gpedizlone In abbonamento postalo — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 26. februarja 1942-XX TSKI LI Upravnlštvo ln uredništvo »DOMOVINHI«, Ljuoljana, Puccinljeva ulica St. 5, IL nad., telefoni od 31-22 do 31-20 Račun Poštne hranilnice, podruž v Ljubljani St 10 711 g - NaroCnlna za tuzemstvo: četrtletno 4.80 L polletno VSSlIC t£&eS3 9 " L. celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 h Posamezna številka 50 cent Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 23. februarja naslednje vojno poročilo: Naš letalski oddelek pod poveljstvom kapitana Danteja Ocarsa je v nizkem poletu s silno požrtvovalnostjo in odločnostjo napadel letališče Acroma v vzhodni Ctrenaikl, kjer Je bilo na tleh 15 sovražnih letal. V ponovnem obstreljevanju s strojnicami so bila vsa ta letala uničena, lope in avtomobilska vozila zažgana, čete pa zadete ln pognane v beg. Vsa naša letala so se vrnila. Nemška letala so v bojih v zraku sestrelila tri sovražna letala in četrto uničila na tleh. Ista letala so zadela ln potopila v vzhodnem Sredozemlju dva sovražna trgovska parnika, ln sicer enega velikega ln enega srednje tonaže. Proti ciljem na otoku Malti so izvršili oddelki nemškega letalstva, močna in ponavljajoča se bombardiranja, ki so razen tega zažgali na tleh šest angleških letal. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 23. februarja poročilo, Iz katerega povzemamo: Na vzhodu je sovražnik v mnogih odsekih fronte ponovil svoje nekoristne napade brezskrbno in ne glede na izgube. V letalskih napadih v doneškem odseku in na severnem področju vzhodne fronte je bilo hudo zadeto 26 sovražnikovih železniških vlakov. Včeraj je sovražnik na vzhodnem bojišču izgubil 44 letal Od 1. januarja do 28. februarja je bilo zajeto 56.806 vojnih ujetnikov. Sovražnikove krvave izgube so bile mnogokrat večje od tega števila V istem razdobju je bilo zajeto ali uničeno 960 tankov kakor tudi 1789 topov ln več kakor 8000 vsakovrstnih vozil. Mnogo dodatnih tankov, topov, železniških vlakov itd. je bilo uničeno med letalskimi napadi za sovražnikovo fronto. Sovjetske letalske sile so v istem razdobju izgubile 699 letal v spopadih v zraku, 159 letal je uničilo protiletalsko topništvo, dočim je bilo 331 letal uničeno na tleh. Ta Izguba 1189 sovražnih letal je v ostrem nasprotju z Izgubami nemškega letalstva, ki znašajo 127 letal. Japonski glavni stan je objavil poročilo, iz katerega povzemamo: V razsežnih operacijah, ki jih je japonsko armadno letalstvo razvilo nad otokom Javo in na bojišču v Birmi 21. in 22. februarja, so japonska letala uničila na tleh 39 sovražnih letal. V teku teh operacij so japonska letala napadla tudi sovražnikova letališča pri mestih Kalidjaticu, Bandoengu, Buitenzorgu na otoku Javi in v bazenu Toungoonu v Birmi. — Kakor poroča Domei z japonskega letalskega oporišča v Nizozemski Vzhodni Indiji, je japonsko armadno letalstvo 22. februarja zgodaj popoldne iznenada napadlo sovražnikova letališča pri Ba-taviji na otoku Javi. Japonsko letalstvo je napadlo z zelo močnimi silami. Eden izmed japonskih letals'kih oddelkov se je nato nad Bultenzorgom spopadel s skupino sovražnega letalstva ln je sestrelil dva nasprotnikova aparata. X Huda zima je tudi v sicer topli Španiji. V vsej Španiji je zavladal silen mraz. Po deželi divjajo viharji in v višjih krajih je zapadel visok sneg. Pod snegom sta tudi mesti Avila in Teruel v pokrajini Segoviji kakor tudi glavno mesto pokrajine Murcie, kjer že dolgo ni bilo snega. Še prav posebno hud mraz je nastal v Kataloniji in v drugih vzhodnih pokrajinah. V Navari, Asturiji in sosednih pokrajinah je toplina padla na 12 stopinj pod ničlo. Na Kanarskih otokih pa imajo najlepše solnčne dni. Za povečanje pridelkov je važno gnojenje Koristi pa le pravilno gnojenje, na kar je treba opozoriti zlasti nove obdelovalce zemlje Hlevskega gnoja ni nikdar preveč, kar mora potrditi vsak kmet. Hlevski gnoj je prvo gnojilo, ki je potrebno zemlji, a umetna gnojila so le dopolnilo, da3i sicer odlično dopolnilo, ker pretežno naglo učinkujejo in znatno povečajo pridelek. Žal, umetnih gnojil ne bo na razpolago, kolikor in kakršna bi kdo hotel, zato bomo morali pravilno porabiti tista, ki se bodo dobila. Gre zdaj le za pomladno gnojenje, ker smo tik pred pomladjo. Umetna gnojila naj si preskrbe nele kmetje, temveč tudi vsi drugi, ki imajo kakšen košček zemlje za obdelavo. Zlasti priporočamo meščanom z vrtički, naj ne obdelajo zemlje brez umetnih gnojil. Izmed dušičnih gnojil bo za pomladno gnojenje na razpolago amonijev sulfat, ki ga v Italiji izdelujejo v večjih količinah. Amonijev sulfat je po navedbah strokovnjakov enakovreden pri nas uvedenemu apnenemu dušiku, ki ga zdaj ni na razpolago. Amonijev sulfat učinkuje celo hitreje kakor apneni dušik. Gnojenje z j amonijevim sulfaftom se obnese zlasti pri krompirju, ovsu in rži. Je sicer kiselkasto gnojilo, vendar malo kisline ne napravi škode v zemlji. Pšenici, turščici, pesi in fižolu smemo s tem gnojilom pognojiti le, če zemljo redno gnojimo. Apniti pa moramo mnogo prej, preden pognojimo z amonijevim sulfatom, kajti če istočasno, odnosno skoro istočasno potrosimo na njivo amonijev sulfat in apno, izganja apno iz gnojila amonijak. Prav tako ni dobro, trositi to gnojilo na površino zemlje, ki ima mnogo apna, temveč ga moramo zmerom zbranati ali plitko podorati. Strokovnjaki pravijo, da se za gnojenje krompirja amonijev sulfat bolje obnese kakor apneni dušik. Potrosimo ga na njivo tik pred nasaditvijo krompirja in ga plitko zakrijemo z zemljo. Na 1 hektar krompirja potrosiš 150 do 250 kg amonijevega sulfata poleg hlevskega gnoja. Žitu daš tega gnojila 100 do 200 kg na hektar. Koliko bo superfosfata in kalijeve soli na razpolago, se ne ve. Kalijeve soli ima zlasti Nemčija obilo. Obe ti umetni gnojili sta važni. Potrebno bo takoj poskrbeti za naročila. Opozoriti moramo ponovno na apnenje, ki je prav tako potrebno kakor drugo gnojenje, zlasti zdaj, če bomo gnojili z umetnimi gnojili, ki nimajo apna v sebi. Prej so v naših krajih gnojili z apnenim dušikom, ki je dušično gnojilo, in pa s Thomasovo žlindro, ki je fosfatno gnojilo, a obe gnojili sta imeli v sebi mnogo apna. To apno je zadoščalo za lahko in srednjetežko zemljo, ki jo treba zdaj apniti. Se bolj je seveda redno apnjenje nujno za težko, glinasto ali pa kislo zemljo. Apno je zdravnik zemlje, ki jo rahlja in ji jemlje rastlinstvu škodljivo kislino. Najboljše je apniti njive in travnike pozno jeseni ali pozimi. Travnike apniš vsaj mesec dni pred časom, ko se začne buditi rast. Za apnjenje travnikov je torej zdaj skrajni čas. Apniš tiste zorane njive, kamor boš prihod- nje leto sejal rastline, ki terjajo mnogo apna. To so zlasti detelja, ječmen, jara pšenica, lu-cerna, fižol, pesa in turščica. Ne smeš pa apniti njivo, kjer boš pomladi sadil krompir ali sejal jaro rž in oves. Krompirju, rži in ovsu bolj ugaja, če je zemlja malo kisla. Kako pa spoznaš, da je zemlja kisla? Zanesljivo se da to ugotoviti, če jo daš preiskati posebnemu zavodu za preiskavo zemlje. Približno pa lahko tudi sam ugotoviš, kako je z zemljo. Zemlja, na kateri rastejo kisle trave, ščavje in kislica, je kisla. Travnik je tudi kisel, čeprav ni na njem kislih trav, toda trdovratno rase na njen mah, ki ga kljub brananju ne moreš zatreti. Tako njivo in tak travnik moraš poapniti. Za apnjenje zemlje je najboljše žgano apno. Za precej kislo zemljo ga potrebuješ 20 do 30 metrskih stotov. Če je žgano apno zmleto, ga lahko ob mirnem vremenu kar potreseš. če pa je v kosih, ga razvoziš v majhne kupčke, ki jih malo pokriješ z zemljo, da se apno ugasl in razpade. Trositi moramo enakomerno. Apnjenje zemlje je hkratu z globokim obdelovanjem najvažnejša izboljšava, od katere imaš tra jne uspehe. Na koncu samo še poziv, da naj vsakdo, ki ima tudi le košček zemlje, stori vse za čim večji pridelek_ Kaj sme uživati bolnih, ki Una sladkorno bolezen Sladkorna bolezen je dandanes zelo razširjena. Zato ne bo odveč, čegfcmesemo nekaj nasvetov glede hrane, ki tWirn bolnikom najbolje ustreza. Ža hrano, ki naj jo uživajo sladkorno bol« ni je najvažnejše, da ni v njej sladkorja in pšenične moke. Prav tako ne smejo uživati kruh, riž, krompir, pšenični zdrob, mleko in sladko sadje. Da bolnik navzlic temu ne opeša, mora jesti jajca, tolšče, sočivje, surovo maslo, lahko meso in ribe. Meso in perutnina sta dovoljena kuhana in pečena. Prav take) sočivje, samo korenja in zelenega graha tak; bolnik ne sme uživati. Od sadja so dovoljeni samo kislo sadje, pomaranče in orehi. Kav« in čaj z žličico smetane sta dovoljena. Namesto sladkorja vzameš saharin. K močna^ tim jedem, ki jih napraviš iz konglutinastf moke, iz katere so že odstranjene škodljiv« snovi, vzameš levulozo, ki je neškodljiva in ima prijeten okus, samo draga je. Za kom* pot je porabno vsako sadje, če ga napraviš s saharinom. Bolnik brez škode prenese obilo sirovega masla in mnogo jajc, zlasti rumenjake. Dovoljena so tudi lahka prirodna vina in mineralne vode. Za sladkorno boleznijo bolne (diabetike) navadno zelo žeja. Če se bolnik strogo ravna po predpisani hrani, se odstotek izločenega sladkorja kmalu zmanjša. Solato pripraviš s citronovim sokom, razredčenim v vodi. Olja dodaš, kolikor hočeš. Zelo dobra za bolnika je skuta. Mali in veliki gospodar Dobri nadomestki za zelenjavo Solate že primanjkuje, zato si pomagajmo * nadomestki. Predvsem si lahko pomagajo tisti, ki imajo v zasipnicah in kleteh še repo. Ta prav zdaj odganja lepo rumenkaste listke, ki so zelo kusni. Ako te liste naberemo in skuhamo, dobimo okusno jed, ki nam dobro nadomešča beluše (šparglje), posebno Ce smo prvo vodo odlili. Mlade, v temi rastoče liste uporabljamo tudi dušene kakor ohrovt ali cvetačo. Nekaterim ugajajo kar sirovi repni listi s kisom in oljem. Nekateri si napravljajo solato iz repnih listkov tako, da jih prej poparijo, nato pa pripravijo kot navadno solato. Tudi odganjki črnega korena, ki ga imajo ponekod še v kleti, nudijo uporabno zelenjavo. Seveda mora tudi to listje rasti v temi, da ie mehko in ima prijeten okus. Ko bo sneg toliko skopnel, da se bo že videla rast na zemlji, izkopljite na vrtu regrat, ga vsadite v primerne zaboje in postavite na toplo. Da bo v temi, ga pokrijte s časopisnim papirjem. Zalivajte ga s toplo vodo. Regrat kmalu odžene lepo rumene in mehke liste, ki so odlični za solato in pa za za prikuhe. Radič lahko silimo za domačo rabo kar v kuhinji. Navadno radič za siljenje izkoplje-mo že jeseni, vendar pa lahko to storimo tudi zdaj. V to svrho posadimo radičeve korenine v zaboj, napolnjen z vrtno prstjo. Zaboj postavimo na temno pod ognjišče. Čez deset dni že zrase prvi pridelek. Vso za siljenje primerno zelenjavo zalivaj-mo z mlačno vodo, da rastline prej odže-nejo. Najprimernejša toplina zanje je 15 do 20 stopinj Celzija nad ničlo. Za čim razsežnejšo pomladno setev. Pomladna setev zavzema v borbi za dosego neodvisnosti Italije od tujine, kar se tiče prehrane in oskrbe s sirovinami, čedalje pomembnejše mesto. Površina pomladi posejane zemlje stalno narašča, a še obstojijo možnosti naraščanja. Med pomladnimi posevki zavzema najvažnejše mesto jara pšenica. Po najnovejših podatkih je površina zemlje, posejane z jaro pšenico leta 1936., dosegla 104 tisoč ha, že pred začetkom zdajšne vojne pa 154.000 ha in je dala skoro dva milijona metrskih stotov pridelka. Med jarimi žiti ima znaten delež tudi ječmen, med ostalimi posevki pa zlasti krompir. Listi poudarjajo, da za to setev, ki ji je naloženo, da prispeva tolikšen del prehrane prebivalstva, velja v enaki meri kakor za ozimino Ducejevo naročilo. da je treba mnogo in dobro sejati. Sladkor za krmljenje čebel. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je pravkar prejelo vso dovoljeno količino sladkorja za krmljenje čebel. Dobe ga predvsem oni čebelarji, ki so jih podružnice navedle v predloženih seznamih. Po 1. marcu pa bo društvo oddajalo sladkor tudi čebelarjem, ki so letos nanovo pristopili. V zadnjih dveh zimah je mraz uničil pri nas mnogo sadnega drevja. Izredno hud mraz v januarju je napravil nedvomno veliko škodo na sadnem drevju. Zdaj še seveda ni mogoče ugotoviti, kolika je škoda v naših sadovnjakih, vendar smemo trditi, da je škoda še večja, kakor v zadnjih dveh zimah Februarska številka »Sadjarja in vrtnarja« objavlja izpod peresa Frana Kafola številke o pozeblem sadnem drevju v zadnjih dveh letih. Škoda je v resnici velikanska, saj je pozeblo nad 50.000 jablan, okrog 20.000 hrušk, nad 10.000 češpelj, nad 6000 orehov, celo nad 21.000 žlahtnih kostanjev, mnogo breskev, marelic in viSenj. Pisec pravi, da na tisoče dreves še hira, zlasti v krajih, kjer nimajo smisla za sadjarstvo. Zaradi tega je letošnja ostra zima še tem hujši udarec za naše sadjarstvo. Naši sadjarji pa niso malodušni. Vztrajno nadaljujejo svoje delo, pripravljeni na žrtve. Njihovo glasilo »Sadjar in vrtnar« redno izhaja tudi v novem letu ter nadaljuje izredno potrebno in koristno strokovno delo. Kako je gospod Florjan zasnubil Gelico 0 Bila je debelušna in okrogla, črne lase je imela in temne oči in je bila stara komaj osemnajst let. Gledala je ravnodušno v svet in se je smehljala s čudnim smehljajem, ki ga ni mogel gospod Flori j an Mecesnovec razrešiti nikdar, pa če si je še tako glavo belil in ugibal v svojih ponočnih in dnevnih mislih. Gospod Florijan Mecesnovec pa je bil doslužen uradnik in dolg in suh in je nosil na svoji visoki glavi okroglo, belo plešo. Stiridesetletnico svojega neplodnega življenja je bil praznoval tiste dni v svoji samotni hišici onkraj vasi. Pa mu je bila družica samo okrogla, precej visoka čutara, in gospod Florijan jo je objemal in izžemal, in oči so se mu zasolzele in v duši mu je bilo tako čudno in mehko, da se je čudil sam sebi. Pogledal je na cesto in se je zgenil. Skočil je na noge in je stopil k oknu. Tam po cesti je stopala Gelica. počasi je šla, in gospodu Florijanu so se zasvetile oči. ko je zagledal njeno okroglo, debelušno postavo. Naglo je zdrvel iz hiše. se naslonil ob leseno ograjo in čakal. Prišla je mimo in se je ozrla za trenutek na gospoda Florijana. »O, dober dan, Gelica!« jo ie pozdravil gospod Florijan. »Kam pa. kam tako naglo?« Ni se ustavila. Glavo je okrenila, prav živo se je nasmehnila s svojim čudnim smehljajem in je odvrnila prav kratko: »Naprej grem, da boste vedeli, gospod Florijan!« In že je šla mimo in se ni okrenila več. Gospod Florijan je gledal za njo, dokler ni izginila tam za ovinkom. Potem pa je šel počasi v hišico in se je vsedel k svoji čutari in je praznoval nadalje svojo štiridesetlet-nico. A misli mu niso bile nič več zbrane. Vse so mu bežale nekam daleč, tja na cesto so bežale in so spremljale debelušno Gelico na njeni poti. Gospod Florijan pa je nagibal čutaro, da so mu postala gladko obrita lica rdeča in i mu je pokril belo plešo svetel znoj. In je govoril na glas: »Zdajle je prišla v sosedno vas. V tetino hišo je stopila in sedi zdajle za mizo. Kos kruha otepa s svojimi zobki in žlobudra, o, tako lepo žlobudra. Niti an-gelci v nebesih ne znajo tako lepo žlobudrati, kakor zna samo moja Gelica ... Cemu bi tajil. ti gospod Florijan? Ob svoji štiridesetletni« menda ne boš lagal in boš priznal, da si zaljubljen, prvič v svojem življenju zaljubljen. Zaljubljen prav v Gelico, ki zdajle otepa kraj ček kruha in žlobudra, da bi se lahko nadangeli učili s pridom od nje... O, gospod Florijan! Gospod Florijan je zardel. V zadregi je pograbil čutaro in jo je nagnil visoko, vi- soko, da je iztekla iz nje vsa tekočina. Potem pa je obsedel mirno in je gledal skozi okno na bele planine, ki so se dvigale onkraj zelenih gozdov proti modremu nebu. Solnce je bilo že zašlo in bele skale so žarele v večerni zarji. Tedaj pa je udaril gospod Florijan nenadno s pestjo po mizi, da je odskočila prazna čutara. Zasmejal se je in je rekel: »Nocoj že bo moja, moja kljub čudnemu posmehu. Jeseni pa bo svatba, da je še ni bilo take v tem gnezdu... Hej, videli bomo, gospod Florijan, če si res tak zajček, kakor te opisujejo ljudje. Boš videl, gospod Florijan!« Pograbil je klobuk in je stekel na cesto. Hitel je in hitel, da mu je lil znoj s čela. Pa se ni ustavil prej, dokler ni srečal Ge-lice. Sredi ceste se je ustavil pred njo in jo je nagovoril: »Dober večer, Gelica! Počakal sem te, da te spremim, ker te bo nemara strah. Med potjo ti pa povem, da sem zaljubljen vate in bo zaradi tega jeseni najina svatba... Ali si slišala, Gelica?« Zasmejala se je s svojim čudnim smehom in ga je premerila od nog do glave. Pa je odvrnila: »Bosa je ta, gospod Florijan! Vi ste gospod,/ a jaz kmetica. Vi ste velik kot cerkveni stolp, a jaz majhna kakor miš pod stolpom.« A gospod Florijan se je zakrohotal. Iztegnil je svoje dolge roke, zamahnil je z njimi in jih je ovil Gelici okrog pasa. Naglo jo je dvignil, k sebi jo je pritisnil in jo je poljubil trikrat na deviška, rdeča ustna. Potem jo je postavil na tla in jo je prijel trdo za roko. »Tako,« je rekel prav mirno. »Da boš vedela, Gelica! Zdajle si postala moja nevestica. Jeseni pa bo svatba. Za roko te povedem skozi vas, da bodo vedeli vsi ljudje, da se imava rada... Tako, Gelica!« In je stopil naprej in je vodil Gelico za roko s seboj. Gelica pa je strmela in z usten ji je izginil tisti čudni posmeh. Od strani je gledala na gospoda Florijana hfNse je skoro bala. Poizkušala je, da bi iztrgala svojo roko iz roke gospoda Florijana, a ves njen trud je bil zaman. »Gospod Florijan!« je govorila vsa zmedena. »Kaj počenjate, gospod Florijan? Ali slišite?« »Mir!« je velel gospod Florijan odločno. »Če nočeš, da te vodim za roko, te pa dvignem in te ponesem na rokah skozi vas.« Prestrašila se je, glavo je povesila in je stopala molče kraj gospoda Florijana. No- » čilo se je že in na cesti ni bilo skoraj nikogar. Dospela sta do Geličnega doma in tam se je Gelica ustavila. »Ne v hišo nocoj!« je govorila hlastno. »Samo nocoj ne, gospod Florijan, samo nocoj ne... Bodite usmiljeni!« Sesedla se je na klop pred hišo in je sopla naglo in nemirno. Gospod Florijan je sedel kraj nje in ji je ovil roko okrog vrata. »Saj nisem razbojnik, da bi vdiral ponoči v tuje hiše,« je odvrnil mirno. Toda zdajci se je sklonil in je dvignil Geličin rdeči obrazek. Začel jo je poljubovati, da ji je skoro sapo zaprlo. In je govoril hlastno in strastno: »Nocoj ne, Gelica! Toda jutri zjutraj, Gelica! Jutri zjutraj... Saj me imaš rada, Gelica? Tako rad te imam jaz! Veš, že dolgo, dolgo, Gelica!« Gelica je dihala čedalje urneje, in da bi se rešila strastnih poljubov gospoda Florijana, je skrila obraz na njegovih prsih. In se je zasmejala, kakor se zasmeje vsako dekle v taki uri in v takem položaju.. Do polnoči je slonel tisti večer gospod Florijan ob svoji čutari in* je modroval in govoril na glas. Lica so mu bila vsa rdeča in pleša vsa potna. To pa ni bilo čudno, saj se je gospod Florijan že zdaj pripravljal na jesensko svatovanje... J. V. NERAZUMLJIVA ZADEVA Pred prejšnjo vojno se je sprehajal star Du-najčan po dunajskih ulicah s svojim petletnim sinkom. Naenkrat se je zaslišal močan strel. »Kaj je to?« je vprašal sinko preplašen. »Nič hudega,« je odvrnil oče, »rodil se je princ.« »No, kaj prinčevo rojstvo povzroča tak ropot?« se je začudil sinko. ^f Živa in mrtva U o m » d | »Toda, gospa Opravilova!« le v zadregi za-klicaia Irena. »Pojdite v posteljo, morali bi se o