j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA| Ptuj, 2 si^j^fembra 1971 Leto XXIV, št. 35 Cena 0,70 din sola.-- pričelo se ie novo šolsko leto. Po dvomesečnih ootlt- nicah bodo učenci spet za- ^li šolske klopi, zabavo in razvedrilo bosta zamenjala delo in učenje. Taka sprememba t>a za- hteva postopno prilagojeva- nje. saj je dosti otrok, ki prilagoditev novemu re- iimu potrebujejo dalj časa. Zaradi tega se dogaja, da dobivajo mnogi otroci v pr- Vih dneh šolskega leta sla- be ocene, od tega pa več- krat zavisi uspeh celega leta. Učenci se morajo na pri- ietek novega šolskega leta dobro pripraviti Predvsem morajo nakupiti knjige, pri- ročnike, zvezke, sredstva za tehnični pouk itd. V neka- terih šolah so za to poskr- bele dijaške zadruge in ta- ko razbremenile starše. Ve- fina šol oa je to delo pre- pustila staršem in otrokom samim. Razumljivo je, da je po- svet z vzgojiteljem o naba- vi šolskih knjig potreben, 5ola pa bi_ naj izdala tudi soisek priročnikov za vse razrede. Ce knjig in ostalega pri- bora ne kupite pravočasno, se lahko zgodi, da jih bodo razprodali. Med čakanjem na novo pošiljko pa učenci ne bodo mogli normalno delati. Šolarji si morajo urediti tudi svoj delovni kotiček, j svoje delovno mesto. Tam linorajo najti orostor tako za nove kakor tudi za stare •""jige. saj bodo le-te še "ekaj časa potrebovali. S pričetkom pouka se mo- fab učenci navadit! na pra- vočasno vstajanje, ki pri- delku pouka najbolj ustre- ^a. V dnevni urnik je treba Poleg igre 'n zabave počasi Iznašati tudi čas za učenje ^ začetku uro na dan. po- zneje Več. Ponoviti ie treba j^^ivažnejšo snov iz orete- "^'^"a leta. To velja pred- ^serti za matematiko, jezike druge predmete, ki so od '^ta do leta oovezani. Tako ^odo šolarji osvežili že ori- ^^^Ijeno znanje, laže pa ''Odo tudi razumeli novo \"ov; delu se bodo privad,- okrepil; bodo valjo do If ir spomin Tudi listanje po novih šol- knjigah je koristno, ^r učenec pri tem vidi ^'kšno snov lahko pričaku- \i "'^^'^rn šolskem letu. •^"ogo uspehov! (Po Press-servisu) — jr III. festival narodno zabavne glasbe Slovenije Na razpis se je za III. fe- stival prijavilo 55 ansamb- lov narodno-zabavne glasbe iz vseh krajev Slovenije in dva iz zamejstva. Na avdi- cijah je izbirna komisija iz- ločila 20 ansamblov, ki po kvaliteti niso izpolnjevali kriterijev za nastop na fe- stivalu. Naknadno je en ansambel odpovedal udelež- bo, dva ansambla pa sta od- povedala zadnji dan. Tako je prvi festivalski večer v petek, 27. avgusta, nastopilo le 14 ansamblov. Po mnenju strokovne komi- sije ie bila njihova kvalite- ta vsaj za 50 odstotkov bolj- ša od lanske. Po kvaliteti je izstopal Tržaški narodni ansambel, ki so ga pa za finalni večer izbrali novi- narji — sodelujoči na festi- valu. Strokovna komisija je nato odločila, da se iz pr- vega večera uvrsti v finale naslednjih 7 ansamblov: Ottavia Brajka iz Izole. Franceta Flerela iz Doba pri Domžalah, instrumentaln: kvintet »Gorenjci« iz Ra- dovljice, Bratje Kovačič iz Maribora, Kranjski instru- mentalni ansambel iz Kra- nja, Francija Lipičnika iz Zagorja ob Savi in Toneta Žagarja iz Ljubljane Polje, Glede na odločitev priredi- telja je en ansambel za fi- nale izbralo na osnovi gla- sovnic še občinstvo. Nepri- čakovano je b:l to ansambel »Dobovskih pet« iz Dobove pri Brežicah, ki je bil po glasbeni kvaliteti bolj slab, vendar je občinstvo navdu- šila 10-letna pevka Stanka Kežman s prisrčno pesmico »Mamici«. Tako se je iz pr- vega večera uvrstilo 9 an- samblov v finalni del. Drugi festivalski večer v soboto, 28. avgusta, je na- stopilo vseh 17 prijavljenih ansamblov. Strokovna komi- sija je izbrala za finale prav tako 7 ansamblov, in to: Viki j a Ašiča ,z Celja, Loj- zeta Hledeta iz Steverjana pri Gorici v Italiji, Janeza Mahkoviča iz Zagorja ob Savi. Rudija Marondija iz Kranja. Rudija Mohorka iz Ptuja. .Io7,eta Saleja iz Ve- lenja 'n ansambel »Viški fantje« iz Ljubljane. Občin- stvo ie izbralo za finale kva- liteten ansambel »Odmev« iz Liikovice; večina sodelu- iočih novinarjev pa se je odločila za ansambel »Va- čovnlk« iz Šoštanja, to pa zaradi posebnosti, saj v an- samblu nastopa kar 5 Va- čovnikovih — oče, mati, hčerka in dva sinova. Tako se je tudi drugi večer uvr- stilo 9 ansamblov v finalni del festivala. V nedeljo zvečer se je v finalu zvrstilo 18 ansamblov. Vsak je ponovil obe melo- diji, s katerima se je pred- stavil občinstvu prvi ali drugi večer. Obe strokovni komisiji in komisija za šte- tje glasovnic občinstva sta imeli precej dela, predno so razdelili razpisane nagrade. Največ nagrad je pobral Tržaški narodni ansambel iz Trsta, ki je prejel na- grado za najboljšo vokalno izvedbo s pevkama Ljubo Berce-Košuta in Nerino Pe- licon, nagrado za najboljšo melodijo za pesem »Ljubit je srdko«, ki je nrejela tu- di nagrado za najboljše be- sedilo v narečju, in poseb- no nagrado za ansamble iz zamejstva. Skupna vsota vseh štirih nagrad Trža- škemu narodnemu ansam.blu znaša 6500 dinarjev. Nagrado za najboljšo in- instrumentalno izvedbo v kvintetu je strokovna ko- misija podelila ansamblu Jožeta^ Saleja iz Velenja za skladbo »Vesela trobenta«. Nagrado 1000 dinarjev za najboljšo instrumentalno iz- vedbo v triu pa sta si ena- kopravno delila na pol an- sambel Ottava Brajka iz Izole in Franceta Flereta iz Doba pri Domžalah Nagrado za najboljše be- sedilo je komisija prisodila avtorju pesmi »Dve pismi« Ivana Malavašiča — v in- terpretaciji ansambla Loj- zeta Hledeta; ta ansambel je prejel tudi posebno na- grado za ansambel iz za- mejstva. Posebno zanimivo je bilo pri štetju glasovnic občin- stva za najvišjo nagrado 2500 din za melodijo, ki je bila občinstvu najbolj všeč. Od 425 pravilno izpolnjenih glasovnic je dobila največ. to je 106 glasov, melodija »Žagamo ga, žingamo ga« v izvedbi ansambla Toneta Žagarja iz Ljubljane in s tem tudi nagrado. Pesem »Mamici« v izvedbi ansam- bla »Dobovskih oet« pa je dobila 103 glasove; medtem je tretje uvrščena melodija »Pomladni spom ni« v iz- vedbi ansambla »Odmev« dobila le 23 glasov, ostale melodije pa so dobile od 1 do 21 glasov, nobenega gla- su pa občinstvo ni dalo le 4 melodijam. Zaradi takega izida glasovanja se je orga- nizator festivala — Radio Ptuj — odločil podeliti še posebno nagrado 1000 dinar- jev drugo uvrščeni pesmici (IVadaljevanje na zadnji strani) Samostansko dvorišče je bilo vse festivalske dni polno VREME do nedelje. 12. sept. 1971 Polna luna bo v ne- deljo, 5. septembra, ob 5.03. Napoved: bo spre- menljivo vreme z ohla- ditvami na 18 st. C. Ne- varnost večjega neurja predvsem nad prosto- rom Dravskega polja in Haloz. Vmes obdobja lepega vremena. Alojz Cestnik Festivalu na rob Ptujski festival narodno zabavne glasbe je torej za nami. Nagrade so razdelje- ne, ansarnbli so se razšli jn festivalski prostor dobiva svojo vsakdanjo podobo. Prireditelji so vsekakor veliki optimisti, ker veru- jejo v času zadnjih dni av- f^usta v zanesljivo lepo vre- me. Letos so imeli boljšo srečo kot lani. ko jim je Vreme zagodlo sredi festi- vala. Za letošnji dober po- tek festivala gre ooleg sko- raj brezhibne organizacije zahvala predvsem vremenu. Obiskovalci, ki so sedeli na •^rostoru D so v DOzn: noč- ni uri večkrat obračal: gla- ve proti visokim nezastek- lenim oknom v ozadiu, od koder je tako hladno pihalo. Kar se vremena tiče._ bi bilo koristno, če bi prire- ditelji razmislili o noveni terminu festivala. Najbrž bi bil začetek av.Susta zaradi stalnejšega vremena in to- plejš'h noč; primernpjš' čas. kot pa njegov konec Se nekaj besed o dolžini programa. Prvi večer ie tra- jal program nad tri ure, drugi večer nad tri ure in tri četrt in tretji večer celo nad štiri ure. Zdi se. da je program, če je daljš kot tri ure, zgrešena zadeva Za obiskovalca, k sedi nad tri ure nepremično na svojem sedežu, je to velika fiziolo- ška obremenitev. Najbrž bi bilo treba zmanjšati število nastopajočih ansamblov na okrog dvanajst, če je na programu še netekmovalni del oziroma le-tega prila- goditi maks-malni dolžini programa. Program tretjega dne (v nedeljo) bi se lahko začel uro ali dve prej in se tudi prej končal, ker mora največji del obiskovalcev naslednje jutro zgodaj na delo. Zdi se nadalje, da bi lah- ko bil predtekmovalni fil- ter kvalitete skladb in iz- vedb nekaj gostejši. Narod- nozabavne glasbe je vsepo- vsod mogoče slišati več kot dovolj, zato pričakuje obi- skovalec na festivalu te glasbe že primerno kvalite- to. Ta misel se seveda ne nanaša samo na ptujski fe- stival, temveč tudi na vse druge, od Splita, Opatije, Krapine dalje. Na splošno pa velja, da se je naš ptujski festival afir- miral. Upamo, d« bodo pri- reditelji uvideli dobrona- mernost teh naših pripomb. 2 STRAN TEDNIK - - ČETRTEK, 2. septembra Opozorilo, ki je vredno upoštevanja Danes je čas hitrega tem- pa življenja in istočasno hi- trejšega razvoja motor za- cije in mehanizacije. To ob- čutimo vsi tisti, ki se vsa- kodnevno pojavljamo na ce- sti in opazujemo divje g - banje jeklenih konjev ra cestah. Človek je z dneva v dan manj varen na cesti, se- veda le. če se ne drži pro- metnih pravil, ki jih pišete osebna varnost posarnezni- ka, soudeleženca v prometu, in pravil, ki jih piše humar odnOs na cesti do sovoznika. O tem smo se pogovar- jali z namestnikom koman- dirja ptujske postaje milice, tovarišem Divjakom, ki je med drugim dejal: »Vse gostejši promet na našrh cestah, sploh sedaj, ko gre sezona h kraju in se turisti večinoma že vračajo domov, je pereč problem tudi na našem območju. Predvsem so zelo ogroženi pešci in kolesarji, ki jih tuji avtomobilisti kaj malo upoštevajo. Več primerov smo imeli na našem območ- ju, ko so celo otroci glavni povzročitelji prometnih ne- sreč. Proti temu se borimo, kolikor se le da, vendar brez sodelovanja širšega kroga občanov ne bomo mogli kaj več napraviti. Starši vse premalo vzgajajo doma otro- ke v prometni varnosti, ne poučujejo jih, kako naj se obnašajo na cesti v svojo varnost in v varnost drugih. Prav tako je v šoli. Mislim, da bi bilo kar v redu, če bi v osnovnih šolah, tudi v nižjih razredih, uvedli ob- vezen učni predmet, ki bi se nanašal na poučevanje o varnosti v prometu. Ta predmet, mislim, bi bil prav tako važen, kot je to na primer matematika in bi prav tako vplival na učni usjieh. Kaj nam, recimo, pO" mapa. da Je nek otrok v šo- li odličnjak, vendar o naj- osnovnejših prometnih pred- pisih n!ma niti pojma? Do- ber uspeh ne pomaga, kaj- ti če se bo tak otrok poja- vil na cesti bodisi kot kole- sar, bodisi kot pešec, brez poznavanja prometnih pred- pisov ga bo čakala tam ali večna pohabljenost ali v najhujših primerih celo smrt. Mislim, da smo v tej smeri vse premalo napra- vili.« O teh besedah velja raz- misliti in opoz.oriti pred- vsem starše otrok, ..ki se vo- zijo v oddaljenejše kraje s kolesi ali hodijo peš po glavnih prometnih cestah. Otroci, ki so komaj pričeli s šolo, so najbolj izpostavlje- ni nevarnostim v prometu, istočasro pa nesposobni tre- znega razsojanja, lahko za- idejo pod kolesa, ki danes tolikanj požrešno ugašajo včasih zelo mlada življenja. V črni knjigi prometnih ne- sreč jih je zapisanih nič koliko, katerih glavni po- vzročitelji so bili otroci. Za- to opozarjamo starše otrok, ki so izpostavljeni nevarno- stim na cesti, da si za vzgo- jo otroka vzamejo vsak dan vsaj toliko časa, da ga po- učijo, kako naj hodi po ce- sti, kako naj se izogiba, ka- ko naj prečka cesto, skratka, naj mu dajo osnovni pouk o tem, kako naj skrbi za lastno varnost. Z malo tru- da bodo lahko veliko -dose- gli in dali otroku veliko več, kot šola, ker bo starše o- trok bolj poslušal, kakor svojega vzgojitelja". Mislim, da so starši dolžni dati ta pouk svojim otrokom, če hočejo, da njihovi otroci ne bodo končali pod kolesi av- tomobila. -FK- vaš list Kako daleč smo v stabilizaciji? Vse še v fazi razgovorov in dogovorov. Ali bi novi kli- ring, ki se vsi zanj navdu- šujejo, rešil vse probleme? Stabilizacijske ukrepe zve- zTiega izvršnega sveta je sprejela naša skupnost torej enoglasno v prepričanju, da je to edna pot iz trenutne go.?podarske situacije, ki bi. če bi trajala dalje časa po- menila samo slabo. Po zadnjih podatkih SDK je porasla industrijska pro- izvodnja v prvih sedm'h me- secih letošnjega leta za 11,4 odst., kar mnogi ocenjuje- jo kot »preg-reto«. Istočasno se je povečal uvoz za 26 odst. glede na isto obdobje lanske- ga leta. medtem ko se je po- večal izvoz le za 4 odst. Na prvi pogled je vidna razlika med uvozom in izvozom. Istočasno rastejo zaloge in so znašale koncem marca nekaj nad 78 mlijard di- narjev. Zaloge material^ bilo za nad 27 milijartj dokončane proizvodrjg 16, gotovega blaga pa zaj milijard. Vrednost zalog zelo visoka, posebej čg i primerjamo z dohodkom skladi v preteklem letu, 1970. letu je šlo za oseb dohodke nad 98 milijardi narjev, v sklade pa manjj 20 milijard. V prvih sedmih meset letošnjega leta so glede isti čas lani cene blaga drobno porasle za 13,4 odi življenjski stroški za H stroški prehrane celo za 1 odst. Prehrana v gostinsi obratih pa se je podraž celo za eno petino glede lanskoletni julij. Vzpored s tem so porasli prejen prebivalstva za 34 odst. N to osebni dohodki v on sedmih meseoh letošnjt leta so bili za 26 odst. vi kot v istem času lani, dn osebni prejemki pa celo 41 odst. Takšno gibanje gospod) skih tokov je prispevalo k hitrejši inflaciji, pomanjit nju denarnih sredstev inn likvidnosti. Zadolženost g spodarstva je dosegla v j liju letos nad 100 m-lija kreditiralo pa je gospoda stvo okrog 80 milijard ( narjev. V tej situaciji je p: šlo do zahtev po splošr« kliringu. Ne b' pa smeli p zabiti, da smo kliring i vedli že dvakrat, venfi brez posebnih rezultati Glede na to vprašanje, i bi novi kliring bila tista i šitev, ki bi enkrat za vse rešil najtežji problem i spodarstva namreč nelikv nost in pomanjkanje obr nih sredstev. Gospodarstvo trenutno^ trosi, kakor mu to dovol; jejo lastne mater alne ^' oosti; zaradi tega je ori tudi do restrikcij v nelrEPNIK — Četrtek, 2. septembra 1971 STRAN S V Slovenski Bistrici bo v nedeljo I. vzhodnoslovenski ženski reli Priložnost za voznice AMD Slovenska Bistrica je pripravilo tiskovno kon- ferenco, na kateri so novi- narje seznanili s priprava- mi na I. štajerski ženski reli, ki bo v nedeljo s star- tom v Slovenski Bistrici. Predsednik društva Ivan Ferk je najprej pojasnil, ka- ko so prišli na zamisel, da bi pripravili reli za ženske. Za volani osebnih avtomo- bilov je vedno več voznic, zato je prav, da jim nekdo nudi pokazati vso spret- nost, ki jo zahtevajo motor- ni konjički. Bistriško AMD že več let uspešno prireja razna tekmovanja, nekako »udomačile« pa so se spret- nostne vožnje, po sistemu gymkhana in reli. Nekatere članice društva so z velikim uspehom tekmovale v kon- kurenci mošk h, zato so v^ Slovenski Bistrici prišli na zamisel, da bi jim dali po- sebno priložnost. Svojo željo so zaupali tu- di športnim funkcionarjem AMZ Slovenije, ki so to po- zdravili. Izvedeli smo tudi, da bodo že prihodnje leto poskušali prirediti reli, ki bo veljal za slovensko pr- venstvo. Pa se povrnimo k nedeljskemu tekmovanju. Start relija bo v Slovenski Bistrici ob 8. uri. Voznice se bodo nato podale proti Mariboru, od tam pa na- vr-jr po Dravski dolini »Ogledale« si bodo Dravo- grad, Slovenj Gradec, Zg. Dolič, Vitanje in prispele do Stranic, kjer bo prva ča- sovna kontrola. Cilj druge etape bo spet v Slovenski Bistrici, tu pa se" bodo na prostoru ob samopostrežnici pomerile v spretnostnih vožnjah. Tretja etapa jih bo vodila proti Ptuju in na- prej do Džurmanca, od tod pa se bodo skozi Rogaško Slatino spet vrnile v Slo- vensko Bistrico. Proga je dolga 256 kilometrov, zato bi to marsikateri voznici povzročalo težave. Pravil- nik relija pa je rešil tudi to. Voznice bodo morale upravljati avtomobile pri spretnostnih vožnjah, prav tako pa tudi skozi kontrole, sicer pa bo lahko sedel za volanom sovoznik. Avtomobile so razvrstili v naslednje kategorije: do 850 ccm (I. in II. grupa), do 1300 ccm (I. in II. grupa) ter nad 1300 ccm (I. in II. gru- pa). Bistričani so poskrbeli tudi za lepe nagrade. Prvo- uvrščene v vsaki kategoriji bodo prejele 600 din, dru- gouvrščene 400. tretje pa 200 din. Na tiskovni konferenci pa so nas zastopniki društva seznanili še z mnogimi dru- gimi zanimivostmi. Bistri- ško AMD je v zadnjih letih naredilo velik korak naprej. Pridobili so veliko število članov, tako da jih je sedaj že več kot 800 ter sodijo med največja slovenska dru- štva. Osnovna dejavnost je vsekakor šola za voznike amaterje. V dolgoletnem delovanju so naučili »os- novnih korakov« več kot 4000 občanov, to pa je se- veda zelo lep uspeh. Prav tako ne smemo zamolčati, da so že nekajkrat priredili tombole, ter si z izkupičkom izdatno pomagali. Pa Se še enkrat povrnimo k nedeljskemu reliju in o- pogumimo tiste voznice, ki še niso zbrale dovolj pogu- ma za nastop. Povemo naj, da to ni nikakršna »dirka«, kajti voziti je treba po ce- stnoprometnih predpisih. Športni funkcionarji so pri- pravili zanimivo progo, ta- ko da bodo lahko voznice tekmovalni duh združile s prijetnim izletom. D. Utenkar Velika dela in veliki načrti KS Pragersko Komunalni problemi v ospredju Malo je krajevnih skupno- sti, kjer bi probleme reševali tako uspešno kot na Pra- gerskem. Obiskali smo pred- sednika Alojza Lorberja in LesJ^ovčani urejajo most se pogovarjali o minulem delu ter o načrtih. Letos so na Pragerskem končali z asfaltiranjem oko- li 700 metrov ceste. Z akci- jo so pričeli že lani, vendar jih je zima prehitela. Ob- čani niso stali ob strani. Pri- spevali so okoli 40 odst. vseh sredstev, ki so jih porabili. Uspešno rešujejo tudi pro- bleme kanalizacije, za ka- tero so nekateri menili, da se ne da urediti. Sredi vasi so že končali z deli, trenut- no pa se ukvarjajo z ure- jevanjem v Gaju. kjer bo potrebno položiti okoli 450 metrov cevi. Pozabili niso tudi na kanalizacijo, ki vo- di od šole, v dolžin; 200 m. Predsednik nam je pove- dal, da_ delajo točno po na- črtu, ki so ga potrdili na zborih volivcev, dodal pa je še, da bodo v desetih letih na Pragerskem asfaltirali vse vaške ceste, seveda, če bo šlo vse po načrtu kot do sedaj. Takoj, ko je ena akcija končana, že razmišljajo o drugi. Predvidevajo, da jim bo letos . uspelo zamenjati vsa svetlobna telesa z živo- srebrnimi, kar bi veljalo B-O.OOO dinarjev. Ko sva tako govorila o delavnosti občanov, ni mo- gel kaj, da se ne bi pritožil nad »opozicijo« pragerskega občinskega odbornika, ki nasprotuje vsaki njihovi ak- Nova asfaltna prevleka na Pragerskem ciji. Tudi prispevkov, za ka- tere se je odločila večina občanov, ne plačuje -n se- veda pri akcijah tudi ne so- deluje. Mnogi zaradi tega upravičeno negodujeo. Ver- jetno bodo pri naslednjih volitvah Pragerčani pošteno premislili, koga bodo posla- li v skupščino V pragerski krajevn: skup- nosti pa je še en večji kraj, ki zasluži pozornost. Bese- da je o Leskovcu, kjer va- ooani prav takou spešno premagujejo težave. Lansko leto so izvedli referendum, na katerem so se odločili, da bodo zbrali sredstva za ureditev vseh vaških poti. Ta akcija je že zdavnaj iz- peljana in že so pri drugi. Ko smo prišli na Lesko- vec je predsednik skupaj z vaškimi fanti pridno beto- niral. Urejujejo most, kajti odločili so se, da bodo cesto od glavne ceste Slovenska Bistrica—Pragersko, pripra- vili za asfaltiranje. Na zimo bodo pripravili nov refe- rendum, dogovorili oa so se, da bodo na pomoč priskočili tudi pripadniki JLA. Most bo kmalu na red, najpozne- je v treh tednih, veljal pa bo 7000 din. Leskovčani pa imajo še eno gradbišče. Se letos bi radi uredili zbiralnico za mleko. Kmetijski kombinat je že prispeval hladilne na- prave, vaščani pa so izko- pali temelje. S prispevki bodo ,spet zbrali 20.000 di- narjev. Povprašali pa smo tudi, kako je z drugo dejavnost- jo, kajti komunala je očitno na dobri poti. Takole nam je povedal predsednik Lorber: »Na Pra- gerskem uspešno deluje no- gometni klub. Fantje bi ra- di uredili klubske prostore. Pomagali jim bomo po svo- jih možnostih. Tudi leskov- ški strelci so uspešni, kaj več pa tudi ne. Kulturi bo- mo morali posvetiti več po- zornosti. Včasih je bil na Pragerskem dober pevski zbor. Stare pevce bomo spet poskušali zbrati in se z nji- mi pogovoriti o delu.« Potem sva še govorila o tem, kako pomembna je na Pragerskem nova bencinska črpalka, pa o željah po novi samopostrežni trgovini in o otroškem vrtcu, ki je za- res prepotreben. Zelja in načrtov je veliko. Prepričani smo. da jih bodo uresničili, kot so doslej mno- ge druge. Uspelo jim bo. ker dobro vedo, kaj hočejo. D. Utenkar Človek človeku V nedeljo, 15, avgusta 1971, okrog 20. ure zvečer se je na cesti med Sikolami in Pragerskim pripetila težja prometna nesreča, ko je za- radi počene zračnice zane- slo s cestišča osebni avto in se je le-ta večkrat prekuc- nil in končno skoraf popol- noma zmečkan obstal na kolesih. Šofer in sopotniki So samo po srečnem na- ključju ostali živi in skoraj nepoškodovani, velika ško- da je nastala le na avtomo- bilu. Ne mislim sedaj razprav- ljati o vzrokih nesreče in o krivdi, ampak me bode v oči nekaj drugega. Na kra- ju nesreče se je takoj zbra- la množ-ca ljudi, ki so bili pripravljeni prizadetim po- magati. Bil pa je tam tu- di nekdo, ki verjetno ni ni- ti pomislil, da se v življenju tudi njmu lahko kdaj zgodi kaj podobnega Našel je de- narnico z vsemi dokumenti in večjo vsoto denarja, ki jo je lepo hladnokrvno spra- vil v žep in mirno odšel, ne da bi pomislil, kake nevšeč- nosti je s tem povzročil že tako hudo prizadetemu last- niku avtomobila. Sprašujem se, ali je kaj takega mogoče? Mislim, da bi vsak pošten človek po- iskal lastnika avtomobila in mu vrnil, kar je našel, če pa ne, pa bi mu poslal vsaj dokumente po pošti, če bi ga že denar tako premamil. Oseba, ki je to storila, je človek brez srca -n ponosa, saj bi sicer ravnala bolj po- šteno. Zanima me .>amo, ka- ko bo omenjeni osebi pri srcu, če bo prebrala te vr- stice Ali se bo v njej ogla- silo vsaj malo človeka? Mor- da bo poskusila nadomestiti zamujeno? Nič ne moremo reči, lahko samo čakamo in ugotavljamo, kakšni smo danes ljudje. Šofer, ki je to nesrečo do- živel, bo prav gotovo lažje pozabil bolečine in vso ško- do, kot pa žalostno spozna- nje, da smo si ljudje tako zelo različni po značajih, da lahko kdaj za ceno denarja orodamo tudi svoj ponos in poštenost. -ak 1 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 2. septe«^ Odkup telet, kakor ga vidimo in občutimo proizvajalci Cene, cene! Kljub napove- .dani stabilizaciji rastejo ne- umorno naprej. Ne priza- dene jih niti suša niti vro- čina. Potrošniki lahko le vzdihujejo, če imajo denar, plačajo, če pa ga nimajo, si lepe in drage stvari le ogle- dujejo. Ti na žalost nis^o ti- sti, ki bi cene določali. Med predmeti, ki jim cene neu- morno rastejo, so tudi živila, med njimi meso in mesni izdelki. Naravnost nemogo- če so cene teletine. Tu pridemo do ključne točke. Kdo so tisti, ki dolo- čajo in dvigajo cene? So to proizvajalo, v primeru te- letine rejci telet? Ti so ve- činoma kmetje. Poglejmo nekoliko podrob- neje vzrejo telet, tistih lju- di, ki teličke za zakol redi- jo in prodajajo, tistih, ki jih odkupujejo ter, glavno, kdo postavlja cene. Velikokrat sem v mestu, posebno v Ljubljani, slišala besede: »Kaj, kmetje da so ubogi? Pojdite na trg in po- glejte, kako drago zaraču- najo vsak korenček. vsak peteršiljček'« To je res, res pa je tudi, da meščan;, potrošniki ne vedo ali pa ne pom sli j o na to, da so tisti srečni kmetje le okoličani mest. drugi, ki živijo v oddaljenih krajih, pa nimajo niti pojma o pe- teršiljčku. korenčku in -po- dobni prodaji na živilskem trgu. Kako bi se splačalo kmetici iz Slovenskih goric peljati v Ljubljano zelfr;ja- vo, plačati več kot sedem starih tisočakov za vožnjo, prenočišče in izgubiti toliko delovnega časa? Ne. na to ne pomisli niti v sanjah nikdo med nami. Od več ti- soč kmetovalcev, ki jih po- znam, se niti eden ne ukvar- ja z neposredno oroda.jo na živilskem trgu. Pri nas pro- dajamo pridelke zadrugi o- zircHTu. ustreznim podjetjem. In kdo postavLja tu cene? Naj približno opišem dan odkupa telet v poslovalnici xadruge. Ura, ki je določe- na za odkup, je za vroče po- letne dni kar naporna. *Pol dvanajstih naj bodo vs^ te- lički na odkupni postaji Ča- kal ne bo nihče.« To<3a ta xadnji stavek bi se moral povedati nekoliko drugače, kajti kmetje moraio čakati ob lepem ali grdem vremenu, vročini ali mrazu tudi po tri do štiri ure. Tudi zadnjič je bilo tako. Telički so so^i na vozovih pri tridesetih stopi- njah vročine, ljudje pa so godrnjali in si hladili jezo ki vročino v bližnji gostilni, »fomidba je velika. Gena bo aaflič. Brez «krbi, ▼ mesnici ne bo cena nič manjža ... ■« Ljudje so vse glasneje in živahneje razpravljali, ko je končno okrog šestnajste ure izstopilo iz treh avtomobi- lov pet samozavestnih go- spodov, ki so kritično pre- merili dolgo vrsto telet. Se- veda, suša je naravnost o- bupna, vse se suši. njihov posel pa cveti. »Nimate kaj stikati okrog tehtnice,« je bil prijazen pr- vi pozdrav enega. Toda ljudje so se kljub temu gnetli okrog tehtnice, odkupovalcev in telet, ki so bila prva na vrst.. Med pr- vimi so bili večinoma naj- slabši telički, ker so se last- niki bali, da jih odkupoval- ci pozneje, ko bi meli že dovolj blaga, ne bi več vze- li.»Toda to so dobro vedel: tudi nakupovale!. Malomarno so sloneli cb zidu in gledali, kako se ljudje mučijo s spravljanjem telet na teht- nico »Enajst dinarjev za kilo- gram. Križanec je in tehta dve kili premalo « »Dve kili, kaj pa je to? Lepo vas prosim, ne bodite taki!« Posmehljiv izraz na obra- zu na kupoval ca. Seveda, ti- sti, ki za svoje blago, čeprav ni slabo, prosijo, da bi ne bili taki, niso nevarni. Spri- jaznili se bodo z vsem. Ker se bodo prvi vdali, bodo dru- gi, ti-sti redki, ki si bodo u- pali ugovarjati, brez moči. »Kar domov ga peljite, ker ne damo mti jurja za kilo- gram. Pitajte ga. saj imamo dovolj krmil na raz.polago. Preleni ste, da bi jih kr- mili, kaj?« Toda jaz nimam kje vze- ti, nimam ničesar, na na- šem strmem hribu je vse ožgano, tarna v na-še veliko začudenje žena. Začudeni smo zato, ker se ženska ni- komur ne da, kot pravimo. Toda danes je ponižna. Za- kaj? V takem todi n<>kam so- parnem vzdiišju je potekal odkup naprej. Vsakemu tele- tu so našli napako, dokler se končno le ni zataknilo. »Teliček je križ.anec, po- vrh pa še pretežek, 144 kil je nekoliko preveč in zato spastav Ijali cene pridelkom io j vini? Da. v nekaterih 4fi^ vah je mogoče res tako \; praviš, toda pri nas ni ] nikoli ne bo. Cene bomo or stavljal; mi in čim cene.- bomo kupili in čim draži prodali, toliko bolje za mii Je torej pravično m | načelih socializma, da bre vesttio odirajo kmete, pos bej še, ker jih je prizade suša? Da si zadovoljno ma nejo roke mešetarj-.. ki n stejo kot gcbe po dežju? S ti mešetarji, preprodaja sploh potrebni? Ne bi moj klavnice imeti lastnega i kupnega kadra in bi se tu davek plačal le enkrat'' 2ivinore.ici in potrošniki kdaj bomo lekr dobička želj nim in kralievsko plačanii prodajalcem: »Konec'« Slava Rakov umi AOSTiN m mmo lukner Preteklo soboto ]e bila pred ormoškim hotelom kratka svečanost. Najbrž ste iz dnevnega časopisja že iz- vedeli, da je v nagradni »Jupi Coeta« akciji za bral- ce Antene in Večera dobila prvo nagrado — avtomobil m;ni a ust in — 23-letna Ma,j- da Luknjar. pripravnica iz Ormoža, zaposlena pri ob- činski skiirjščini Ormož. Z možem grad ta hišo jn zato na avtomobil nič kaj nista mislila — saj veste: denar. No, pa je obema poslužJU sreča in Majda je dobila aV' to, ki .ji ga je v soboto pre- dal v imenu Slovenija vin< iz Liubljane. ki je to nagra' do podelilo, direktor ormo škega kombinata Matija R3 tek. Med drugim j i je za' želel prijetno vožnjo v nO' vem avtomobilu. Naši sode lavki tovarišici Majdi želi mo rudi vsi iz uredništvi prijetno vožnjo! Bistjrica : Prei>olcl 79:52 V drugem kolu II. republi- ške lige v košarki s/^ igral- ci bistriškega TVD Partiza- fis visoko i>remagali Pre- bold. Gostje «0 biii v prvem polčasu enakovreden oa sprotnik, potem pa so *>o pustili in Bistričani so zn>a gali s 27 to<:kanfi3 razlik^ Pri domačih -so bli ».ajbolj ši P Bradan. Krulo n tič, ori gostih pa Hriberoi^ in Miienkovič. — Četrtek. 2. septembra 1971 STRAN 5 preprečimo napenjanje govedi j(adar govedo poje velike količine hrane, ki v vampu o kapici prehitro vre. ga jg^ne napenjati. Velikokrat nam ti-idi pogine, če o pra- yem času no pokličemo ve- terinarja. V vampu živijo bakterije, ki razkrajajo ce- lulozo in druge spojine, pri tem pa nastajajo v vampu plini. Zelo rade napenjajo go- vedo metulj niče. To so: de- telja, lucerna in grahorica. Govedo tudi rado napne, če ga napasemo v_ rosni travi ali mladi detelji, predvsem spomladi in jeseni. Se bolj nevarno je, kadar po taki paši živali napojimo. Gove- do lahko tudi napne, če se nažre zelenega žita, pesne- ga ali repinega zelinja, tro- pin itd. Rada napenja tudi uvela krma. Za govedo so tudi nevarne nekatere rast- line. Te so: zlatica, podlesek in trobelika. Strupene rast- line hromijo mišičevje vam- pa. Kadar se govedo nažre omcmjene hrane, se plinski mehurčki v povečanem šte- vilu pomešajo z vsebino vampa v kaš-asto in penasto zmes. Beljakovinske snovi rastlinske hrane, ki rada napenja, preprečujejo zdru- ževanja malih plinskih me- hurčkov v večje in njihovo nabiranje nad vsebino vam- pa. Tako postane vampova vsebina penasta in se ne- nehno širi. Ce nam ne uspe zaustaviti ali odstraniti pe- naste vsebine oziroma plina iz vampa, se žival zaduši. Ko žival napne, ji mora- mo nuditi takoj prvo pomoč. Ce je le mogoče jo postavi- mo tako, da bo stala s pred- njim delom više. Skozi go- bec ji potisnemo v vamp požiralnikovo cev in prek nje poskušamo iz vampa spustiti pline. Prek požiral- nikove cevi vi jemo v vamp sredstva, ki pospešujejo združevanje malih mehurč- kov v večje in njihovo pro- diranje skozi vsebino vam- pa proti površini. Ta sred- stva so metilsilokonski pri- pravki, uporabljamo pa lah- ko tudi pralni prašek, raz- topljen v vodi ali pa sveže mleko. Skoda, ki jo povzroča na- penjanje živinorejcem, je zelo velika, vendar jo živi- norejci lahko občutno zmanjšajo. Storit; moramo vse, da živali ne bo nape- njalo, sicer pa moramo ta- koj poiskati veterinarsko pomoč. ML l,etos v »»atomskih« toplicah Bralce Tednika smo lani jeznanili z »atomskimi« to- plicami, danes pa lahko po- vemo, kako je tam sedaj. V teh toplicah je vsako le- to večja gneča. Vsak dan se pride kopat vsaj po 1300 ljudi. Letos do 8. avgusta je bilo že nad 70 000 kopal- cev. Vsak dan naštejejo no 400 avtomobilov, ki vsi naj- dejo prostor na parkirišču. bližini je možno tudi kam- !pirati,_ česar še lani ni bilo. Ifie kritična pripomba: naj- brž bi bilo treba malo bolje skrbeti za čistočo, ker se od fesa do časa le nabere pre- fec odpadkov. Tudi dovozno cesto bi bilo treba urediti. Sicer pa je javnost z raz- rojem tega zdravilišča sezna- nilo Delo s svojim sestav- kom dne 18. avgusta letos. V bifeju tik ob vhodu gostu radi postrežejo in tudi cene niso pretirane V zasebnih hišah je dnevni pension (hrana in prenočišče) 35 din, vstopnina v kopališče pa se je od lani zvišala za en di- nar (na 4 din). V bazenu dvakrat na dan izmenjajo vodo, uslužbenci kopališča pa opozarjajo, da ne bi bil kateri izmed kopal- cev predolgo v vodi. Za ka- bine (vsega jih je deset) je velika gneča in morajo ljud- je precej časa čakati. V septembru bodo baje pokrili bazen, da bo omogo- čeno kopanje vse do zime. JD trgovsko podjetje na veliko in malo, Zagrebška cesta 4 Ptuj, razpisuje zaradi zasedbe svojih strokov- nih služb vodilno delovno mesto: 1. ŠEFA KOMERCIALNEGA SEKTORJA — diplomiran; ekonomist s 3-letno prakso na vo- dilnem delovnem mestu v gospodarstvu ali VEKš in 5-hlna praksa na vodilnem delovnem mestu aii ekonomska šola in 10-letna praksa na vodil- nem delovnem mestu v gospodarstvu in razglaša prosta delovna mesta: 2. VODJA PRODAJE — Srednja šola in 10-letr.a praksa ali visoko kvalificirani delavec trgovske stroke Ju 10-ieina praksa ali Uvalificirsni delavec trgovske stroke in 15- letna praksa na tak.šnem delovnem mestu. 3. PROMETNIKA — strojni telinU; s 3-letno prakso 4. ŠOFERJA ~- šofer E k itegorije — zažeLJena praksa 5. TRGOVSKEGA POTNIKA ■— visokokvaHiJcirani delavec trgovske stroke in 3-letna praksa ali kvalJtioirani delavec trgovske stroke in 3- letna praksa \ železninski ali eleUtro stroki. 6. POSLOVODJE — visokokva^ifitirani delavec treovske stroke in 3- letna pralcsa ali kvalificirani delavec trgovske stroke in ,T-?etna praksa. l*onutl!iip z navedbo izobrazbe, živl.ien.iepisom, dose- ^an.jo ?aposlii'Iin ter prepisom šolskej^a spričeva- la j? poslati v 10 dneh po objav! razpJsa na naslov: odbor za mcd.sebojna delovna razmerja tfffovskeffa podjetja »Izbira«, Ptoj. strelski troboj maribor-ptuj- V nedeljo je ob lepem sončnem dopoldnevu bil na ptujskem strelišču tradicio- nalni troboj reprezentanc Maribora, Varaždina in Ptu- ja. Letos je organizacija pri- padala Ptujčanom, ki so se za srečanje temeljito pripra- vili in odlično izvedli tekmo- vanje. Prvo takšno srečanje je bilo leta 1955 na novozgra- jenem strelišču v Ptuju z vojaško puško, od leta 1960 dalje pa se tudi tekmuje z maIokal'brsko puško in pi- štolo. Vsako reprezentanco se- stavljajo 4 člani — pišto- Ijaši, 4 člani in mladinci z malokallbrsko puško v troj-- nem položaju in 4 članice z malokallbrsko puško v o- limpijskem meču. Doseženi so bili nasled- nji rezultati: Ekipno — pištola: Vara- ždin 972 krogov, Ptuj 910. Maribor 871. Posamezniki: Grgov'č 247, Gorski 246 oba Var. Zupa- nič 241, Maribor. MK puška — člani: Mari- bor 940, Varaždin 921. Ptuj 914. Po.=;amezniki: Zedak (Var.) 249, Nekrep in Šenekar (o- ba Marb.) 248 :n 247 krogov, MK puška — mladinci: Ptuj 916. Maribor 861. Va- raždin 838. Posa''mezniki: Gole 246, Ko- si 244 (oba Ptuj), Stanek (Maribor) 228. MK DUŠka — ženske: Ma- ribor 946. Ptuj 928, Varaždin 845. Posameznice: Trup (Marb) 263, Bojčič (Varž.) 252. Skok (Ptuj) 240. Ekipni vrstni red: Ptuj 3068 krpeov, Maribor 3618 ir Varaždin 3576. Ob slovesnem zaključku so ekipe in posamezniki-ce pre- jeli pokale in d plome ter praktične nagrade (izdelke Slovenskih goric in Petovie Ptuj), Uspeh domačinov je plod sistematičnega dela in po- žrtvovalnosti ~ posameznikov in je tem večji, saj so pre- magali rutinirane in močne nasprotnike ter tako postali letošnji zmagovalci. Vodstva so se dogovorila, da bo naslednje srečanje prihodnje leto v Varaždinu. anc BREZ LUČI NA CESTI V sredo, 25. avgusta, ob 21.30 se je pripetila promet- na nesreča na cesti III. re- da v Grajeni kolesarju 17- letnemu Feliksu Brezniku iz Drstelje 30 in vozniku o- sebnega avtomobila Marja- nu Krojsu iz Krčevine pri Vurberku 52. Voznik oseb- nega avtomobila Krojs je peljal po cesti III, reda iz Vurberka proti Ptuju. Iz na- sprotne smeri mu je v Gra- jeni pripeljal nasproti kole- sar Breznik brez luči na kolesu. Kolesar je iz nezna- nega vzroka zavil proti sre- dini ceste in trčil v avtomo- bil oziroma je prišlo do medsebojnega trčenja. Ko- lesar je s prednjim kolesom trčil v levi žaromet osebne- ga avtomobila tako, da je kolesarja vrglo na pokrov avtomobila, nato pa v ve- trobransko šipo, takoj za- tem pa je padel na cesti- šče, kjer je hudo telesno po- škodovan obležal v nezave- sti. Dobil je zlom leve ste- gnenice in druge hujše po- škodbe. Na zdravljenje v ptujsko bolnišnico ga je prepeljal voTjnlk Krojs, za tem pa prijavil nesrečo na PM Ptuj. -FK- VESNA VRES: PRVIČ V ŠOLO Bojanček ima torbico novo! Seveda! Danes gre prvič z mamico v šolo. Milanček ima peresnico novo! Učil se bo pisati! Zato gre v šolo! Olgica ima pa jankico novo. Seveda! Da lepa bo! Gre prvič v šolo. ROGAŠKA ZAPRLA CESTO v petek s8 je na Vrholah pri Slovenski Bistrici pri- petila prometna nezgoda, zaradi katere je bil promet na mednarodni cesti zaprt skoraj dve ur'. Voznik to- vornjaka, last Ljubljana transporta, je povedal, da je peljal iz Slovenskih Ko- njic proti Slovenski Bistrici. Na vrholskem klancu je ho- tel menjati prestavo, ven- dar mu to ni uspelo in to- vornjak je pričel drseti po bregu navzdol. Stanislav Stuhec je poskuš-al zavirati, vendar so zavore odpove- dale. Prikolica se je pri tem postavila poprek po cesti- šču in prevrnila. Na njej je bilo na stotine praznih ste- klenic Rogaške slatine. Pro- metna milica je kmalu pri- spela na kraj nezgode, v ak- cijo pa so stopili tudi doma- čini, ki so odstranili razbite steklenice. Promet so pre- usmerili skozi Oplotnico. -d Prevrnjena prikolica je zaprla promet« 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. septembra Športniki iz bistriške občine pred novo tekmovalno sezono Veliko lačnih ust, denarja malo Nenapisano pravilo je, da ob začetku vsake nove tek- movalne sezone z zaskrblje- nostjo zremo naprej. Šport- ni kolektivi se nenehno sre- čujejo s preješnjimi denar- nimi problemi, iščejo »zve- ze« in botre, poskušajo se znajti, kakor vedo in znajo. V bistriški občini je veliko število društev in klubov, veliko več kot Je na razpo- lago sredstev, bolje poveda- no, kot bi moralo biti sred- stev. Začnimo kar pri košar- karjih Partizana, ki so že pričeli s tekmovanjem v II. republiški ligi. Priprav na novo sezono niso imeli veli- ko, le srečanje s slovenskim ligašem Konusom iz Slo- venskih Konjic, ki so ga premagali na njihovem te- renu. Potem so prvo prven- Odbojkarji Polskave stveno srečanje s Torpedom izgubili v Šoštanju, v ne- deljo pa so doma gladko od- pravili košarkarje iz Pre- bolda. Fantje so pri svojih naporih zelo osamljeni. Ni- majo pravega vodstva, za- pustil pa jih je tudi trener Mišovič. ki ie dobro zasta- vil delo. Vprašanje je, kako dolgo bodo vzdržali osam- ljeni? Trenutno so na lest- vici pod vrhom, morda pa bi se lahko vmešali celo v boj za prvo mesto. Seveda brez strokovnega vodstva in dobrega odbora ne bo llo. Težko je igrati, če ne veš, ali bo dovolj denarja za prevoz na naslednje sreča- nje. V občini so sedaj kar štir- je nogometni klubi. Osan- karica je izpadla iz SCNL ;n bo letos nastopala v prvem razredu celjske podzveze. Njene vrste so spet zapu- stili nekateri najboljši, tako da bo imel tehnični vodja Dobanovič. ki. je po enolet- nem premoru spet v matič- nem klubu, težavno delo. Z zadovoljstvom lahko zabeležimo, da je lansko se- zono uspešno prestal NK Opekar s Pragerskega. V mariborski podzvezi so se borili za prvo mesto, vendar jim to ni uspelo. Kljub te- mu so sodelovali na kvali- fikacijah za vstop v SCNL, izločil pa jih je Rakičan. Mladi igralci so dokaz^ali, da se z marljivim delom lahko veliko doseže, tako da lah- ko upam.o, da bodo tudi le- tos kandidati za vrh lestvice. Ponovno j eož vel nogo- met v Poljčanah, kjer so spomlad; razpustili NK Boč. Brez igre na zelenem polju pač ne gre, vseeno pa bi Poljčančanom svetovali malce več resnosti in vztraj- nosti. Nasloniti se bo po- trebno na mlade sile, tako da razsulo ne bo vsakoletna dilema. Verjamemo, da so velike težave zaradi denar- ja, vendar pa razpustiti dru- štvo, ni tako enostavna stvar. Prav bi bilo, da bi NK Poljčane ubral novo pot. Nastopali bodo v drugem razredu celjske podzveze in se ponovno poskušali uvrsti- ti v prvega. Z nogometom pa so priče- li tudi v Oplotnici, kjer so mladi navdušenci našli po- moč pri privatnikih Lahko rečemo, da je to »športno« i^rebujanje te pohorske vasi. Mladinci niso imeli večjih možnosti za športno udej- stvovanje, zato je željeno. da nogomet v Oplotnici ne bi bil muha enodnevnica. Tudi Oplotničani bodo igra- li v drugem razredu celjske podzveze. Ko smo že pri nogometu, naj povemo še to. da se klu- bi že nekaj časa pripravlja- jo na novo sezono. Priredili so že več srečanj, razpola- gamo pa z naslednjimi re- zultati: Osankarica — Bra- lik 0:6, Opekar — Slivnica 1:3. Osrnkarica — Slivnica 1:3, Poljčane — Osankarica 2:3, Dravinja — Osankarica 1:1, Dravinja (mladinci) — Oplotnica 3:1. Rzultati ni- so najbolj obetajoči, vendar pa so to srečanja za trening in bodo do takrat, ko bo šlo zares, klubi že bolje pripra- vljeni. V občini so tudi tri od- bojkarska moštva. Na Pol- skavi, Crešnjevcu in v Slo- venski Bistrici. Najbolj res- ni so Polskavčani, ki so v II. republiški lig; nastopali z uspehom. Precej slabši so bili Crešnjevčani in odboj- karji Impola, za katere celo pravijo, da so klub razpu- stili. Odbojka ima v občini dolgoletno tradicijo. Zal pa je sedanja kvaliteta daleč od tiste izpred desetletja. Klubi nimajo denarja, da bi plačevali trenerje, domači igralci, ki so drese obesili n-^ klin, pa se tega nehva- ležnega dela le redko lote- vajo. In že smo pri judoistih. ki so »prilezli« najdlje. Ok- tobra čaka tekmovalce Im- pola težavna naloga. Nasto- pili bodo na kvalifikacijah za zvezno ligo. potem ko so osvojili naslov slovenskih prvakov. Ce bo prvi ekipi uspelo priti med najboljše v Jugoslaviji, bodo v slo- venski ligi nastopali tudi mlajši judoisti. Ekipna tek- movanja pa niso vse. V tek- movalnem sporedu so šle- vilna srečanja in nastop: posameznikov. Impolovi ju- doisti branijo več naslovov slovenskih in jugoslovanskih prvakov. Čaka jih torej tež- ko delo. Zato so letos pri- čeli s treningi mesec dni pre- je, tako da lahko pričakuje- mo razveseljivih novic. Se- veda tudi pri športnikih v kimonih ne gre brez denar- nih težav, le da je razlika v tem, da ima JK Impol dokaj delovni odbor, ki vsako leto poskuša zbrati potrebna sredstva. Tudi bistriški šahisti so bili v minuli sezoni zelo us- pešni. Uspelo se jim je uvr- stiti v slovensko ligo, žal pa smo izvedeli, da v njej naij- verjetneje ne bodo nastopi- li. Spet je treba iskati vzrok v pomanjkanju denarja. Tu- di zanje moramo reči. da ne smejo prehitro vreči puške v koruzo, kajti zaslužili so mesto med najboljšimi. Pre- pričarii smo, da bi jim v Slo- venski Bistrici lahko poma- gali, ker ne gre za večjo vso- to denarja. Vztrajati je tre- ba do konca. Kadarkoli že govorimo o športu v bistriški obč ni, ve- dno znova se moramo vra- čati k denarju. Delovne or- ganizacije so se že pred le- ti odločile, da bodo odvajale del prispevkov od osebnih dohodkov. Tri leta je akcija potekala dokaj dobro, v zad- njih dveh letih pa se je za- pletlo.' Nekatere organizacije niso podpisale novih pogodb, druge obveznosti ne porav- navajo. Pred.sednik skupšči- ne občine Mirko Kolenko nam je nedolgo tega dejal, da se bodo z zastopniki de- lovnih organizacij pogovori- li že v bližnji prihodnosti. Športniki in funkcionarji u- pajo, da ne bo ostalo samo pri besedah, kajti tekmova- nja so pred durmi, »b^. lačni« pa občine ne mo dostojno zastopati. ''l D- Utenk, N()gonictai^4 Osankarice LapGTČani v občini niso našli posnemalcev Nedavno smo obiskali rav- natelja osnovne šole v La- porju. Počitniški dnevi so bi- li šteti, zato je imel Ferdo Ključevšek polne roke dela. Pred durmi so bili popravni izpiti, čakala pa so tudi mno- ga nujna popravila stare zgradbe. Izvedeli smo, da bo letos prvič sedlo v šolske klopi 32 malčkov, vseh u- čencev skupaj pa bo okoli 230, 2e spomladi so pripravili malo šolo, ki jo je obiskovalo 37 laporskih in okoliških o- trok. Trajala je 72 ur, o- troci pa so prihajali v šolo dvakrat tedensko. Potem je beseda nanesla na učni uspeh v minulem šolskem letu. Do popravnih izpitov je bil učni uspeh 88,8 odst, pričakujejo pa, da bo precej bolje, ko bo 18 u- čencev opravljalo popravne izpite. Morda bo končni us- peh okoli 95 odst. Osmi razred je letos zapu- stilo dvajset učencev, vsi pa so zadovoljili. Tri učenke £0 končale z odličnim uspe- hom, prav dobrih je bilo de- vet, dobrih 7 učencev, le ena pa se je poslovila z zadost- rrm uspehom. Seveda nas je zanimalo, koliko otrok bo šolanje na- daljevalo, ravnatelj pa nam je povedal: »Odlične učenke so se odločile za nadaljeva- nje šolanja na srednjih šo- lah. Tri dekleta bodo ostala doma na km.etiiah, vsi osta- li pa so našli učna mesta, za katere letos prav zares ni težav, saj mnogi iščejo va- jence. Učni uspeh laporske šole se v zadnjih leth nenehno izboljšuje, to pa je tudi re- zultat izboljšane strokovno- sti učiteljev. ,s katerimi tre- nutno nimajo večjih proble- mov. Ferdo Ključevšek nam je zaupal še eno zanimivost. Laporska šola je že nekaj let član sklada »Bratov Ribar«. ki odlikuje najboljše učen- ce iz vse Jugoslavije. Učen- ci, ki so vseh osem let od- ličnjaki, dobijo medaljo,n; višje jugoslovansko prizr. nje šolarjev. Tudi tisti, ki odlični samo v osmem ra redu dobijo tako priznan; odličnjaki ostalih razredi pa dobijo zlate značke. Potem me je popeljali šolski hodnik, kjer imajoi trino s spominsko knji najboljših učencev. Vanjo vpisan tisti, ki je vseh ost let odličen. Medaljo »Brati Ribar« je doslej prejelo p laporskih deklet, ki so hkn ti tudi častne članice šoJ Letos so imeli na šoli sku; no 19 odličnjakov, vsi pa i nagrajenci omenjenega skii da. Povprašali smo, zakaj p: tej vsejugoslovanski akci; ne sodelujejo tudi druge š: le iz bistriške občine, odg: voril pa nam .je, da je rai natelje seznanil s tem, ve: dar .se doslej še niso odloč li. Akcija je vsekakor vredi pozornosti in prav bi bil da bi se vanjo vključilo či" več slovenskih šol. Poven naj še. da pomeni Ribarje' priznanje na Hrvaškem pr cej več. Vsi nosilci postan jo štipendisti republiške \i braževalne skupnosti in je katera stvar zanimiva, jo veljalo posnemati, D, Utenkai GORigNICA 5. septembra nemški fi NAVIHANEC S PRVE KL PI. LJUTOMER 1. in 2 septembra aine šk, film DVOJNIK V N VARNOSTI; 4. in 5. se tembra ameriški film PRl' LJEN K UBOJU; 8. in septembra ameriški fi' TOMAS MOORE. TOMAŽ PRI OHMOŽU 5. septembra francos film DNEVNIK ZENE BELEM. ^ - C-ETRTEK, 2. septembra 1971 STRAN 7 Vvič v šolo fe dni se začenja novo Ijjio leto. To pomeni važ- gpremembo pi-edvsem v Jjjenju tist:h otrok, ki edo prvič v šolo. Prav ta- ^ pa postavlja ta dogodek fvilne probleme tudi star- jjj^ ki se med drugim ijjdejo tudi pred vpraša- Igjn, ali je njihov otrok «1 za šolo? _ Za Vstop otroka v šolo je potrebno, da je telesno, in- telektualno in socialno zrel. To pomeni, da je dosegel tisto stopnjo v razvoju, ki zagotavlja, da bo zmogel zadostiti vsem zahtevam šole. O tem, ali je otrok zdrav in telesno dovolj razvit, je najbolje posvetovati se z zdiiavnikom. Vendar to še ni dovolj. Otrok mora biti duševno toliko razvit, da je kos šolskim zahtevam. Ne- kateri otroci dosežejo to prej, drugi šele pozneje. Vzirokov za te razlike je več; vendar zaradi tega o- trok, ki je »zrel« za šolo že prej, ni prav nič več vre- den kot tisti, ki doseže tak- šino stopnjo razvoja šele kakšno leto pozneje. Zelo škodljivo za nadalj- nji otrokov razvoj je, če ga pošljemo v šolo prezgodaj. Tak otrok z veliko težavo opravlja šolske naloge, sča- soma pa začne zaostajati za vrstniki. Zato pride do tega ~ če ne v prvih letih šola- nja, pa gotovo kasneje — da vsaj enkrat ponavlja raz- red. Ce pa bi začel hoditi v šolo takrat, ko je dosegel ustrezno stopnjo zrelosti, pa bi tudi tak otrok napredo- val brez večjih težav. Vse vidike zrelosti za vstop otroka v šolo je tež- ko zajeti v nekaj stavkov, zato opozarjamo tukaj le na najvažnejše. Otrok mora biti toliko telesno razvit in zdrav, da zmore brez škode za svoje zdravje pot v šolo, da lahko več ur sedi v šol- ski klopi in zadosti še dru- gim zahtevam šole. Biti mo- ra poleg tega tudi toliko samostojen, da se po navo- dilih učitelja lahko vključi v skupno delo. Imeti mora torej zanimanje za sovrst- nike ter mora biti priprav- ljen, da z njimi sodeluje. Sposoben mora biti vztra- jati pri učenju in izvrševa- nju nalog, četudi nastopijo težave. Pripravljen mora biti večkrat zamenjati igro z delom, tudi takrat, kadar mu to ni všeč. Mora se znati sam obleči, sleči, zavezati čevlje in biti mora samosto- jen pri jedi, umivanju. Vse to in še marsikaj drugega spada k njegovi socialmi zrelosti. Intelektualna zrelost, ki je potrebna za vstop v šolo, se kaže na primer v tem, kako dojema svet: ali še zmeraj izključno pravljično, ali pa že kaže željo po bolj realističnem dojemanju. To zlasti pokažejo njegova vprašanja in njegove raz- lage. Gre tudi za to, ali je sposoben posnemati določe- ne dejavnosti in si zapom- niti določene vsebine. Vse to je potrebno pri učenju branja in pisanja. Za raču- nanje je otrok zrel, če raz- likuje vsaj nekaj količin, na primer od ene do pet. Predvsem enega pa se moramo starši zavedati: o- trok se uči ob življenju sa- mem, z lastno dejavnostjo, ne da bi se tega zavedal, že od prvih mesecev svojega življenja naprej. Spoznava svet, si širi obzorje in um- ske zmogljivosti. To je nje- gova priprava na šolo, ki mu omogoča, da mu ta po- membni življenjski korak ne bo delal težav. jCtA ŠOLA! prizor, ki ga vidite na fo- grafiji. je v teh dneh nor- ^Ina podoba bistriške iijigarne in papirnice. Šo- irji in njihovi starši ne- trpno čakajo,_da bodo ak- Dvlce napolnili z novimi jijigami in zvezki. Proda- Blke imajo polne roke dela, ovedale pa so nam, da najo za šolarje skoraj vse. Manjkajo le tisti učbeniki, ki so šele v tisku. Gneča je od jutra do večera, mnogi pa čakajo tudi pri vhodnih vratih. Trgovina je majhna, zve- deli pa smo, da jo bodo kmalu razširili. Ko bo »šol- ska« nuja minila, bodo pri- šli gradbinci in na zimo bo v Slovenski Bistrici že bolje. OLAR POTREBUJE IZDATEN ZAJTRK Kakšni naj bodo pravilno estavljeni zajtrki za šolo- hvezne otroke? Ponavadi estojijo iz kosa kruha z I »aslom ali marmelado in :ozarea kave ali čaja. Tako iripravljen zajtrk je vsak lan na mizi. Otrok, poseb- lo neješč, se ga kaj hitro kveliča in ga odklanja z izgovorom, da ni lačen. Tu- zajtrki morajo biti pestro '^stavljeni, kljub temu, da 'liitraj nimao mnogo _ časa '3 razpolago za priprav- ljanje. Poleg običajne mlečne pi- leče in kruha z namazom moral zajtrk vsebovati ^^'i svežo zelenjavo ali sad- ^- Ce nimamo na razpola- go Sveže zelenjave ali sad- lahko serv'ramo za zaj- trk vloženo zelenjavo, na Primer kisle kumarice, pa- Cike v olju ali kakšno dru- zelenjavo. Od sadja pa ^'°ženo sadje za kompot ali ^^Jne sadne sokove. ^Ilečno pijačo vsaj enkrat teden zamenjamo z mleč- ^? iedjo: z ovsenimi kosmi- mlečnim rižem, mlečnim grobom ipd., h kateri ser- ^ramo samo pijačo. Take «>lečne jedi ne zahtevajo za pripravo nič več časa kot J"Drava mlečne pijače. Tu- mlečne pijače naj ne bo- ^ preveč enolične. Lahko *^ vrst'jo v "naslednjem ^tne.m redu: mleko, mleč- na kava, čokoladno mleko, karamelno mleko, sadno mleko, čaj z mlekom itd. Namazi ali obloge se mora- jo usklajati s pijačo, da se okusi ne tepejo; po možno- sti naj bodo tudi ti pestri po izbiri in pripravi. Zanima nas še, kakšna naj bo količina živil v zaj- trku za šoloobveznega otro- ka. Sodobna prehrana in prehrambeni znanstveniki priporočajo nekoliko izdat- nejši zajtrk kot smo ga na- vajeni zaužiti pri nas. Pra- vijo, da mora organizem zjutraj s hrano dobiti za- dostno količino energije, ki jo rabi za začetek delovnega dne. Zato priporočamo, da otrok zaužije približno na- slednjo količino živil: 2 do 3 del mlečne pijače, 5 do 8 dkg kruha, 2 do 4 dkg na- maza ali obloge in 10 dkg sadja ali zelenjave. Nekateri odrasli in tudi otroci pa kljub zadostnemu času ne morejo v zgodnjih jutranjih urah použiti iz- datnejšega zajtrka. Napač- no bi bilo v takih primerih pri otrocih uporabljati silo. Počasi, s primernimi pri- vlačnimi zajtrki- jih nava- jamo na uživanje izdatnej- ših zajtrkov. Sicer pa takim otrokom tembolj tekne ma- lica, ki mora biti izdatna in pestra. Ne delajmo napak ko kupujemo otrokom igrače Kadar odrasli kupujejo o- trokom igrače, se ne vpra- šujejo_ samo, če jim bodo všeč in koliko denarja bi bili pripravljeni dati zanje, temveč tudi: »Ali niso to od- večni stroški?« ali pa: »Je bolje kupiti enostavne ali zapletene igrače.« Darovanje igrač ni samo razveseljevanje, temveč ne- kaj veliko važnejšega. Igra- če niso odvečne stvari, am- pak nenadomestljivi pripo- močki za intelektualni raz- voj otroka. Na žalost pa je pedagogika igrač cesto na- trpana s številnimi napaka- mi in zgrešenimi prepriča- nji, ki imajo svoje korenine v miselnosti in navadah od- raslih. Poglejmo enkrat, katere napake so pri tem najbolj pogoste. — Kupovati igrače samo ob izrednih priložnostih in praznikih. To je ena najbolj splošnih in najbolj razširje- nih napak. Popolnoma na- pačno ravnamo, če od vsega začetka vidimo v igrači bolj »darilo« kot pa sredstvo za razveseljevanje in vzgajanje otroka. Odrasel človek, ki igračo da, naj ne pričakuje posebne hvaležnosti v tej ali oni obliki za denar in čas, ki ju je porabil za na- kup. — Napraviti z igračo »ne- dotakljiv predmet«, ki ga o- trok ne sme razbiti, polomi- ti ali odrgniti, ampak ga mo- ra spoštovati. Z igračo naj se pač igra. Ce ima otrok mnogo igrač, a se_ z njimi ne sme igrati, kot bi sam ho- . tel, je prav tako, kot imeti polno hišo hrane, ki jo je prepovedano uživati. Ta na- paka se bo maščevala tako, da bo otrok prerasel igrače, ki zanj ne bodo več zanimi- ve oziroma primerne. — Videti v igrači pomirje- valno sredstvo. Igrača ne sme postati nadomestek za pomirjevalne tablete, s ka- terimi otroka, ki »je v nadle- go«, /.ačasno prisilimo k igri. — Igrače ne smejo biti sredstvo za prezgodnje lo- čevanje spolov. Prepoveda- ti punčkam, da bi se zani- male za avtomobile, rakete in druge »tehnične« predme- te ter jih prisiliti, da se igra- jo samo z lutkami, vozički in maniaturnimi kuhinjami, je popolnoma v nasprotju z vzgojnimi načeli. Tega pro- blema pri dečkih skoraj ni, ker so zanje dekliške igrače navadno manj zanimive. To- da če osemletni deček kaže zanimanje za lutke, za sestri- co in voziček, naj nas nikar ne skrbi, da se bo otrok na- pak razvijal. — Šteti igračo kot nagra- do za otrokovo dobro obna- šanje. To je ena hudih na- pak, za katero bi lahko do- bili učinkovito primero iz medicine: zdravim otrokom dati vse vitamine, bolnim pa nobenih. Nikoli ni pre- več poudarjeno, da so igrače tako življenjsko pomembne vsem otrokom kot vitamini, topla obleka, dobri vzgoji- telji in streha nad glavo. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. «5CTJ«e DELO MLADINSKEGA AKTIVA VELIKA NEDELJA Minilo je že nekaj časa. kar je začel z delom mladin- sk; aktiv Velika Nedelja. Mladina S; je na prvih se- stankih Dostavila smernice za svoje delo ter določila organizacijsko obliko Pred- sednik je pos'al Stanko Le- ben. blagajnik pa Marija Bezjak. Mladina je* soglašala z ustanovitvijo raznih sek- c j. kot so folklorna, strel- ska, recitatorska, dramska in druge. Bili so mnenja, da se je treba nasloniti na obsto- ječe orosvetno društvo, ki je sorazmerno delavno. Mladinski aktiv računa z moralno in materialno po- močjo občinske mladinske organizacije v Ormožu. Glede na to, da je v oko- lišu orecej mladine in so med njimi dobri glasbeniki, reci- tatorji. plesalci in igralci, bi lahko oričakovali od aktiva ustre7no dejavnost. FA ORMOŽ : LJUTO- MER 20:11 (10:4) v nedeljo, 29. avgusta, so naošk. člani štajerske roko- metne conske lige pričeli s tekmovanjem. Rokometaš; so se znašli pred novo se- zono, v kateri bo spet po- trebno pokazati, kaj kdo velja v rokometu. Rokometaši TJK Ormož, sedaj novopečeni v štajer- ski conski ligi. so svojo pr- to tekmo v jesenski sezoni odigrali v Ljutomeru z do- mačim moštvom, ki je vse- kakor veliko pokazalo in se trudilo. Toda držala se jih je smola in Ormožani so jim to pot odnesli dve točki. Ljutomerčane so premagali z rezultatom 20:11 (j>»lčas 10:4). Ormožani bi lahko od- nesli še višjo zmago, saj Ljutomerčani niso imeli v svoji sredi najboljših igral- cev. Tekma je bila vseskozi precej dolgočasna. razen ostrejših scen na igrišču. Sicer pa Ljutomerčani pra- V jo, da zanje -še ni vse iz- gubljeno. Za Ormožane je začetek dober, za naprej pa se bo pokazalo. Prihodnjo nedeljo Orm.ožani igrajo do- ma s svojim sosedom Veliko Nedeljo. -FK- TOPOLČNIK ODPOTOVAL v nedeljo zjutraj so iz Ljubljane odpotovali v Lud- wigshafen člani jugoslovan- ske judoistične reprezentan- ce, ki bo od jutri do^sobote sodelovala na svetovnem prvenstvu. Jugoslavijo bode zastopali Topolčnik (Impol, Slovenska Bistrica) ter Kra- ljevič in Zavela (e.^^a .Mla- dost. Zagreb). BO OOLOČiLA SOSESKA SOLIDARNOST? V Slovenski Bistrici so v zadnjih letih zgradili veliko stanovanjskih hiš. Na raz- ličnih krajih mesta so zra- stla naselja, skoraj povsod pa se pojavljajo velike te- žave. Kanalizacija ni ureje- na, električna napeljava je začasna, nove ulice pa sa- mevajo v temi, saj tudi u- lične razsvetljave ni. Pogovarjali smo se z di- rektorjem stanovanjskega podjetja Brankom Vasom, ki nam je povedal, da je trenutno največji problem v Prečni ulici, kjer je 27 novogradenj. Sklicali so se- stanek vseh zainteresiranih ter odločili, da bo vsak last- nik hiše nrispeval za ure- ditev elektrike 1406 din. Se- veda so se s tem strinjali tisti, ki čakajo na vselitev, ostali pa niso pokazal- pre- velikega zanimanja. Naj- večji problem predstavljajo tisti, ki še niso pričeli z gradnjo in jim elektrika še ni »interesantna«. Elektro podjetje pa ne bo pričelo z deli prej, preden stanovanj- sko DOdjetje ne bo dalo na- ročilnice Le-to pa bo to lah- ko storilo šele takrat, ko bo zbranih vsaj 80 odst. sred- stev. Morda bo kdo pomislil, da bi morale biti parcele ko- munalno urejene, vendar moramo povedati, da za gradnjo na tem koncu nihče ni olačal komunalnega pri- spevka. Odločila bo torej soseska solidarnost. Lastni- ki novozgrajenih hiš in ti- sti, ki imajo samo parcele, se bodo morali dogovoriti, kajti gre za_ dolgoročno re- šitev in za interes vseh se- danjih in bodočih prebival- cev, -d KAM JE ODŠLA IVANKA? V noči od 18. na 19. avgust je odšla z doma 16-letna Iva- na Grašič iz Zertovinc 1. O Ivanki smo pisali lansko le- to v našem listu pod naslo- vom: »Ostala sem zapuščen otrok«. Povedali smo, da je Ivanka s svojima dvema bra- toma Jožckom in Lojzekom ostala hren. staršev kar čez- noč. Ti so namreč odšli v iNemčijo, otroke pa prepusti- li usodi. Enajst let so otroci rasli v oskrbi starih staršev Ivana in Antonije Grašič. Zadnje mesece, tako pravi- ta Antonija in Ivan, se je Ivanka nekam čudno obna- šala. Pri delu, ki jo je si- cer zelo veselilo, ni bila več tako marljiva. Naravno je, da človek v dobi doraščanja oostane trmast in hoče kaj svojega. Toda ta trma se je pri Ivank- spremenila v po- beg neznano kam. Domne- vajo, da je pobegtiila z ne- kim fantom, ki je večkrat zahaja! k njej. Stari starši so v skrbeh za dekletom in so alarm-rali miličnike. Ivan- ka se baje nahaja nekje med Ormožen in Ljutomerom. Prosimo bralce, da v prime- ru, če bi o Ivanki karkoli izvedeli, naj to sporočijo naj- bližji postaji milice. Osebni opis: je podolgova- tega bledikastega obraza in kostanjevih las. Na levi ro- ki nos! zlat prstan s plavim očesom in srednje nostave. -FK- PREVELIKA HITROST V OVINKU V nedeljo. 22. avgusta, ob 04.45 uri se je pripetila tež- ja prometna nesreča na ce- sti II. reda med Spuhljo in Markove' Jožetu Mercu iz Spodnje Hajdine 102. začas- no zanoslenem v ZR Nem- čiji. Mere se je peljal iz Ptu- ja proti Borlu. Zaradi pre- hitre vožnje ga je zaneslo v levem ovinku v desno, v obcestni kamen, od tam pa na bližnjo njivo. Vozilo se je dvakrat prevrnilo in na- zadnje obležalo na levem bo- ku. Pri nesreč' se je huje telesno poškodoval sopot- nik Anton Stumberger, voz- nik Mere pa lažje. Oba so prepi?ljali v ptujsko bolnišni- co, kjer sta na zdravljenju. Škode na vozilu je za okrog 10.000 dinarjev. -FK- ZAKAJ TAKO? Pred bistriSUvjT. kopali- ščem je most, kj je občanom že dolgo trn v peti. Zaščit- ne ograje ni, pa tudi tistih, ki bi to morali videti ni. Vsak dan gre prek mostu veliko občanov, sedaj pa so prišli še šolarji, kajti streljaj je do šole. Nezai rovani -most predstavlja sebno nevarnost zvečer, \ ti tudi osvetljen ni. iM«, ne bo potrebno čakati prve nezgode? NEKAJ DOMAČIH ZDRAVIL KAMILICE. Kamilični čaj uporabljamo pri motnjah prebave, driski in v želodcu. V majhnih količinah koristi tudi dojenčkom. Rabijo ga tudi za abkladke pri abce- sih, pri ječmenu na očeh in za grgranje proti katarju. Ce si umivamo z njim lase, dobijo svetlejši lesk. JAGODE so tečno sadje, ki zbuja apetit. Nekateri jih zaradi preobčutljivosti ne prenašajo, ker dobijo kopriv- nico. Posušeno pomladan- sko listje rabijo za čaj proti driski, obolenju želodca in protinu. JANEŽ. Janežev čaj po- spešuje prebavo, zdravi že- lodčni in prsni katar, poma- ga proti napetosti in blaži bolečine pri mesečni čišči. Doječim materam poveča količino m.leka. Kuhan z mlekom pomaga pri boleči- nah v želodcu. KAKAO je prašek, na- pravljen iz praženih semen, ki ima j 00 bliko boba. Je iz- redno hranljiv in Okusen. Vsebuje mast, škrob, belja- kovine, mineralne soli, ko- fein in teobromin. Iz kakaa izdelujejo čokolado. Uživa- nje kakaa v večji meri po- vzroča zaprtje. KUMARE. Sredica in i pek svežih kumar sta vrstno čistilo in belilo kožo. Kumare imajo mni vitaminov in prijetnih slin, ki pospešujejo pretu in čistijo kri. Olupke uj rahljajo tudi, da jih pol gajo na lice. Pri tem post ne koža bolj voljna in b( KUMINA. Kuminov i uporabljajo proti krčem trebuhu. KVAS vsebuje glivice, pretvarjajo sladkor v alk hol in ogljikovo kislino. Z radi beljakovin in vitaa nov je zelo hranljiv. Up rahljajo ga pri zdravljen tvorov, črevesnega katar in zaprtja. LANENO SEME upori Ijamo za tople obkladke p abscesih. V vodi ali mlfi kuhano seme. položeno toplo na čir, pospeši doJ revanje abscesa. LOVOR. Liste uporabi) jo za zdravljenje želodcu bolezni. Olje iz sadu pa rabi za zdravilo proti re matizmu. MAJARON. Iz suhega stja, brez stebel in c.vet kuhan čaj uporabljamo pi ti orehladu in mišični-' živčni oslabelosti matern' MAK. Iz maka pridobil jo opij. ki ga uporabljajo medicini, kot narkotiJ sredstvo pa je škodljiv njega delajo tudi mor Celoten sad je strupen, i me pa ne. MED. Surov, nekuhan ravni med je znan po M minih, čisti kri. zdravi ) lokrvnost, bledico in zl nico, vpliva pomirjevalni živce in čisti katar v sa( ku. Po zaužitem sladko' se pri otrocih rade zar£ gliste, pri medu ne, ^ Vsebuje mravljično kisllj OBJAVA Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj or- ganizira pod vodstvom Avto-prometne šole Ljub- ljana-Jezica, večerpo šolo za poklicne voznike mo- tornih vozil. Prijave sprejema do vključno 10. septembra 1^71 v popoldanskem času Franc Meglic, Na tratah 2. Vse informacije tudi po telefonu št. 77-097. Upravni odbor ^IK — ČETRTEK, 2. seot^bra 1971 IIALU NOVA LEKARNA ^„ partizčinsk) cesli v !yefiski Bistrici bodo še ^5 pričeli z gradnjo nove v kateri bo poleg Lroe tudi več stanovanj. fiutfto predstavlja pre- .jšen problem, kam prese- . sedanje stanovalce hi- j{i jo bo treba porušiti. I oktobra bo to potrebno rtditi, saj računajo, da bi ijirat pričeli z deli. Celotna investicija bo ve- ljala 4 milijone dinarjev. V pritličnih prostorih bo le- karna, ki bo obsegala 200 kvadratnih n>etrov, v stav- bi pa bo tudi 10 samskih sob, 3 enosobna, 3 dvosob- na in 3 trisobna stanovanja. Gradnjo bodo verjetno končali jeseni prihodnje le- to, -d [jUJEZ BISTRIŠKIMI TABORNIKI? razpadajoča koča na gfiorju se pr ča, da so nek- jj imeli v Slovenski Bi- Irici dobro taborniško or- anizacijo. Mimoidoči zma-J ;jo z glavo, tisti pač. ki^ edo, da je to nekdaj bila^ aborniška koča. Nevedneži' e vprašujcjo,_ kdo neki je apustil ta tihi kraj na Pla- lini, kajti ostanki pričajo, S j« tod nekoč vladala ure- encst. Občinska konferenca ZMSi Sovenska Bistrica si je še^ red dvemi leti prizadevala, b bi se taborniki spet or- Pflizirali, vendar brez us- )^ha. Izvedeli smo, da je ^ to organizacijo že lep '^i pripravljen tudi denar, f osoda sča- soma potemni. Spet bo le- pa, če prekuhate v njej ja- bolčne lupine. Pogreta pečenka postane spet okusna, če jo zavijete v aluminijasto folijo in po- časi ogrevate v pečici. Da se vam jajce, s kate- rim bi radi zgostili juho, ne sesiri, ga prej zmešajte z nnalo vode. Hren ne potemni, če ga pokapate z limonovim so- kom. Ce pečete ribe z olivnim oljem, jim lahko izboljšate okus z aromatičnimi zeli- šči, z dodatki česna, peter- šilja, rožmarma in lovora. Ce hočete, da obdrži cve- tača belo barvo, prilijte vo-. di, v kateri jo kuhate, malo kisa. Narastek vam ne bo upa- del, če posodo, v kateri ga kuhate, prej pogrejete. Ruski čaj dobi boljši okus, če ga hranite skupaj s pa- ličico vanillje. Majoneza postane mnogo okusnejša, če ji dodamo ma- lo belega vi.na. Sneg iz beljaka postane mnogo trši, če mu dodamo ščepec soli. Preden poslikate sobo, preglejte vsa električna sti- kala, vzidane vtičnice in žice ter jih po potrebi po- pravite. Televizijski ekran očistite z jelenjo kožo, namočeno v mlačni vodi. Gramofonskih plošč nc hranite blizu peči. V posodah, kjer kuhamo, se sčasoma napravi na dnu apnenec. V take posode na- lijte vode, dodajte ji dve žlici soli in pustite vodo v posodi dva dni. Ko vodo do- bro prevrete in posodo splaknete, bo spet čista. Lončena posoda je zelo praktična, v njej kuhamo in v njej lahko postavimo jed n.a mizo. Pred uporabo namažite lončeni lonec od- zunaj in znotraj z olivnim oljem, pustite, da se dobro napoji, nato ea operite in uporabljajte. Kadar kupite novo emajli- r-ano posoda Jo potopite najprej v večjo posodo z vodo. Za pomivanje zelo uma- zanih steklenic priporočajo hladno vodo z zdrobljenimi jajčnimi lupinam^ Zraven štedilnika imejte vedno krožnik za odlaganje Dokrovk in kuhalnic. oa šte- dilnik ne bo umazan Po vsaki iedi pomijte čim- prej ve? orbor in včnc za- vil v levo, da bi se trčenju izognil, je vseeno otroka za- del s prednjim desnra blat- nikom in ga zbil po c>est šču. Pri nesreči je bil otrok iež- je telesno poškodovan in so ga prepeljali v ptujsko bol- nišnico. -FK- Spomin na domače dvorišče Ni ga, ki bi pozabil, kje je živel, dokler ni odšel v svet. Domače dvorišče z vsemi njegovimi prebivalei se vsakomur vtisne neizbris- no v spomm. Med drugim ga tudi slika domačega dvori- šča pritegne k obisiku doma. FOTO: FK Zahvala Ob presgočnji itmrti dragega moža, »četa ki «tor^ ata Janka Drevenška iz Sp. Hajdinc se vsem soradnikem, sosedom in znancem iskren« zahvaljujemo za spremstvo na zadnji poti in ker sn obsnti njeso\' zadnji dom s prekrasnim cvetjem. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice v Mariboru, so- dišča v Celju in kolektivu Ptujske tiskarne. Pose- bej se za h valja Temo darovalcem vencev, iieveem za v srce segajoče žalostinke. društvu npoknjencev in gasilskemu društvu v Hajdini ter g. d»h«v»ifcii za «|jravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat srčna hvala! 2alujoči žena Teresija, hčerka Danica, riin MilM in .!anko z družinami ter drugo soredstv«. HajdifMk 1. septembra 1991. stfan 10 TEDNIK — ČETRTEK. 2. septe. Vaye zdravje Zapleten proces prebavljanja K prebavljanju štejemo mehansko obdelavo in ke- mični razkroj živil. Tako predelana živila potem vsr- kajo stene črevesa. Meha- nični in kemični procesi medsebojno vplivajo drug na drugega. Ti procesi so odvisni od sestave in pri- prave hrane. Trdo hrano najprej zgrizemo ter jo s pomočjo jezika in žvečilne- ga mišičja zmešamo s sli- no, ki vsebuje fermente, ta- ko da nastane nekakšna ka- ša. Fermenti ustne slike ta- koj začno delovati na oglji- kove hidrate. Ker pa jedi navadno le malo časa osta- nejo v ustni votlini, to ke- mono prebavljanje v pri- meri z mehanskim še ni po- membno Nastalo kašo po- goltnemo, potem pa potuje po 30 cm dolgem požiralni- ku s pomočjo mišic, ki se krčijo v valovih. Skozi ustje želodca vstopa masa v želo- dec, ki sprejme lahko 2 do 2 in pol litra mase. V želod- cu pa se hrana ne prepoji takoj z želodčnim sokom, ampak se razporedi tako, da pride zadnji grižljaj vedno v sredo in šele kasneje v stik s kislim želodčnim so- kom. To je pomembno za- radi prebave ogljikovih hi- dratov, ki se v želodcu še dalj časa razkrajajo pod vnlivom slirte. Želodec sam nima nobe- nih fermcntov, ki bi vplivali, na prebavljanje ogljikovih hidratov. Tudi maščobe se razkroje bolj slabo. Zato pa V želodcu razpadejo belja- kovine. Solna kislina načne beljakovinske molekule in obenem omogoča, da fer- ment pepsin dobro deluje Solna kislina in pepsin se izločata že ob samem pogle- du, vonju ali misli na hra- no, v še večji količini pa, če hrano zaužijemo. Izločanje želodčnega soka pospešujejo mesni izvlečki, kuhinjska sol, začimbe in alkohol. V želodcu se mleko sesiri. Sluz varuje želodčno sluzni- co, da je ne bi pepsin pre- bavil. Navadna mešana hrana ostane v želodcu pri- bližno 4 ure, mastna hrana pa mnogo dalj. Želodčno mišičje pomika hrano na- prej proti izhodu iz želodca, kjer se nahaja močna miši- ca — vratar, ki zapira vhod v dvanajstnik. V tankem črevesu delujejo na hrano trije sokovi: sok trebušne slinavke, črevesni sok in žolč. Vsi trije so potrebni za pravilno prebavljanje. Črevesni sok vsebuje ce- lo vrsto fermentov, ki so potrebni za razkroj ogljiko- vih hidratov in beljakovin. Črevesni sok uničuje bakte- rije. Sok trebušne slinavke je najvažnejši vir prebavnih fermentov v organizmu. Vsebuje fermente, ki delu- jejo izredno močno na oglji- kove hidrate, maščobe in beljakovine. Zolč je rumeno zelena sluzasta tekočina, ki se iz- loča iz jeter in se nabira v žolčniku. Vsebuje vrsto sno- vi, ki se na ta način izloča- jo iz telesa. Fiziološke se- stavine žolča: žolčne kisline, ki so nepogrešljive za pre- bavo in vsrkanje maščob; barvila, ki med drugim o- barvajo_ blato; sluz, lecitin, holesterin in razne soli. Peristaltika, to je posebno gibanje črevesja, omogoča, da hrana potuje dalje. Ten- ko črevo prehaja v debelo črevo, ki ima na začetku slepo črevo. Ta ima črvasti izrastek ali slepič. Debelo črevo je pomemb- no, ker vsrkava vodo in ker se tu vrši prebavljanje do- slej neprebavljenih snovi — vrenje in gnitje. Ob sodelo- vanju obeh procesov se red- ko tekoča vsebina pretvori v čvrstejše blato. Ves pro- ces od zaužitja hrane do ta- krat, ko iztrebimo blato, traja navadno 24 ur. Poročno darilo Poročnih daril se nama je nabralo mnogo. Vsak sorod- nik nama je prinesel to, kar mu je bilo najbolj v napoto; povečini kristalne vaze in pretirano velike kak- tuse. In še mnogo drugih reči, ki mu jih je bilo žal zavreči. Stric Karel je pri- nesel zanimivo skulpturo opic, od katerih je dve, kot je dejal, razbil po poti. Te- ta Božena je prihitela s sta- ro mačko, ki je preživljala svoje zadnje dneve. Mačko je prinesla še o pravem ča- su, zakaj že zvečer se je poslovila od tega sveta. Na- bralo se je prav tako nekaj ur, ki pa so slovesnost samo zakomplicirale. kajti od ti- stega trenutka dalje ni bilo mogoče več natanko ugoto- viti, koliko je v resnici ura. Ko je bilo svatbe konec, sva vse predmete znosila na podstrešje. Pred nedavnim pa sta na- ju na obisk povabila Hale- kova mladoporočenca. Ker naju je dan pred tem ko- misija za požarno varnost opozorila, naj izprazniva podstrešje — kam pa bi z ropotijo? — sva se odločila, da svoja poročna darila raz- dava. Za Halekova sva iz- brala skulpturo opic iz mav- ca. Tisti del, s katerega sta odpadli obe opici, sva uspe- šno restavrirala in predmet zavila v svilen papir. Žena ga je povezala še z živo modrim trakom. Halekova sta naju že pri- čakovala. Ze v predsobi sva se rešila umetnine in čuti- la sva olajšanje. Toda samo za trenutek. Ko sva nam- reč stala na pragu sprejem- nice, se nama je zavrtelo. V fotelju je sedel stric Ka- rel. Oni, ki nama je dal to isto skulpturo za poročno darilo. Prisrčno naju je pozdra- vil. Nisva slutila, da je pri- jatelj Halekovih, kot ni_ ve- del on, da sva njuna prija- telja tudi midva. Gospod Halek je postavil zavoj na mizo in pričel odvezovati trak. »Ne, nikar!« sem vzklik-, nil. »Odvežite ga šele za bo- žič!« Halekova sta se mal- ce zmedla, toda stric Karel se ni dal zmesti. »Samo pokukal bi,« je re- kel. ».Smem?« Nasprotoval sem, da bi stric pokukal v zavoj, pa me je prepričeval, da ne bo ničesar izdal, in je šel pro- ti mizi. Ko se je dotaknil svilenega papirja, sem ga prijel za roko. Nekaj je za- godrnjal in iz oč; mu je za- sijala jeza. Takoj zatem je nenavadno hitro odmotal na- jino poročeno darilo. Na mi- zi je stalo krdelo v vsej svoji grdoti. Halekova sta izbuljila oči. Pustil sem stri- ca in skušal pogovor obrni- ti na mednarodni položaj. Toda nihče me ni poslušal. Skulptura je pritegnila vso pozornost nase. Gospa Ha- lek je prizanesljivo zajec- Ijala, da sta si nekaj take- ga že vseskozi želela, toda gospod Halek me je prestre- lil z ledenim pogledom. Za- tem je nekaj časa sledil molk, na kar je stric Karel rekel: »Dve opici manjkata!« »Odstranil sem j^ M sta irneli lepega izr^jl se zlagal. ^ »Kakšen izraz pg li?« ^ »No ... ena ... kg,,, bi razmišljala ... g^" nekako ni bdo lepo v kipar ni znal izraziti »Pa druga?« »Ta druga je bila no zanič. Bolj je bila, na nekakšnemu plazil. Gospod Halek gledal na nizko on^j perilo. Tudi jaz. namreč na čipkastem stali dve kičasti opid bili videti, kol da razn ta, niti kot plazilca, bilo poročno darilo Karla. SE BOMO UČILI LEŽE? v zadnjem času so nile precej pozornost t ve profesorja Filbui je v New Yorku vod iskovalno skupino in skušal ugotoviti, v kj položaju se človek re lažje UČI. Profesor Fi trdi, da so možgani n žanjem mnogo bolj vavljeni in zato lažje jemajo informacije. 1 že pred četrt stoletja evropski raziskovalci. Smo torej nazad ker učilnic ne oprer udobnimi ležalniki? vaš lis — ČETRTEK, 2. soplombra 1971 stran 11 lli ze veste...? ^Velike farme ;n kmetij- ^ na splošno se v svetu aiijo modernizira, ker sicer ■ jj; vzdržale konkurence ' tržišču. Krave molzejo s ' oCjo električnih apara- molznih strojev, mle- j, pa prevažajo do mesta ■^&je celo z letali. Na ne- • jnoderni farmi v Holan- jjj so pred nedavnim uved- Iposeber kompliciran apa- flza pregled goveda, da ta- j,-pred klanjem ugotovijo. ,ji;)(0 mesa in koliko loja žival. Po zatrjevanju {rolober den bog daj no bo- te mi lepo pozdrovljeni! Jej, še gnes mi po viihah polke no valčki brnijo. Ve- te, bijs sen na ptujsken fe- stivali. Jebal ga na motkin štil, toti ansambli, ki so pri- šli iz cele Slovenije pa še jz zamejstva, so tak grali, ke me je ta mali prst na nogi srbeja. Pa kejko jih je bilo' Jaz neman nič prek krez to- to moderno glasbo, rajši pa le naše domoče hmtdrata po- slušam. Samo vete, skoro je zglednolo, ke z letošjega ptujskega festivala nede nič no da de ga dež odplava. Premoj krščeni diiši, v petek viitro je tak dež lija no ve- ter piha, ke sen misla da de sodni den grota. Navsezod- j« pa so se bogec le usmili- li Ptujčanof, nebeško pipo so doj z^ašrajfali no je popud- ne že sunček sveta. Lepo vre- men je ostalo vse tri čini no smo se resen luštno meli. Po- leg muzikantof se mi je naj- boj dopadna tisti humorist, ki je peja no še driige kozla strela poleg ansambla Mi- heca Dovžana. Najbolj po- srečena bla je tista štim.a: »Pod toto goro zeleno — ro- ste nam draginja, vsoki. ki iz štaciina pride, — na ves glos preklinja .. . « Joj, kak šo se mu lidje smejoli. jas pa sen skoro jokati začeja. Vete to neje hec, če človik tokšne žalostne pesmi po- sluša. Ja pa še neke van moren povedati. Na festivali so tii- di nagrade tolali. Pa ne sa- rno muzikanton pač pa tii- di poslušalccn no gledalcon. Žrebali so oštevilčene vstop- nice, pravzaprav stole, na kerih so lidje gor sedeli. Ti- sti, keri so meli stojišča, seveda v toten žrebaji neso bili zajeti, zato pa se je e- den med žrebajon na glas za- drja: »Keri mamo stojišča, pa mamo pri nagradah sa- mopostrežbo . . . « Pozoba sen van povedati, ke bla na festivali kre mene .iidi moja Mica. Pa še v prvi vrsti srna sedela, saj vena vete, ke so ta bojši gostje no ta vejkše zvine na bojše se- deže razporejeni. Vete, pa kak se mi je moja ta štora zrihtala. Bila shoh« gospa tak, ke so se lehko pred njoj vse ptujske primadcne skrile. Saj rečen, moja Mica se no- si po zodji modi. ki bla se- veda moderna že pred stu leti, samo da se je za j drgoč v naše cajte povrnola. Me- la je dugo msksi jenko. ki so jo nekda že njena babi- ca nosili, solne z visokimi ša- rami no za?Jiurane do kole- na ... pa kaj bi van še na- števa, poglednite si jo rajši enkrat na televiziji, saj jo je meja tisti televizijski ka- merman skos na piki. Pre- moj duši sen ba že malo lu- bosumen. če pa je skos samo jo filma. ,7as se ali bojin. ke še lehko kokšno filmsko po- nudbo za film dobi. S svoji- mi 99 kilami glih neje več preveč seksi. kokšno babico pa še bi lehko zašpilala. No, pa zaj piistimo nase domoče v že no poglednimd rajši, kak so za številne go- ste skrbeli našj vrli ptujski gostinci. Pjebi, toti so se po slabo odrezali. Vsoko večer, gdo blo ie kunec prireditve, so takoj vse dveri doj spoza- klenli. ke jin neb lačni lid- je česa pojel: ali oa .spili. Resen ie, ke bla je viJra že pozna, malo lepše pa bi se lehko vseeno obnošali. Enih por gostiln so resen pustli odprtih, lidje pa so si lehko kiJpili samo p jačo, za poje- sti pa neje bilo skoro čis,t,a nič. Zgpdlo se nan je tak, ke smo štiri vure poslušali do- moče viže. potli pa še svoje želodce, kak so nan krulili. Bija bi ali že zodji cajt. ke hejan s totin festivalen, ki se mi je letos joko dopadna, t.ak zlo, ke ne ven če se ne- mo drugo leto še ias prija- va, ke mo kero zafiička, raj- brž tisto kak so reveži ob dnar prišli . . Drgačik. kak se še kaj no- te? Boj po jesensko ne? Ja, zaj de se po začelo kmei^ko montraje no spravilo jesen- skih pridelkov. Vena že tak. po malen tiid^ na trgotev mislite. Jas že zaj sprejeman vabila za brotev Gren sa- mo k tistin virtcn, ki majo na zalogi še najmeje en po- lovjok storega vina . . Te pa srečno no dotoro se mejte. Lepo vas pozdrovla Lujs. — POSLOVALNICA KIDRIČEVO — opravlja vse kreditne in devisrne posle — odkupujp in prodaja tnje vaSule — odpira devizne račtine in sprejema devizne hranilne vloge ob- čanov ter iim izdaja devizne hranilne knjižice — opravlja vse ostale bančne posle Varčevalce vezanih dinarskih in deviznih vlog še posebej nagra- juje in jim pripravlja nagradna žrebanja. Prihodnje žrebanje bo 31 oktobra. Hranilne vloge za Kreditno bank(> Ptuj sprejemajo in lzplači..nejo tudi vse pošte v občini in Služba družbenega knjigovodstva v Ptu- ju in Ormožu V denarnih poslih se obračajte na Kreditno banko Ptuj! 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. septp,-n|jf, NEDELJA, 5. septembra 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Z vami na iz- letu 5.45 EP 6.00 Jutranja kro- nika 6.30 EP 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 EP 7.30 Za kme- tijslce proizvajalce 7.50 EP 8.00 Mednarodni pristaniški koncert Portorož — Duisburg 9.30 z or- kestrom Carmen Dragon 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, to- variši ... 10.25 Pesmi borbe in dela 10.40 EP 10.45 Poslušalci če- stitajo — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Domači ansam- bli 14.00 Poročila 14.05 Sloven- ske narodne 14.30 Humoreska tedna 14.50 Kitara v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Za razvedrilo 15.50 EP 16.00 Radijska igra 16.58 Glasbena medigra 17.00 Poroči- la 17.05 Športno popoldne 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Plesna glasba 23.00 Poro- čila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. VSAK DAN RAZEN V NEDELJO: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Za vas 5.45 EP 6.00 Jutranja kronika 6.30 EP 6.50 Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 EP 7.25 Radijski in TV spoied 7.45 EP 8.00 Poročila. PONEDELJEK, 6. septembra 14.00 Poročila 14.10 Skladatelji Pavel Mihelčič, Jure Robežnik in Janez Gregorc 14.30 EP 14.35 Po- slušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbe- ni intermezzo 15.40 Poje zbor »Srečko Kosovel« 16.00 »Vrti- ljak« 16.40 Orkester dunajske o- pere 17.00 Poročila 17.10 Glasbe- no popoldne 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.35 Ansambel Moj- mira Šepeta 18.45 Kulturni glo- bus 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Štir- je kovači 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Lortzing: Odlom- ki iz opere »Divji lovec« 20.50 Od melodije do melodije 21.30 Minute z Bojanom Adamičem 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Po- ročila. TOREK, 7. septembra 14.00 Poročila 14.10 18 tednov — 18 oktetov 14.40 »Na poti s kita- ro« 14.55 EP 15.00 Dogodki in Odmevi 15.30 Glasbeni intermez- Eo 15.40 Recital pianista Marja- na Fajdige 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Boston Pops 17.00 Po- ročila 17.10 Simfonični koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek na- svldenje 18.45 Ansambel Atija Sossa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Trio Franca SuSnika 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Prodajalna melo- dij 20.30 Radijska igra 21.50 Glas- bena medigra 22.00 Poročila 22.15 Chopinov večer 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zabavna glasba 24.00 Poročila SREDA, 8. septembra 14.00 Poročila 14.10 Ob lahki glasbi 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki In odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Z orkestrom Me- tropol 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Majhni ansambli 17.00 Poroči- la 17.10 Mojstri italijanske glas- be 18.00 Poročila 18.15 Iščemo po- pevko poletja 19.00 Lahko noč otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glas- bene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Simfonični orke- ster 21.00 Melodije za razvedrilo 22.00 Poročila 22.15 Jazz 2.1.00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno «.15 Popevke 24.00 Poročila ČETRTEK, 9. septembra 14.00 Poročila 14.10 Lahka glas- ba 14.55 EP 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 NemSke narodne pesmi 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Kurt Edelhagen 17.00 Poročila 17.10 Po željah poslušalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne pro- dukcije RTV Ljubljana 18..fo Me- lodije orkestra Hans Carsle 18.45 Naš podlistek 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An- sambel Jožeta Kampiča 19.25 F,P 19..10 Radijski dnevnik 20.00 Do- mače pesmi 21.00 Vabimo vas na bralno vajo 21.40 Glasbeni nok- turno 22.00 Poročila 22.15 Nova glasba z onstran Antlantika 2.1.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 23.40 Zabavna gla.sba 24.00 Poročila. PETEK, 10. septembra 14.00 Poročila 14.10 Partiture skladatelja Marijana Vodopivca 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestita- jo 14.55 EP 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.40 Nekaj slovenskih plesov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Orkester Radia svobodni Berlin 17.00 Poročila 17.10 Operni koncert 18.00 Poro- čila 18.15 Glasbeni vsak dan 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Ansambel Pavla Kosca 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Koncert »Moravskih učite- ljev« 20.30 »Top-pops 13« 21.15 Oddaja o pomorščakih 22.00 Po- ročila 22.15 Iz logov domačih 23.00 Poročila 21.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. SOBOTA, 11. septembra 14.00 Poročila 14.10 Vesela go- dala 14.30 Solisti Beograjske o- pere 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni intermez- zo 15.40 Pesmi jugosl *-anskih narodov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob Isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Klavir v ritmu 18.00 Poročila 18.15 Z na- Sim orkestrom 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča 19.25 EP 19.10 Radijski dnevnik 20.00 Večer / napovedovalcem Edijern Mo- horkom — vmes ob 20.30 Radij- ska igra 22.00 Poročila 22.20 Od- daja za izseljence 23.00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v no- vi teden — vmes ob 24.00 Poro- čila 01.00 Poročila. prebivalce naselij Doriiava, Žamenci, Mezgovci in druge, da sta novozgrajeni jamborski transformatorski postaji v Ža- mencih in v Mezgovcih ter pripadajoča visokonapetostna električna voda pod napetostjo. Plezanje po jamborih in drogovih in do- tikanje vodnikov je nevarno za življenje. Elektro Maribor — enota Ptuj PRODAM Hat 750 letnik 19G4. Mortel, Skorba 5G. KUPIM dvobrazdni plug za fer- guson. Naslov v upravi. PODPISANA Pavla Medved, Podleže 92 preklicujem in ob- žalujem neresnične vesti, ki sem jih širila o Stanku Ivančiču iz Medvec 8, glede vplenitve sr- njaka. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenskega pre- gona. GRADBENI parceli ob cesti pro- dam. Naslov v upravi. KOMPLETNO spalnico prodam. Marija Pešič, Gregorčičev dre- vored 8. ZAKONCA iščeta stanovanje. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen otro- ški uvožen športni voziček. Vpra- šajte v popoldanskem času na Mariborski cesti 24. OTROKA sprejmem v varstvo ali grem na dom. Naslov v upravi. ELEKTRIČNI Štedilnik prodam. Naslov v upravi. PRODAM nov tranzlstorski spre- jemnik »iskra«. Naslov v upra- vi. PRODAM travnik in listje v goz- du ob cesti. Vprašajte v Hla- poncih 12. KAJAK in kanu z vesli, popol- noma nov. ugodno prodam. Na- slov v upravi. ZITNE SKOPE za streho pro- dam. Naslov v upravi. DVA AKUMULATORJA 12 V 35 KM. skoraj nova prodam. Mirko Štrucl, Njiverce 13, p. Ki- dričevo. Osnovna šola Ormož razpisuje delovn« me- sto čistilca za predšol- sko ustanovo — vrtec Ormož. Prijave sprejema tajni- štvo šole 15 dni po ob- javi razpisa. 111. FESTIVAL I NARODNO ^ ZABAVNE GLAsJ (Nadaljevanje s I. strj | »Mamici«, kar je tudj činstvo pozdravilo s ' nim aplavzom. v času, ko sta zaj strokovni komisiji in p, vali glasovnice občinst v revijskem _ delu fest ustvarjal prijetno raz žen je — prvi večer at bel Mihe Dovžana s humoristom, drugi | ansambel Lojzeta Sla Jano Osojnikovo in fii večer svetovno znani venski oktet. Celotni festivalski gram je posnela na mi toskopski trak _ RTV I Ijana in bodo iz nosne pripravili 8 do 12 odda TV, ki .--e bodo zvrstil sobotah in nedeljah v gramu do konca letošn leta. Nekaj kvalitetni melodij z ansambli pa posneli tudi pri raznih i čilnih zgodovinskih obji v Ptuju, kar bo televz program ptujskega festi Se popestrilo. Vreme je bilo letošnj festivalu še kar naklon) čeprav so nalivi v petek sno opozorili na perečo trebo premične strehe festivalskim orostorom po vreme je tudi prispei k udeležbi občinstva, saj je prvi večer zbralo pn nad dva tisoč gledalcev.ij gi in tretji večer pa ok tri tisoč, kar je tudi naji kolikor gledalcev lahko d rišče minoritskega samo! na sploh sprejme. Pravi vilno občinstvo in brezhil potek festivala potrjuj da je III. festival uspel, so ga Ptujčau' sprejeli svojega. Zato je tudi I povsem razumljivo, da Si vsi ansambli poslovili si srčnim »Na svidenje piili nje leto«! Franc Pi