74. številka.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1916
III. leto
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2’60, za četrt leta K T30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostclpnimipe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri tr-i kratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — N efrankirana pisma se ne sprejemajo.
Pogled v bodočnost.
Bili so časi, ko ie bilo treba gledati, kako bomo izhajali s svojimi groši; danes je treba pa paziti tudi, kako se preživimo z živežom. Skrajne pazljivosti v gospodinjstvu je treba. Koder divja vojna, je to naravno neizogibna posledica, ki pa narašča od dne do dne; čim dalj traja vojna, tem bolj se zvišujejo cene, katese pa sloji, ki jim je sreča mila da imajo tudi po njih uravnane dohodke, gotovo ne občutijo toliko, kakor oni sloji, ki stoje, če ne na slabšem, v pre-težnji večini pa na stari višini. Če se je s temi dohodki, že takrat shajalo za silo, je neizogibno spoznanje, da se z njimi v sedanjem času absolutno več ne more, kajti cene najvažnejšim živilom so jih že davno nadkrilile! Recimo, da je res, da so se v nekaterih kategorijah dohodki nekoliko zvišali, a res je tudi, da narasli draginji še dolgo ne sporedno. Nekateri hočejo olajšati svojim delavcem stališče s tem, da pustijo delati čezurno delo, a ne prezrimo, da delj trajajoče delo zahteva tudi več fizične odpornosti, ki zahteva svoj tribut, zamudo časa, ki bi ga sicer sleherni porabil za svoje razmere, itd. Na splošno se pa lahko reče, da delavci niso dobili nikakih draginjskih sredstev, gotovo pa ne dovoljnih. Nastane pa tudi vprašanje — in to z ozirom na čezurno delo —: kaj pa ko nastopi mir, vrnejo se delavne moči — čezurni dohodek odpade, tudi „doklada,“ in ali odpade tudi draginja? Ako ne, smo v tem slučaju, kakor da bi se nam v mirnem času delavni zaslužki znižali za 50 °/o!
Vojna neha, nastopi prejšnji mir, toda
—	ali bo tudi vsestranski status quo ? Za nas je danes to vprašanje največjega pomena.
Največja vojna, kar jih je kdaj človeštvo doživelo, je sedanja vojna, a tudi posledice bodo najširšega obsega. Mnenje, da se bodo rane v delavskih panogah po vojni vsled modernega časa tudi hitro celile, je napačno, ker z ozirom na dolgotrajnost iste ne smemo gojiti prevelikega optimizma, ker se bodo vrzeli zaznale v najskrajnejših tvorbah. Taki resignirani nazori morejo celokupni stvari s stališča stremljenja na zdravljenju istih več škoditi kakor koristiti.
Dalje trditev o zvišanju delavskih mezd zadeva vsebolj ona podjetja, ki delajo za armado; pa tudi tam bodo plače manjše.
t,.: - L..: --ji-rLi« »nu:~xri: l	11 i
LISTEK.
Iz naSih dni.
Z globokim oddihom je odložil orodje in oblekel jopič — zazvonilo je poldan — ter stopil opotekajočih korakov na ulico.
Zamišljen v svoje razmere in zroč v tla, je slučajno zadel v damo, ki je pravkar zavila izza vogla ulice, ter s svojim okornim čevljem obrisnil njen lakasti čeveljček, da je prestrašeno zavpila.
„Pardon!“ Se je opravičeval kratko in hitel dalje. Slišal ni pogovora, ki ste ga imeli dami o »pijanem" človeku.
*
Brez pozdrava, nemo je vrgel klobuk na posteljo ter se utrujen zleknil na stol. Ozrl se je na štedilnik, kjer se je imel skuhati njegov obed. Bil je lačen, tešč še od
ko nastopi demobilizacija, ki postavi na delavski trg zopet precejšnje število nekdanjih delavcev, kojim so segle v delokrog za časa vojne ženske in miadinske moči, katere bodo
—	po nazoru Potthoffjja — tudi pozneje obstale, kar bo tudi tu premenilo dejstvo o stanlu delavskih moči. Seveda je to merodajno bolj za Nemčijo. Potthoff 'vidi v tem oziru, ker se bo pojavilo več moči, nasprotno pa ne vsaj istočasno delo in sredstva, veliko nevarnost na razvitku bodočih generacij in vsled slabih gmotnih razmer. Dalje naglaša, da bo tu potreba izdatne državne odpomoči, ne pa prepustiti jih zgolj njih organizacijam Lepe besede. Ali tu je treba predvsem plačila ki bodo zmogla življenske potrebščine.
Ako je temu tako v Nemčiji, smo teh preosnov potrebni gotovo tembolj v Avstriji, kajti živila so v Nemčiji dostopnejša. V Nemčiji je pred vojno prišlo na osebo ietno 52 6 kg mesa (pri nas 19-9), krušnih izdelkov 2277 kg (207-3), sladkorja 19-2 (13), riža 21 (1*7), krompirja 656'1 (360), sploh smo vsestransko nižji.
Delavec danes ne zahteva priboljškov zato, da si zbere kapital, temveč zehteva le toliko dohodkov, da ž njimi pokrije neob-hodno potrebne izdatke, ki so neizogibni in na katerih temelji življenje.
Gniloba v ruski upravi.
Pred nedavnim časom je predsednik ruske dume Rodzianka v dumi spregovoril krilate besede, katerim gotovo še sam prav ne verjame, namreč, da bo v Rusiji po vojni svoboda govora, tlačanstvo da izgine, revolucije ne bo več, da je stari konservatizem ubit za vedno — sploh, da se Rnsija po vojni reformira. To so samo lepo doneče besede, katerim pa nihče ne verjame.
Kdo pa je največ kriv, da se je v Rusiji tako kruto zatirala vsaka svoboda delavstva? To so tisti vojni hujskači, katerim ni dala žilica miru toliko časa, da so spravili ruski narod na beraško palico.
Delavskemu časopisju se je sploh onemogočilo vsako razširjanje delavskih idej. Medtem pa so meščanski listi nemoteno nadaljevali svoje zastrupljevalno delo in netili sovražstvo do drugih narodov. Nekateri socialistični voditelji so pač dvignili svoj
sinoči. To v takih krogih ni redko. Vstati, je moral zgodaj, a kruha ni bilo.
„Boš jezen?" je vprašala žena zjutraj. „Glej, kruha nimam, dasi sem sinoči čakala dolgo nanj; kaj hočeš, take razmere so. Odreži si košček krušne karte pa si kupi kje kruha; do opoldan bo že!" Rekši je porinila karto predenj. Odrezal je in spravil ter odšel po opravku.
Karta pa ni dala zajutrka. Pri bližnjem peku še ni bilo kruha, a čakati ali iti drugam ni utegnil. Odšel je malce slabe volje, a se tolažil, češ, saj pride Kmalu poldan. Pa za onega, ki zgodaj vstane, je poldan daleč
Stresla je žena na krožnik kosilo. »Jej!" je dejala in se obrnila vstran. Vedela je, da s tem kosilom ne bo oškodovan tudi za zajutrk.
Počasi je vzel žlico in molče pojedel. Kosilo je bilo primerno razmeram. Slutil je,
glas, katerim pa je takoj ruska cenzura stopila na vrat.
Med prvimi zatiralci delavske svobode je vojni minister Suchomlinov. Ta mož je sedaj pred vojnem sodiščem. Ko se je le nabralo preveč obtežilnega materijala, je moral v to privoliti tudi car, kajti ta Suchomlinov je kriv ogromnih izkoriščanj in pone-verjenj. In kaj takega je naravno, da se ne da urediti „med štirimi očmi". V dumi je sodrug Skobelev ožigosal, da se namerava taka početja s poravnanjem in zopetno vpo-stavitvijo izbrisati. Poleg teh čednosti dolže Suchomlinova tudi, da je pripadal stranki, ki je najbolj gorela za vojno, ter tako pomagal z drugimi provokaterji v zapletenje te krvave svetovne igre. To potrjujejo temeljiti napadi raznega ruskega časopisja, ki mu predbacivajo, da se je ob krvi ruskih vojakov okoristil. V tej čedni družbi se je nahajal tudi neki Rševsky, časniški kores-pondent, kojega so pridobili v svrho svojih ciljev ter ga porabljali kot posredovalca za svoja mešetarjenja. Ta Rševsky, dasi je bil že zapisan v neki zadevi pri kriminalnem sodišču, si je dobil pot celo do tedanjega ministra notranjih zadev Chvostova, gubernatorja v Nižjem Novgorodu, ter našel zaščito v tej uradni osebi. Po zakrivdi novega kriminalnega prestopka jo je popihal v Petrograd in postal žurnalist. „Birševija Vje-domosti" je prinesla senzacijonelni članek: »Mi smo pripravljeni!", ki ga ni spisa nihče drugi kot Rševsky pod vplivom vojnega ministra Suchomlinova in obersta — pozneje radi izdajalstva ustreljenega — Mjasojedova. Ko je izbruhnila vojna, se je nahajal Rševsky v prvih vrstah, bil je pomagač Puriškeviča, toda v par mesecih je moral odstopiti; takoj nato je že „delal“ na drugem mestu, a tako, da je cela vrsta obtožb radi goljufij poneverjenj i. t.. d. zavalovila proti njemu. Rševsky je učinil ilustracijo že davno črnega sistema ruske vlade, ki se osobito sedaj maščuje, kar kaže le, kako zelo Rusija boleha z njeno proti delavsko upravo.
Gniloba se kaže na vseh koncih in krajih, delavstvo pa pri vsem tem neznosno trpi. Dela se 14—16 ur na dan. Kljub temu, da je stavkanje omejeno in da je policijska moč zelo ukrepljena, gre vendar revolucionarno gibanje svojo začrtano pot. Stavke se pojavljajo po vsej centralni Rusiji. Vsled naraščajoče draginje, se delavstvo bolj kot
zajkaj se je obrnila žena,	zato	je	molčal.
„Ce ni — ni!“, mislil sije. „Taki časi so!" Porinil je krožnik od sebe in vzel klobuk. Pa se ustavi med vrati, vrteč klobuk v roki, in nekako negotov vpraša.
»Kaj pa vi — otroci . . . ?“
„Bomo že naredili," odvrne žena, „nič te ne skrbi. Adijo!"
*
Ko je šel zopet na	delo,	ga	je	pot
vodila mimo one'velike restavracije. Nehote se je ozrl v okno in uzrl oni dami, ki sta živahno in veselo gestikulirali ob belo pogrnjeni mizi in bogatem kosilu. Sredi mize pa je stala steklenica z rujnim vinom.
Ha, kdaj ga že rii pil,	pa je	vendar	bil
—	on — predpoldnem še	še —
„Ta pijanec" . . .
kedaj peča z zadružno mislijo. Neka depu-tacija, ki je zastopala 80.000 delavcev je izjavila vzdrževalni komisiji, da stopijo v stavko, če se jim ne bo dalo dovolj živeža. Seveda je bila deputacija odpuščena brez povoljnega odgovora.
Tako se dele pravice delavstva v Rusiji. Stroga ruska cenzura pa že poskrbi bolj kot je potrebno, da ostali svet ne izve preveč o dobrotah, katere sedaj deli ruski despotizem svojemu delavstvu.
Želeti je ruskemu narodu, da se nade predsednika dume uresničijo. To ne le zato, ker je vsakemu narodu privoščati svobode k razvoju, ampak tudi zato, ker bo Rusija, ki se pripravlja da premaga ogromno obilico svojih potreb, stala kmalu v svoji notranjosti pred tako silnimi problemi, da bo morala opuščati vsako misel na osvajanja. Rusija postane polagoma vse druga Rusija, nego je bila ona, v kateri sta se stari in novi imperijalizem združevala v silno in nasilno tendenco. In to bo velikega pomena za mir Evrope. To kar želi predsednik dume Rusiji, pričakuje na zapadu ljudstvo vseh vojskujočih se držav: da silno delo, ki je je izvršil vsak narod v tej vojni, dobi priznanje in plačilo v tem smislu, da mogočneži odnehajo od svojega starega ukoreninjenega predsodka, kakor da bi svoboda naroda ogrožala to, kar imenujejo oni trdnost države in da ne bodo ovirali prirojenega nagona ljudstva po demokratičnem razvoju, da se mu ne bodo več kratile njegove pravice ter da se mu bo po tej zgodovinski izkušnji dajalo kar mu pristoja! Političnega, duševnega socialnega razvoja, — razvoja k svobodi in demokraciji — pričakuje vsak narod od te vojne, ki je voditeljem držav razkrila popoln pomen ljudske sile.
Svetovna volna.
Ententa se je pripravljala celo zimo za spomladno ofenzivo, v kateri naj bi bili poraženi osrednji državi. Načrt za to ofenzivo, ki se je delal v Parizu, je seveda padel v vodo. Predno so začeli z ofenzivo in predno so bili Francozi in Angleži pripravljeni, so napravili Nemci na zapadu močan sunek proti Verdunu in tako je bil račun entente prekrižan. Nemci sicer počasi, vendar pa stalno napredujejo in njihov obroč okoli Verduna postaja vedno ožji.
Rusi in Italijani so bili vsled dogodkov na zapadnem bojišču prisiljeni, da so predčasno začeli z ofenzivo. Pa dočim Rusi vztrajajo, je bila italijanska ofenziva takoj zlomljena, oziroma prekinjena. Italijani niso prav ničesar dosegli, ampak naši protisunki so bili prav uspešni in je naša armada napredovala pri Tolminu in dvakrat pri Gorici.
Resnejša je ruska ofenziva in zelo raz-sežna. V jeseni so bili Rusi v ofenzivi samo vzhodnogališki in volhinjski fronti, ob novem letu so se omejili samo na besarabsko mejo, sedaj pa napadajo na 350 kilometrov dolgi fronti, ki se razteza južno od Rige do Mo-lodečna. Zdi se, da je smer ruske ofenzive Wilna. Rusi napadajo zelo silno. Proti nemškim četam severozapadno od Jakobstadta so napravili sunek z dosedaj nezaslišano uporabo moštva in streliva. Imeli so seveda tudi temu primerne izgube, pa brez vsakega uspeha.
Zadnji dnevi so nam prinesli celo povodenj raznih vesti o pripravah na Nizozemskem, kjer je vlada preklicala vse vojaške dopuste in odredila še marsikaj drugega. Iz vseh teh poročil spoznamo samo to, da je Holanska trdno odločena svojo nevtralnost braniti tudi z orožjem.
Amerika je tudi pred odločitvijo. Vladni krogi so odločeni napram Nemčiji glede vojne podmorskih čolnov nastopati z vso obzirnostjo, napad na neoboroženo prevozno ladjo pa je, tako pravijo, neopravičljiv ter stori vsa zagotovila, ki so se bila dala prej v obsežnih pogajanjih z nemškim veleposlanikom grofom Bernstorffom, teoretično brezpomembna.
Na posameznih delih italijanske fronte je bilo delovanje artiljerije na obeh straneh živahno, tako v odseku Doberdobske visoke planote, pri Marborjetu, na Col di Lana in v Judikarijah. V pokrajini Adamello so zasedle avstrijske čete obmejni greben med Lobbijo, Alto in Monte Sumo.
Dne 2, aprila zjutraj so metali italijanski letalci bombe na Postojno. Dva moža sta bila ubita, več ranjenih. Ta obisk so avstrijski •letalci vrnili 3.aprila s flotiljo 10 hidroplanov v Jakinu, kjer je ta z uničujočim uspehom bombardirala kolodvore, gazometer, ladjedelnico in vojašnice ter povzročila več požarov. Dve letali sta bili uničeni, vsa druga letala in vsi letalci pa so se vrnili nepoškodovani.
*
Ruska ofenziva je že ustavljena. Zdi se torej, da je ruski naval za enkrat opešal, naval, ki so ga izvršili s 30 divizijami, to je nad 50.000 možmi in s čudovito množino municije za te krajevne razmere v času od
1.	do 28. marca proti razsežnim odsekom armadne skupine generalfeldmaršala v. Hindenburga. Vsled hrabrosti in žilave vztrajnosti Nemških čet ni imel ta naval nobenega uspeha. Na fronti ob Stripi so Rusi zopet poskusili akcijo, in sicer južno od železnice Brzezany-Ostrov v prostoru pri Sosnovu. V širini kakih 1000 korakov so napadli južno od ribnika pri Bjenjavi avstrijske pozicije. Gre tu za del fronte na vzhodnem bregu Stripe, ki je bil močno utrjen. Rusi so to takoj izpočetka svojega napada občutili ter se je njih napad že v začetku ustavil. Silen protisunek je nato ruske kolone vrgel popolnoma nazaj ter se jim je popolnoma ponesrečil poskus dospeti tu do brega Stripe.
*
Na Grškem postaja položaj zelo resen. Čeprav sta se vlada in narod že privadila, da je njuna dežela izpremenjena v bojišče tujih vojujočih držav, vendar so se zadnje i dni dogodili dogodki, ki dajejo Grški precej i misliti. Poveljnik zavezniških čet je storil odredbe, da prepreči tihotapstvo in podpiranje nemških podmorskih čolnov. Vsak dan ustavljajo grške ladje, jih preiščejo in Spravljajo na Malto, Mudros in Melos. Živila se sme uvažati le z dovoljenjem ententine komisije, ki tudi prodaja žveplo, katero pošilja Italija. Angleški in Francoski podmorski čolni brez vsega nadaljnega opravičenja preiskujejo vsako sumljivo točko na obali in izkrcavajo mornarje, ki zapirajo ljudi. Na grških ladjah zaplenjajo tudi poštne vreče sovražnih držav. Zastopniki Soluna v grški zbornici so naprosili vlado, naj zahteva od sporazuma, da odpravi svoje štabe in svoja municijska skladišča iz Soluna, ker bi morala sicer smatrati vlada sporazum odgornega, če bi nemška letala še dalje obstreljevala mesto.
Rumunijo ententa zopet snubi. Iz vira, ministrskemu predsedniku Bratianu blizu stoječega, se poroča, da neposredno pred pariško konferenco je povabil italijanski zunanji minister Sonnino k sebi rumunskega poslanika v Rimu in mu je slikal več ur na dolgo in široko prednosti, ki bi nastale Rumuniji, ako se pridruži četverozvezi. Ru-munski poslanik je poročal brzojavno v Bukarešto, od koder je bil ukaz. naj sporoči, da sedanji položaj ni primeren za uvod razprav z Italijo in da Rumunija tudi sicer nima namena stopiti iz nevtralnosti. Stališče Rumunije je namreč, da dokler ena ali druga vojna skupina ne pokaže kake odločilne zmage, ostane Rumunija na svojem dosedanjem stališču.
Na turško-ruskem bojišču nič posebnega. V dolini Čoruk so Turki prisilili neko predno stražo, da se je morala umakniti.
Turški podmorski čolni so 30. marca v Črnem morju severozahodno od Batuma potopili ruski prevozni parnik (12.000 ton), na katerem so bili vojaki in vojni materijah Dne 31. marca je bila potopljena nelca ladja
(1500 ton) in neka jadrnica. Uspešno so dalje obstreljevali utrjeno obrežje severno od Poti.
$
Francosko bojišče. V okolici utrdbe Douaumont so vzele nemške čete 2. aprila močne francoske obrambne naprave jugo-zapadno in južno od utrdbe ter v gozdu Caillette po ljutem boju ter so v zavzetih pozicijah odbile vse do zadnje noči izvršene sovražne protinapade. Francoske izgube so velikanske. Levo Moze so vse postojanke sovražnika severno potoka Forges med Hau-courtom in Bethincourtom v nemških rokah. Jugozapadno in južno utrdbe Douaumont so nemške čete v boju za francoske jarke in oporišča. — Nemška letalska brodovja so metala bombe na kolodvore v Pogorelcah in Horodjeji ob progi v Minsk, kakor tudi na četna taborišča pri Ostrovski (južno Mira); istotako je eden nemških zrakoplovov metal bombe na železniške naprave v Minsku.
Tretjič je napadla nemška mornariška zrakoplovska flotilja v noči od 2. na 3. april angleško vzhodno obal, to pot severni del. Z dobrim uspehom se obložili s številnimi razstrelilnimi in vžigalnimi bombami Edin-bourgh in Leith z napravami za ladjedelnice, ob Firth of Forthu, Newcistle in važne ladjedelnice, plavže in tovarne ob reki Tyne. V noči od 3. na 4. aprila pa so napadli jugovzhodno obal utrdbene naprave pri Great Yarmouthu z razstrelilnimi bombami. Kljub sovražnemu obstreljevanju so se zrakoplovi vrnili obakrat nepoškodovani. Dosedaj je naznanjenih 160 mrtvih in okoli 100 ranjenih. Osem hiš je porušenih.
$
Na Nizozemskem je kriza že premagana. Tako se namreč poroča od raznih strani, kar pa še ni gotova stvar. Položaj je sicer še vedno nevaren in resen. Kljub temu pričakuje Nemčija hladno in brez razburjenja nadaljnih dogodkov.
Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku ima v nedeljo 9. aprila ob treh popoldne redni letni občni zbor. Načelstvo in nadzorstvo predlagata izpremembo sledečih pravil:
Izprememba § 3. o prenehanju članstva. Točka 1. in 2. tega paragrafa ostaneta neizpremenjeni. Točka 3. se glasi odslej:
3.	Vsled izključitve. Načelstvo ima dolžnost sporazumno z nadzorstvom izključiti člana, če ta neizpolnjuje dolžnosti, utemeljenih v pravilih. Pravico pa ima načelstvo sporazumno z nadzorstvom izključiti člana če
a) zaostane član dlje kakor tri mesece z vplačevanjem na delež;
b) škoduje zadrugi ali dela proti njenim interesom;
c) ne odjemle dlje kot eno leto nobenega blaga.
Izključenec se pritoži lahko na občni zbor. Članstvo izključenca preneha z dnem izključitve.
Prostovoljni izstopivši ali izključeni člani kakor tudi pravni nasledniki umrlih članov nimajo nikakršne pravice do premoženja ali rezervnega sklada zadruge, kakor tudi ne do povrnitve (dividende) v letu, v katerem so naznanili svoj izstop ali bili izključeni. Deleži izključenih članov, ako sc ne dvignejo dve leti po izključitvi iz društvene blagajne, zapadejo v prid rezervnemu skladu.
Izprememba § 6. o zadružnem deležu. Prvi stavek tega paragrafa se glasi odslej:
Zadružni delež vsakega člana znaša 40 kron.
Izprememba § 35. Točka 8. tega paragrafa se glasi odslej:
Nalaganje razpoložljivih blagajniških ostankov v zavodih in podjetjih, ki so podrejeni javni kontroli.
Izprememba § 45. Točka 11. tega paragrafa se glasi odslej:
Nalaganje zadružnega denarja v zavodih in podjetjih, ki so podrejeni javni kontroli,
za vse svoje izvedbe v dosega namena,
označenega v § 1.
I z p rje m e m b a § 51. Prvi stavek tega paragrafa se glasi odslej:
Poslovno leto pričenja 1. julija enega leta in konča 30. junija drugega leta.
Domači pregled.
Železničarji pozor! Pisarna železničarskega deželnega tajništva se nahaja odslej v Šelenburgovi ulici 6/1. v Ljubljani.
Umrl je v Ljubljani, vrl sodrug Martin Milavec, član železničarske organizacije ^tržaška krajne skupine, v starosti 36 let. Železničarji so izgubili dolgoletnega zaupnika. Zapustil je ženo in 2 nedorasla otroka. So-drugi ga ohranijo v blagem spominu.
&Več sladkorja za mestno prebivalstvo na Štajerskem. Štajerska namestnija namerava zvišati množino sladkorja za prebivalstvo mest in industrijskih krajev. Od 15. aprila naprej bode dovoljeno vsaki osebi v teh krajih po 1 in en četrt kilograma sladkorja za štiri tedne, torej četrt kilograma več ko doslej.
Užlgalice se zopet podraze. Vlada je tovarnam užigalic priznala,^ da se sme v nadrobni prodaji za zavoj 10 škatlic užigalic zahtevati 32 vin., za dve normalni škatljici 7 vin. in za eno posamezno škatljico 4 vin.
Ogrski državni zbor bo zopet sklican koncem maja. Na mizo dobi indemnitetno predlogo in več davčnih predlog, med temi tudi načrt davka na vojne dobičke.
Madžari vabijo Poljake. Grof Bat-thyanyi je ogrski neodvisni stranki predlagal, da naj povabi avstrijski »Poljski klub“ v Budimpešto na razgovor o poljskih vprašanjih.
Velika nesreča na dunajski električni železnici. — 50 ranjencev. Na Linzerstrafle sta trčila dva voza električne cestne železnice ko sta najhitrejše vozila Ker sta bila voza popolnoma zasedena, je ranjenih nekoliko oseb. Govori se o 50 ranjenih. Do zdaj se ne poroča še o nobeni smrtni žrtvi. Voznika, ki je povzročil nesrečo, še niso zaslišali, ker se nahaja med ranjenci.
Bel kruh ua Ogrskem. Od 1. aprila smejo na Ogerskem sopet peči bel kruh. Poizvedovanja po skritih zalogah pri mažarskih veleposestnikih in trgovcih z žitom so imela, kakor kaže prav lepe uspehe. Pri nas smo pričakovali, da pride vsaj del teh zalog tudi avstrijskim konsumentom v prid, a kakor kaže, ostanemo le pri — koruzi. In vendar se imenuje naša država Avstro-Ogrska.
Izjemne določbe za črnovojniške obvezane učence obrtnih učnih zavodov. Z ozirom na dne 14. aprila začenjajoče prebiranje črnovojniških obvezancev rojstnega letnika 1898 je minister za javna dela z na-redbo, doposlano vsem poklicanim deželnim oblastim, kakor tudi dotičnim šolskim vodstvom, odredil da imajo za tiste učence obrtnih učnih zavodov, ki bodo na tem prebiranju spoznani za sposobne, veljati vse tiste izjemne določbe, ki‘so se prej dovolile črnovojniško obvezanim učencem takih zavodov, pripadajočim rojstnim letnikom do vštetega leta 1897, kar se tiče predčastnega izdajanja izpričeval in predčastnega dopuščanja k zrelostnemu izpitu.
Nagodba z Ogrsko — za 25 let. Dunajska korespondenca »Information" piše da je doba nagodbe z Ogrske zato dobila večjo važnost, ker je jasno, da se Nemčija in monarhija ne moreta gospodarsko zbližati, dokler ni avstrijskoogrska pogodba obnovljena in sicer primerno času in bodočim namenom. Na Ogrskem so si precej na jasnem, da gospodarsko političen dogovor med osrednjima silama ne more biti kratek, sklenjen samo na 10 let in to velja tudi za av-strijskoogrsko nagodbo. Sedaj se lahko trdi, da se merodajni ogrski krogi začenjajo vedno bolj sprijaznjevati z mislijo, da se.nagodba z Avstrijo sklene za 20 do 25 let. Lahko se tudi reče, da je to spozrfanje pognalo korenine tudi v krogih opozicije.
Sleparski vojni dobavitelji. Sodišče v Velikem Varadinu je sodilo Anastazija Popoviča in tovariše, ker so krmili vole, ki so jih dobavljali za armado, s soljo, da so več tehtali. Na ta način so ogoljufali vojaško upravo za 2247 kg mesa Obsojeni so bili: Popovič na 4 leta ječe in 4000 K globe, ostali sokrivci na tri leta do tri mesece ječe in primerne denarne kazni.
To so špekulacije. V Trstu je neki špekulant kupil kavo, katero so potegnili iz broda, ki se je potopil. Kupil jo je po deset vinarjev, plačal carine na kilo 80 vinarjev, torej stane kilo njega 90 vin. Prodaja pa kavo po 10 K kilo. Za vagon dobi 91.000 K.
Usnje za ubožne civiliste. V proračunskem odseku nemškega državnega zbora je zastopnik vojnega ministrstva povedal, da je dala vojna uprava za 600 milijonov mark usnja na razpolaganje, da se ž njim preskrbi ubožno civilno prebivalstvo. Pri nas pa fa-brikantje bogate, nam pa ponujajo lesene podplate!
Iz vlaka je skočil na Koroškem Fran Tomec, roj. 1.1895. v Osilnici na Kranjskem, ko se je peljal iz brež domov, odpuščen iz vojaške službe. Vlak ga je vlekel za seboj še kakih dvajset metrov. Tomec je bil takoj mrtev. Kaj ga je privedlo do tega koraka, ni znano.
Preveč denarja imajo. Zaprli so v Bu dimpešti »Elizabetni klub", to je klub, v katerem so se shajali trgovci, agentje, borzni spekulantje in taki ljudje. V tem klubu so igrali za velikanske vsote prepovedane
»gre-
Zastrupil se je v Črni rudar Matevž Škruba v jami v Heleni. Ranil se je namreč na levi roki in si s tem zastrupil kri. Umrl je 1. t. m. v tukajšni bolnišnici bratovske skladnice.
Utonii je v deroči Maži pri Črni, rudar Martin Špis. vračal se je domov čez brv, nekoliko vinjen, pri tem mu je spodrsnilo in je padel v deročo Mažo, ki ga je zanesla pod kolo bljižne kovačnice, hjer je obvisel in so ga našli drugi dan. Zapustil je 70 let staro mater in otroka. — Pred štirinajstimi dnevi se je prekucnil s ceste v Mažo topničar Černota in je utonil. Bil je tudi vinjen — To vse so posledice pijančevanja, ki v tem kraju niso redka. In vendar se ne zdramijo rudarji.
Praske, poškodbe in druge kožne rane povzročajo mnogokrat dolgotrajne bolečine. Zato poskrbimo, da bo Fellerjev bolečine blažeč rastlinsko esen-čni fluid, vedno pri rokah. Njegov blagodejni učinek izpričuje daleko nad 100.000 zahvalnih pisem. 12 steklenic za samo 6 K pošlje poštnine prosto, lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzintrg 334 (Hrvatsko). Številna zdravniška priporočila, in mnogo odlikovanj. Istočasno se naroči lahko tudi Fellerjeve pilule z znamko »Elzapilule", 6 škatlic stane samo 4 K 40 vin.
Svetovni pregled.
Burne demonstracije proti vojski v Florenci. Iz Italije prihaja poročilo, da je v soboto v Florenci na tisoče žena iz mesta in okolice priredilo burne demonstracije proti vojski. Ženske so vpile: »Dol z vojsko!“ »Pošljite nam naše može domov!" »Kruha za otroke!" Vojaštvo demonstracij ni moglo udušiti. Na javnih poslopjih so pobite šipe, napisi na trgovinah so razbiti. V Florenci in okolici je velika beda.
Obstreljevanje Reimsa. Kakor poroča »Temps" je povzročilo obstreljevanje Reimsa dne 27. marca znatne škode. Izsreljenih je bilo 300 granat, ki so ranile 27 oseb, med njimi 10 smrtno.
Stavke na Angleškem. 1. t. m. je v okraju Clyde počivalo 10.000 delavcev, da so se zamogli udeležiti demonstracije mas. Sprejeta je bila protestna resulucija proti vladi, ki se brani zvišati plačo. V Liverpoolu se je 3.000 pristaniških delavcev vrnilo na delo, ker se jim je bilo privoljeno zvišanje plače. V železarski industriji v severni Angliji so dobili delavci za prihodnja dva meseca doklade k plači.
Odločilno poletje. Vojaški kritik lista »Times" izjavlja, da bo poletje 1916 kritično in odločilno, takrat se mora odločiti usoda svetovne vojske. Zavezniki morajo vše potrebno ukreniti, da jim bo poletje 1916 prineslo zmagovito žetev njih setve. Sedaj je v boju 70 angleških divizij, vendar bo treba še 40 000 novih vojakov.
VSAKA BOLEČINA.
kjerkoli na telesu se lahko odpravi, če pospešimo krvotok na bolečem mestu in živce, te nositeljc občutka bolečin, pomirimo. Oboje dosežemo, če vtiramo tam blagodejni, bolečine hladeči od mnogih zdravnikov priporočani Fellerjev fluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elzafiuid.* Tako masaže kakor nalahno vtiranje in zmivanje s Fellerjevim .Elzafluidom* je za boleče mesto olajšalna dobrota. Kar čutimo, kako doteka kri na mesto, kjer pomirimo in osvežimo raz-boijene živce. Kdor rabi .Elzafiuid" stori najbolje, kar more storiti za odpravo bolečin v telesu ali udih. 12 steklenic tega dobrega hladila za bolečine velja franko le 6 kron. Naroča se pravi samo pri lekarnarju E. V. i Feller, Stubica, Elzatrg št. 334 (Hrvaško). Priporoča se, da obenem naročite tudi mehko odva-joče rabarbarne kroglice z znamko »Elza — kroglice* 6 škatlic za 4 K 40 h franko. Ti obe izvrstni domači sredstvi tvorita majhno domačo lekarno, ki bi jo morala imeti vsaka rodbina. Tisti, ki vedo, kako utegnejo greniti kurja očesa življenje, opozarjamo na Feller-jevi turistovski obliž. Cena 1 in 2 K.	(ee)
Podporni sklad.
XI. izkaz.
Josip Petejan, Trst, 170 K; Jean Schrey, Ljubljana, 10 K; Antonija Rainer, Jesenice, 9 K; Cink Franc, Javornik, 36-24 K, ki Sta jih nabrala sodruga Svetina in Baraga na Koroški Beli; Černe Franc, Ljubljana, 2 K; tvrdka Jax v Ljubljani, 5 K; skupaj K63-94; prej izkazanih K 1410-40, skupaj torej K 1474-34.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva. Ljubljana, Franca Jožefa cesta 5.
Iz rudarskih zadrug.
Z 51/16
ZAPISNIK,
odborove seje rudarske zadruge II. skup. c, kr. rudniškega urada v Celju in za rudnik v Zagorju ob Savi, ki se je vršila 19. sušča 1916, ob 9. uri dopoldan v prostorih otroškega vrtca v Trbovljah.
Navzoči so bili: Majdič, Mastnak, Tratnik in Urlep.
Dnevni red:
1. Odobrenje letnega računa za 1. 1915.
2. Sestavljenje proračuna za leto 1916.
3. Sklepanje članskih prispevkov za leto 1916.
4. Izredne podpore.
5. Slučajnosti.
Po konštatiranju sklepčnosti je načelnik pozdravil došle odbornike ter točno ob 9. uri dopoldan otvoril sejo, kot zapisnikarja imenuje Franc' Mastnjaka. — Načelnik prečita letni račun od točke do točke za leto 1915, kar se je naznanje vzelo. Član predstojništva Mastnak poroča, da se je računski zaključek s potrdili in knjigami pregledalo, blagajno škontriralo in vse v najlepšem redu našlo. Izreka g. predsedniku in g. blagajniku rudarske zadruge zaupanje in prosi naj odbor blagovoli to na znanje vzeti. Poročilo Mastnaka se je na znanje vzelo.
Proračun II. sk. za leto 1916. a) Izdatki.
Stroški za občno koristne zavode in naprave, katero je skupina osnovala ali jih še osnovati mora, in sicer:
a) subvencija za rudarsko
šolo v Trbovljah..................K 300-—
b) subvencija za otroški vrtec
v Trbovljah ......................K 500’—
Drugi zadružnim namenom ležeči stroški:
1. Pisarniški stroški za načelnika II. skup..................K 200 —
2. Odškodnina po § 126	. K 1500-—
3. Podpore ...... K 1516-—
4. Stroški zapisnika ... K 50-—
5. Stroški časnika »Rudar" K 200’—
Prenos .	. K 4260 —
Odnos . . K 4266'-
6. Volilni stroški .... K 200.-
7. Naprej navedeni stroški
za leto 1916.............................K	560--
K 5026 —
b) Pokritje.
1. Prispevki udov (6163 mož
72 vin.	za leto	in moža) ...	K	4437-36
2.	Obresti	premoženja koncem leta 1915		K	523'45
3.	Odtegniti od premoženja	K	65'19
K 5026"—
Odbornik Ang. Tratnik iz Trbovelj predlaga za leto 1916 in mož 72 vin. kot prispevek. Predlog je bil sprejet,
Načelnik predloži prošnje prosilcev in sirot, kar se pregledajo in odobrijo vidno s prilogo imen. Trbovlje 57 prosilcev v znesku 641 K, Zagorje 57 prosilcev 401 K, Hrastnik 20 prosilcev 221 K, Ojstro 10 prosilcev 109 K, Velenje 13 prosilcev 110 K, Konjice 3 prosilci 24 K in Štore 1 prosilec 10 K, skupni znesek 1516 K, kateri se razdeli med 161 prosilcev. Sklene se, da imajo načelniki krajevnih skupin denar sprejemati in podporo izplačati. — Odbornik Ivan Urlep iz Hrastnia naznanja, da se je delegata Prašniker iz Zagorja kot gosta povabilo k odborovi seji, da on kot delegat pozna razmere in ljudi iz Zagorja, da naj se mu povrnejo stroški kot vsem drugim odbornikom.
Načelnik prebere prošnjo iz Zagorja glede obrtne šole. Prošnjo se odkloni zaradi denarnih sredstev.
Odbornik Ivan Urlep iz Hrastnika predlaga, da naj se zborovanje ali konferenca skliče dne 2. aprila 1916 v Trbovlje sporazumno z načelnikom in da on prostor preskrbi in naj se povabi zastopnika c. kr. revirnega urada iz Celja k zborovanju.
V razpravo vprašanja draginje in plače delavcev, katere si delavec ali rudar pri tem skromnem zaslužku kupovati ne more, se je sklenilo naprositi c. kr. rudarski urad v Celju, da naj posreduje pri podjetju ali pa pri c. kr. vojni oblasti, da delavci in rudarji, ki delajo vojno službo, naj dobijo ceneje potrebščine.
Ker ni stavil nihče nadaljnih predlogov, je načelnik ob pol 1. uri popoldne sejo zaključil.
Trbovlje, dne 19. sušča 1916.
Franc Mastnik m. p. Florian Majdič m. p.
zapisnikar.	načelnik	II.	skupine.
Ker so med tem časom nastale drugačne razmere in so vlaki do malega ustavljeni, se zborovanje za enkrat ne skliče in se preloži na poznejši čas.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
H
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši čiane iz predilnice
Dr. Karol Wislnger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Za spomladno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
^ LJUBLJANA, Prešernova ul. št. 9
svojo bogato zalogo
%
izgotovljenih
6-4
za gospode in dečke jj|
ter mične novosti
v koitiki za | Oai in deklice. g
Ceniki zastani in franka, g
ssicsftgBia^&c«®
Ivan Jax liti,
Ljubljana Dunajska cesta 17
i' priporoča svojo bogato zalogo
šivali strojev
In stroje za pletenje (StimiiiiM) za rodbino la obit.
Pisalni stioii Mter.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
lssehk
registrovana zadruga z omejeno zavezo«
Tiskovine za šol@, župam°> siva in urade. Najmodernejše plakate in valbiSa za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba sa tiskanje Bistov, knjig, bro-sur, muzikalij itd.
Sftereotipija. Litografija.
©krajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	Ordinira dopoljpopol.	Stanovanje
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	'/211 — 1/21 '	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
' Dr. Breskvar Viktor	1.—3. pop.	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bol.	1 10—12j 2—3 1	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. Kraigher Alojzij	1.—3. pop.	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico) •, brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
za lastnike in moštvo
sedobevvsaki množini v zalogi tovarne
LjubBlana,
Breg štev. 20.
Hi