirina ob Nadiži, o nedavno umrlem prijatelju Benekših Slovencev inženirju Josipu Rustji, Nekaj pisem Ivanu Trinku-Zamejskemu, Pravljica o smrti ob Nadiži in pod Kaninom, v narečju, ki jo je objavil. sodeč po psevdonimu, znani slovenski etnograf; objavljenih pa je tudi nekaj pesmi beneško-slovenskih pesnikov in raznih koristnih podatkov za bravce. KULTURNI DOM GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Renč de Obaldia VETER V VEJAH SASAFRASA (Du Vent Dans Les Branches de Sassafras) Komedija v dveh delih Prevod: JANEZ NEGRO (proza), JANKO MODER (pesmi) Scenograf: SVETA JOVANOVIČ Kostumograf: MIJA JARČEVA Glasba: URBAN KODER Jezikovno vodstvo: JANKO MODER Režiser: ŽARKO PETAN V petek, 29. marca ob 20.30 Abonma premierski -red A-Al, športni red H (Vstopnice so še na raz polago) V soboto, 30. marca ob 20.30 Abonma: I. ponovitev - red B, sindikalni - Red G, dijaški red F (Vstopnice so še na razpolago) V nedeljo, 31. marca ob 17. uri. Nedeljski pop, -red D invalidski - red C, okoliški - red E. (Vstopnice so še. na razpolago) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 73-42-65. psihologije mladostnikov in če bi ne naleteli tu pa tam na naivno psihoiogijo in stereotipno frazeologijo srednješolcev in njihovih še bolj ali manj abstraktnih predstav o ljudeh in življenju, bi lahko rekli, da se tudi odraslemu pisatelju ne, bi bilo treba sramovati takega pisanja; a le težko bi ga prežel s tako prisrčnostjo in prikupnostjo, s tako svežino in zanosom. Kar zadeva ostalo vsebino, nas preseneti prevod Pasternakove pesmi »Februar«, ki ga je. napravila neka dijakinja klasične gimnazije, podpisana samo s psevdonimom. Izvirne pesmi sta prispevala Janja s klasičnega liceja in Marij čuk z učiteljišča. Vse tri pesmi so seveda še začetniške, vendar preseneti tu ua tam kak izviren verz ali misel, npr. v Čukovi pesmi »Vasica mala«. Sestavke literarnega značaja, ki se prav prijetno bero in razodevajo tudi literarni talent, so objavili v tej številki tudi Mirjan Kapelj, Marija VVidmar, Aleksander Zupančič in Magda Jevnikar, publicistične in reportažne pa Ana Babič, Marij Čuk, Sergij Tavčar, Alenka in Marija Križmančič. Anonimen je humoristični prispevek »Obupana srca«, ki ni brez smisla za pravi humor in duhovitost. Profesor Martin Jevnikar ocenjuje na koncu 10. zvezek »Slovenskega biografskega leksikona«, »Trinkov koledar« za prestopno leto 1968 in novi roman Marijana Marolta »Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška«, ki je izšel v založbi Svobodne Slovenije v Buenos Airesu. Tudi to številko so lepo okrasili z linorezi dijaki sami. Lep barvni linorez z motivom pustnih šem za prvo stran je izdelala Nadja Ambrožič. PREDVELIKONOCNO RAZMIŠLJANJE V dneh 30. in 31. marca bo za slovenske izobražence v Trstu »predvelikonočno razmišljanje« s priložnostjo za velikonočno spoved in obhajilo. V soboto 30. marca ob 20. uri 'bo pobožnost v kapucinski cerkvi na Montuzzi v kapeli desno spredaj. Sodelovala bosta p Miha Žužek, ki bo imel tudi pridigo o »Socialni dimenziji pokore«, in p. Gabrijel. V nedeljo ob 10. uri bo sv. maša v kapeli šolskih sester pri Sv. Ivanu, ul. delle Doccie 34. Ob 11.15 bo razmišljanje »Krščanski paradoksi«, ob 12.45 skupno kosilo, ob 15.30 nadaljevanje dopoldanskega razmišljanja, nato razgovori. Kapucinski pater Gabrijel bo spovedoval od 1. do 13. aprila vsak dan od 17. do 19. ure v kapucinski cerkvi na Montuzzi, prva spovednica desno. Tisti, ki bi želeli v nedeljo ob Velikonočnem razmišljanju kositi pri šolskih sestrah, prosimo, da to telefonsko sporoče tajnici DSI gdč. Julki Štrancarjevi, tel. 742-108. Vljudno prosimo točnost. Društvo Slovenskih Izobražencev ,,‘Trinftov ftofedav” za teto 1968 Četrta številka „Literarnih vaj” ŠPORT MED NAŠO MLADINO V nedeljo se je začelo žensko odbojkarsko prvenstvo B lige. Na njem nastopajo kar tri slovenske ekipe in sicer: v C skupini BOR, v D pa Sokol in Breg. BOR je svojo prvo tekmo odigral proti hitrim m zelo vigranim odbojkaricam ekipe Bollita iz Bergama. Borovke. so sicer zmagale, vendar svojih navijačev niso zadovoljile. Posebno v prvem setu so igrale zelo živčno in nekoncentrirano. Ta set so zato tudi morale predati nasprotnicam. Šele v naslednjih so sčasoma uredile svoje vrste in predvsem po zaslugi odlične Pavletičeve končale tekmo s 3:1 v svojo korist. Tudi Breg je dosegel zmago, čeprav proti šibki ekipi' Porzio. Z igro, ki so jo predvajale Brežan-ke, še ne moremo biti zadovoljni. Največjo hibo so pokazale predvsem v slabih servisih in v slabem podajanju. Zmagale so sicer kljub temu s 3:1. Še najboljšo igro je v nedeljo pokazal nabre-žinski Sokol, pa čeprav je proti zelo močnemu AGI-ju iz Gorice precej gladko izgubil. Nabrežin-kc trenira bivša borovka Norči Zavadlav, z nji- ZANIMIVE POLEMIKE V JUGOSLOVANSKEM TISKU (Nadaljevanje s 3. strani) njih, o katerih so se politični krogi v Makedoniji izrazili zelo jasno. Morda je avtorju potreben tak način zato, da bi izrazil svoja mnenja?! — Za konstruktiven dialog, pri kakršnem vztraja naša družba, ni potrebno iskati načinov, ki lahko vnašajo nezaupanje in škodujejo informiranju javnosti ter njenim naporom pri reševanju družbeno-gospodarskega in političnega razvoja in ki ovirajo tekoče diskusije in medrepubliški dialog. Takšen način pisanja zasluži, da ga javna beseda in profesionalna etika zavržeta in obsodita celo tedaj, kadar je na straneh uglednega časopisa. In četudi se sklada z »računsko tablico« časopisa »Politika«!!«. Ta zanimiva politična polemika v jugoslovanskem tisku, ki pomeni hkrati izraz različnih konceptov o nadaljnjem poteku gospodarske reforme in drugih reform, ki jo morajo spremljati, npr. upravnih in zakonodajnih, se bo gotovo še nadaljevala. Iz nje je razbrati, da branita beograjska dnevnika bolj ali manj preživele birokratske koncepte, medtem ko se slovenski in makedonski tisk in politični krogi zavzemajo za doslednejše uveljavljenje samoupravljanja tudi na ravni republik. Sopovabljenci so pridno segali po jedeh in so jim teknile. Teknile pa so tudi psu, ki se je valjal pri mojih nogah in čakal, da mu je priletel kakšen kos. Kolikor so drugi zajeli z vilicami, toliko je dobil tudi on, Jaz pa sem žvečil kruh, ki je bil dober. Ko so bile duše nekoliko privezane, se je dvignil učitelj in držal govor dneva: »Zla Usoda nas je združila, a namen je bil dober. »Gaspadin« Serjoža je želel porazdeli-t] svojo srečo tudi na povabljence, a na mesto sreče deli z nami svojo bol. Ta bol Pa ne sme biti velika, ni nobenega razloga, saj otrok je bil bolan in je bolje, da ga Je Bog vzel, kot da bi hiral. Ona dva pa sta še mlada in bosta že poskrbela, da bo la lepa ekonomija imela dediča. A ne samo enega, več jih mora biti. Glejte gospo-mjo, saj je kot rožica. Kaj govorim? Ne °t rožica, kot lepa velika roža. Skoraj bi mi pa igra letos tudi zelo dobra in izkušena Nadja Švab, ki je prav tako dolgo let igrala za BOR. Tako Norči kot Nadja sta Sokol znatno ojačili in to se je. na nedeljski tekmi tudi poznalo. Edi Košuta .Prejeli smo: IZJAVA ŠZ »BOR« V zvezi z vestmi v tisku in po radiu glede kandidatur za politične volitve želimo, da vzamete na znanje naslednje pojasnilo: »Športno Združenje „BOR'' ne pripada nobeni politični stranki in svari, naj nihče ne izrablja njegovega imena v volilne svrhe, Zgražamo se, da je bilo Športno Združenje ,,BOR" predmet tako lahkomiselnega izkoriščanja. športno Združenje „BOR" ima v svoji sredi ljudi različnih političnih prepričanj in zato sodi, da so mu take vesti samo v škodo in prav gotovo ne koristijo tisti enotnosti, po kateri bi vsi morali težiti.« Odbor š. Z. „BOR" cije v narodnem tonu. Kakor pa imajo te vrste ansambli že navado, tako tudi »Rokovnjači« pripovedujejo in igrajo med glasbenimi točkami vesele dovtipe in jih dramatizirano posredujejo občinstvu, da se od srca nasmeje. V Bazovici je bil nastop »Rokovnjačev« združen z nastopom domače mladine, ki je pripravila prav za včerajšnji dan tako imenovani »Dan staršev«. Z nastopom domačega otroškega pevskega zbora, z recitacijami in z govorom dr. Draga Štoke je dobil nastop glasbenega ansambla iz Ljubljane nekako domače obeležje in je prireditev v celoti prav lepo uspela. »Rokovnjači« so zvečer svoje gostovanje na Tržaškem zaključili z nastopom v Dolini, kamor so privabili prav tako lepo število domačinov. Na Opčinah se je poslovil od faranov msgr. Natal Silvani, ki odhaja kot openski župnik v pokoj. Farani so mu ob tej priliki pripravili v Finžgarjevem domu nad uro in pol obsežen prosvetni spored. Nastopil rekel, da celo malo prevelika in pretežka. Najbrž bi bilo za njo bolje in bolje tudi za zarod, če bi težo zmanjšala vsaj za pud, a še bolje bi bilo za dva. Seveda, takih jedi kot so danes na mizi, si ne bi smela pripravljati, ker predobro ješče nosečnice pojedo zdravje tudi lastnega zaroda. Kaj bom naprej pravil? Naša Eufemija je dovolj inteligentna in zato, gaspada napivam na zdravje in srečo Eufemije in Serjože z željo in globokim prepričanjem, da bomo danes leto zopet povabljeni v to prijazno hišo, ki bo takrat štela enega družinskega člana več.« Vsi smo vstali in trkali s kozarci z gospo Eufemijo in gospodom Serjožom, ki je imel solze v oček. Spili smo do dna, poklonili se trupelcu pod sv. Nikolajem in se poslovili. Pri večerji sem pojedel še pol obroka kaše. (Dalje) NATEČAJI Ministrstvo za delo in scoialno skrbstvo razpisuje natečaj za 26 mest knjigovodje 3.a razreda pri INPS-u. Pogoja: diploma knjigovodje — starost 18 — 36 let. (Uradni list št. 43 z dne 17. 2. 68). Zapadlost 28. 3. 68. Ministrstvo za javno šolstvo razpisuje natečaj za 345 štipendij za mlade univerzitetne diplomirance,, ki se nameravajo izpopolniti na univerzah v letu 1969. Štipendijo lir 1.500.000.- za eno leto se lahko uporabi za študij na domačih ali tujih univerzah. Za njo se lahko potegujejo vsi tisti, ki so doktorirali od leta 1964-65 naprej. (Uradni list št. 45 z dne 20. 2. 1968). Zapadlost 31. 3. 1968. Zakladno ministrstvo razpisuje natečaj za 30 mest inpšpektorja v staležu vodilnega osebja pri Generalnem finančnem inšpektoartu pri Glavnem državnem knjigovodstvu. Kandidati morajo imeti doktorat v pravu ali ekonomiji. Starost od 18. do 32. leta. Rok za predložitev prošenj zapade 13. 4. 1968. (Uradni list št. 38 z dne 13. 2. 68). Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt razpisuje natečaj za 60 mest inženirja v staležu vodilnega osebja Rudniškega kadra. Rok za predložitev prošenj zapade 15. 4. 68. (Uradni list št. 40 z dne 15. 2. 68). je openski cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Maliča in je zapel več narodnih, cerkvenih in umetnih pesmi. Na sporedu so bile deklamacije, nastop go dalnega ansambla »Pleiades«, ki je ob tej priliki igral samo narodne melodije in prav zato žel obilo odobravanja. Poslovilni go vor je imel prof. Ivan Sosič, nakar se je poslovil tudi msgr. Silvani. Celotna prireditev je bila prisrčna. Openci pa so napolnili Finžgarjev dom tudi ob tej priliki do zadnjega kotička. Nedeljski popoldan je bil tudi v Gorici razgiban z gostovanjem Korošcev. Martin Krpan je tudi Goričane pritegnil in navdušil, tako da so koroškim igravcem izrazili navdušen pozdrav. -0— PROSVETNO DRUŠTVO TABOR — OPČINE V nedeljo, 31. marca, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nušičeva veseloigra Gumb, folklorni plesi, pevski koncert. Gostuje prosvetno društvo Slovenec iz Boršta Vljudno vabljeni. Dvorana bo ogrevana. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST V četrtek, 5. aprila bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Geppa 9/II redni letni občni zbor. Dnevni red: izvolitev predsednika; poročila; razprava; volitve; razno. ODBOR SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Letos bo v šoli alpinističnega odseka uvedenih nekaj novosti, ki bodo izpolnile pripravnika-alpini-sta. Lekcije bodo obsegale teorijo in prakso. Teoretični pouk bo v Gregorčičevi dvorani in bo obsegal predavanja raznovrstne vsebine. Praktične vaje bodo v Glinščici in bodo trajale 5 nedelj, z naslednjim programom: PLEZALNI TEČAJ TEORETIČNI DEL: V nekaj predavanjih bo predelano sledeče gradivo s pomočjo filmov in diapozitivov: pomen alpinizma, telesne in duševne lastnosti alpinista; osebna in tehnična oprema alpinista; gore, torišče alpinističnega delovanja; sestava gorskega sveta, flora, favna, orientacija, meteorologija, objektivne in subjektivne nevarnosti, osnove prve pomoči, literatura. PRAKTIČNE VAJE bodo v Glinščici pet dopol-dnevov. PopoTdne bo neobvezna vadba in kondicijski trening. Tečaj se bo zaključil s skupnim izletom v Zahodne Julijce, kjer bodo izkušeni alpinisti vodili tečajnike na prvi vzpon. Na vrhu bo sprejem tečajnika med alpiniste-pripravnike s tradicionalnim veselim obredom. opornimi i% ptoo hooioomo oo]>mo o.S«...... V RUSKEM UJETNIŠTVU. Inž. ,1. K. ■ ■ ■ Nekaj lepih prosvetnih prireditev (nadaljevanje s 4. strani) J Piše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR E o & c/) ^ ’ O >W •S, |bi —r .2^, ■ I 1« . • .2i3 >o I “ y rt m 2? S 'g - S > 3 oj 2 w» Oh a .. Tl !N Jj c O TJ •r-< IŽ) C/l ‘a? -C rt E > E ^ cd o i n .5 oj >o -13 C L> G "rt H •g s, N o ’g .s, 1 1 • S •“ c E S e* 2 >o .5 5 o» c ■= _ * o b -a c S oi m-Z. o r> S ■S “ n S a E i S,S >u 4) OJ „ _ y O c/i M‘.G O O M »O 'rt 7 _T rt J.J O O ’T c« -z? S rt • ^ o •2..Ž ft N Ese rt o g a o n — n « s K p f rt c c ^ S „ t) - O u E rt .2, OJ 'n h 2 C bu rt A .. g. 8 8“J« o ** f ^ . rž .2 5 b _ I « g S 1 £ | .§ 1 •a E x ft « o >o p. 33S”# §• S ^ &.H £ S G c .3 ^ M n ’aj 5r>. ct3 i- t3 3 n O rt "rt 3 . ^3 E S 6 'c-S I c P 2 is & |S CQ q ~>8 rt ^ N N 3 C3 -G &l , . N -P ... . - , > rt a oj ^■g-š 2 u > O > a> -j o G 2 OJ E ^ « a - s - » -0 ^ »J2 .„- .si,« nrtc *" lis s $ O. o « z.«s • «/) ■s 13 o-" g ft10 4. “ E N s.* N £ O <1> > TJ 3 O 3? C c/i _ C •»-» o '3 p. g o "“*3 rt 'P u „ 3 •S E rt o >u O rt Ph vi 5 j 3 Ow^ e > a O Oh ■R§- c 'E E Ngg o N .Si, 1-lk ~1e2 TJ O C^’ g 'E1 tt H v> o s • O £ n ^ |«s S .£ .0 CJ C r- Oh*'-' .5 O "rt .-3 ^ i > •■—13 q 3 ss H £ c/i Ml ^ in i C c I HH «ri