l(r Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja zvečer vi ah prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je 80 kr. ' " — Spiti in dopisi naj te poliljajo: uredništvu ,DOMOLJUBA", Ljubljana, v semeni&klh ulicah št. 2. Naročnin* in interati pa opravnUtvu »DOMOLJUBA• Vodnikove ulice It. 3. — Naznanila ze vzprejemajo in plačujejo po dogovoru. fttor. 28. V Ljubljani, 1. decembra 1898. Letnik XI. uia3xnBmxBsxssmsissmmE^sms, ©esaffjial roslava Ti, cesar! Stoletja že pol Mogočno posedaš Habsburški prestol: In krona Ti sloga je, Žezlo je mir; Ž njim bojem krvavim Zastavljaš pot — tir. Oj tisočkrat slava! Mogočni naš car, Ki srcu Evrope Si moder vladar; In kar si od dedov Podložnih prejel, Ljubeče narode Si svoje objel. Tvoj orel dvoglavi Povzdiga se v zrak, Pomirja nevihte In strelni oblalt, In kliče narodom: Le združena moč Odganja sovragov Pogubo in noči Ti, oče naš carski, Ne točiš krvi, Saj v Tvoji besedi Dovolj je moči: Ker Avstrije slava In Avstrije Čast Mogočna je, trdna, Kot skala in hrast. eX5 Kot Jakobu bilo Je dvanajst sinov, Krog Tebe se zbira, Car, dvanajst rodov; Ne zmaga jih ogenj, Meč, strela, ne glad;. Nevstrašno se čuva Ti carstvo in grad. In Nemec, Ceh, Oger, Slovenec, Poljak, Lah, Turek in Srbin, Rumun in Slovak, Otroci so Tvoji Hrvat in Rusin, Pripravljen kri dati Vsak za-Te je sin. In car mej vladarji Starosta si Ti, Evropa se Tvojim Očem pokori. Naj vojske hrumijo, Orožje rožljd. Vojaštvo, car, Tvoje Boriti se znd. Saj skusili vragi So naši nekoč Avstrijskega meča Ostrino in moč. In Avstrija slavne Je bila vojske, Tako zgodovinske Nas knjige učč. In trese se sever, Vzhod, jug in zatok, Če zgane le hrabrost Avstrijskih se rok: Ti biser si, cesar Naš, kronanih glav, In carstvo je krona Evropskih držav. Ohranjaj Te v moči, O cesar naš, Bog, Izliva naj na-Te Vseh blaženstev rog: Naj raste bistrost Ti In čilost duhd, Da Tvoje bo carstvo Krasota svetA. Narčdi avstrijski, Pustimo razpor, Ker sloga le jači, A tlači razdor: Roke si podajmo, Pustimo prepir, Naš cesar le ljubi Edinost in mir. Ko praznik obhaja Nač oče, naš car Podajmo vladarju, Kar ljubi, za dar: Udani cesarju In složni s seboj: To Avstrije moč je, To rast in obstoj! A. Hribar. ■rirf^""' Trmrk fc Cesarjeva petdesetletnica, Jutri 3. decembra obhajajo mnogoltatiini avstrijski narodi jubilej svojega vladarja. In veličastni praznik ta praznujejo s hvaležnim srcem in slavili bi ga tudi s srcem polnim največjega veselja, ko bi straSni degodek od 10. septembra ne zabranjeval tega Tudi slovenski narod ta veleznameniti dan prevevajo čuti hvaležnosti in veselja — zakaj, to bralci »Domoljubovi« najložje Pol stoletja je minile, Kar v rokč je vzel krmilo Te države starodavne, Naše Avstrije preslavne — Habsburžan po rodni krvi: Cesar naš, Franc Jožef prvi I Pol stoletja dom nai brani, Da smo verni Avstrijani, Pol atoletja modro vodi K sreči narode, k slobodi — Bojev in prepirov noče, Mir želi med nami Oče I raz vidijo iz prekrasne letofnje knjige »diulbe sv. Mohorja«: »Nafl cesar.« Tam vidijo, kaj je etoril nas cesar za Avstrijo sploh, kaj že posebej za slovensko ljudstvu. Na prvi strani izraža »Domoljub« v res domoljubni pesmi svoja čutila; naj dostavimo tukaj Be nekaj kitic pesmi, ki je potekla iz srca in peresa preprostega kmeta (Ivana Zadmka od sv. Gregorija): Pol stoletja je minilo, Kar v rokč je vzel krmilo — Oj zato pa vse prežinja Radost danes, ko spominja Avstrijanov se vladarja, Avstrijanov se cesarja! Vse Franc Jožefa proslavlja, Vse Franc Jožefa pozdravlja: Bog mu žeslo dal vladarsko, Bog mu krooo dal cesarsko — Bog ga varuj milostljivi: Bog ga iivi, Bog ga živi! Razgled po svetu. V avstrijskem driamem »boru so končane razprave o zatožbah mimsterskih predsednikov Badenija in Tbnna. Ob tej priliki so zabavljali zopet Nemci in socjalni demokratje, kar se je dalo, proti državnozborski večini in vladi, čel, ti so krivi lanskih naSih pobalinskih dogodkov v zbornici. Pretečem petek (25. nov.) pa je bila slavnostna seja. V tej je imel predsednik primeren govor na poslance glede čestitanja cesarju, povodom njegove petdesetletnice. Poslanci so na to pooblaatili zbornično predaestvo, da naj izrazi najudanejfta voSčila vladarju. Zadnji torek pa je bila na vrati trgovinska pogodba z Japonskim in načrt zakona za sboljSanje plač državnih služabnikov. Na Ogerskem delajo poslanci, ki se nahajajo v manjiim, velike preglavice ondotni vladi. Z'asti je prižlo do velikega ropota in krika, kakorSnega Ae ni bilo v ogerski zbornici, 17 novembra, vsled n*kega odloka vojnega ministra, o zadevi premeSčenja spomenika generala Hencijevega z dosedanjega mesta na nek drug kraj. Vsled izjave ministerakega predsednika Bnnffyja, da bo posegla njegova vlada po najskrajnejšem sredstvu če bodo zahtevale razmere, so se umirili protivladni poslanci vsaj toliko, do se nadaljujejo seje. Nugodbeni odsek je začel prereSetavati poročilo nagodbanega pododseka za carinsko in trgovsko pogodbo. Nepaj točk je že sprejetih, vendar gre pa delo le počasi izpod rok, ker je ovirajo Nemci s praznimi govori. Sploh je pa malo nade, da bi btlo mogoče skleaiti nagodbo mej nažo in ogersko državno polovico, oziraje se na položaj v državnem sboru tako v Astriji kakor na Oger- skem, s pomočjo poslancev. Obe vladi bodeta bržkone zopet podaljšali nagodbo za nekaj časa. Skupni vojni minister Krieghammer je uložil ostavko, kakor poročajo listi. Zt naslednika se imenuje korni poveljnik v Budimpešti, knez Lobkovio. Avstrijski škofje so izdali skupen pastirski list. V njem spodbujajo vernike, da naj dostojno sla«č cesarjevo vladarsko petdesetlemico in izražajo Seljo, >naj bi se avstrijski narodi pomirili v pravičnosti in ljubezni, kar bi bil najlepši dar sa cesarja. F Juinih Tirolah so se vriile deželnozbosske dopolnilne volitve. Poslanci iz onih krajev se namreč ni«o hoteli vdeleževati deželnega sbora; radi tega jO pa vlada odredila nove volitve, za katere je pa bilo prav malo zanimanja. Poslanci ki bodo na novo izvoljeni, tako ne menijo priti v deželni zbor. Dunajsko najvišje sodišče je agodilo pritožbi slovenskih odvetnikov radi postopanja graskega sodtfta proti Slovencem. Od sedaj naprej bode moralo gralko sodiSče reševati slovenske vloge slovenski, in dovoliti, da se stranke zagovarjajo v slovenskem jeziku. Italijanska poslanska Mbomica se je zbrala k novemu zasedanju. Kralj Umberto je omenjal v svojem prestolnem govoru groznega dogodka v Genevi in pioti-anarhističnega shoda, ki se je seSel 26. novembra v Rimu. Obžaloval je nemire, ki se dogajajo v raznih debh kraljestva in je konečno tudi povedal, da bode treba pomnožiti Usko mornarico. Nemški cesar se }e povrnit s svojega potovanja na Jutro vem v svojo domovino« — V pruski Sieztji jo z »povedala policij« vsem ondi živečim avstrijskim Slo-ranom, da morajo »spustiti prasko državo. Kdaj bode ps« nale vlada kaj takega zaekasala nasproti nemlkim hujskačem, ki se pritepsjo leto sa letom kruha služit v nafto državo! — Lltvsni, Slovanom najsorodnejši rod, so postavili lastne poslance letos sa pruski deželni sbor in so prodrli prvič s jednim. O I)ra)fuxu so ratfnesH mej svet nekateri časopisi, da je umrl na vražjem otoku. Ta vest pa se je potrdila sa neresnično. Francosko kasacijsko sodilče, ki pregleduje njegovo pravdo, mu je le naročilo, da naj pripravi vse, s čimur se meni ssgovarjati. Zasliian bode pa vendar le pismeno. Španj ako-umeri kan ski odposlanci so se že dogovorili glede vseh mirovnih točk, iivzemSi fi ipinskega vprašanja. Amerikanci so začeli plaliti Spanjce s novo vojsko, če se ne udadč njihovim zahtevam tudi v tej sadevi. Na Španfskem samem pa postaja položaj vedno žalostnejli, posebno raste nesadovoljnost mej vojaštvom, kakor sploh mej ljudstvom. Dopisi. Občni zbor elov. katoliškega političnega društva za KaimMki Okra), ki je bit v Kamniku 30. oktobra, zdi se mi dosti važen, da o njem nekoliko poročam »Domoljubu« ; saj ima tukaj in v okolici mnogo naročnikov, v celem okraju pa okolu 900. Udeležba pri zboru je bila srednja: kmečkih možakov preoe«, delavoev nekaj, drngtib melčanov premalo. Udov je druStvo štelo v preteklem letu 780, čistega preostanka v denarju jo bilo 64 gld., aicer pa je bilo preteklo lato pri nas v političnem oziru dosti mirno, ker ni bilo nikakih volitev. Ia to imam« najrajli, kadar je le mogoče; seveda kadar je treba, smo pa že pripravljeni casnkati se. V političnem mišljenja je nal okraj sedaj precčj jedin, vsaj v okrajni sodntji kamniški; nekoliko manj v brdski. Tam tiči v nekaterih občinah le nehaj liberalizma; če ce'6 soc jaJao-demckratte neumnosti so se zanesle is Zagorja gori. Pa mislimo, da se bodo listi, ki so od teh prerokov pričakovali obetanih nebes aa sesal ji, kmalu spametovali, aaj demokratka glorija pri nas že upsda in njih tunder ut huje, kar se je pekasado tudi pri sadoji občinski vol tri v R trtah pri Zagorju. — V deželnem z bom po se obravnaval« v zadnjem zborovanj« tri reči, tičoče se natega okraja, katera je gospod deželni poslanec po svoji moči priporočal in podpiral: ceste iz Vedic v Cerklje, hiralnica v Komendi in uravnava Birtrioe. To po dodaj e: uravnsrra Bistrice, je stvar, ki zadeva mnogo občin natega okraja, pa bo zahtevala več sto tisočev, kar se ne d& storiti v enem letu. Za tuhinjsko dolino se je na lanskem občnem zboru priporočilo navzočemu g. državnemu poslancu Pogačniku, da bi jej preskrbel tako potrebno .poftto, ker cela velika dolina ni imela nikake prave poštne zveze; gospod poslanec je storil in isposloval cel6 vozno pošto___Na letolnji občni sbor sta pritla gg. poslanca Vencajz in dr. Krek. Poslanec Vencajs je razlagal sedanje politično stanje: kako važno vlogo ima sedaj na Dunaji mala pelčica slovenskih poslancev (združenih s hrvatskimi in ruskimi), da so postati takorekoč jeziček n« vagi; če so oni « vlado, imata vlada in desnica večino, če ne, pa ne; da so hoteli i« vladne veČine stopiti, da pa se je potem vlada začela zanje bolj brigati in jim obljubila izpolniti več važnih željft, n. pr. slovenska vimke tole i. dr., kar«« bo kmalu videlo, če je vlad« zares mislila. In po tem bodo tudi poslanci urav- nali svoje postopanje. Našteval je, kako in kaj bi nam vlada morala pomagati, kako bi mogla ves dolg, kakor stratna mora ležeč na zemljiščih, na avoje rame vzeti in polagoma amortizirati; povedal je pa tudi, kako si moramo sami pomagati. Govor in govornik sto napravila prav dober vtis na poslušalce. — G. dr. Krek se je v svojem sares izvrstnem govoru dotaknil skoro vseh stanov, zlasti kmečkega, in te boij obrtnega pa delavskega. Naia dežela — dajal je — vsako leto manj pridela, kakor porabi. Tako mora iti vedno na slabše. Zato se vsako leto toliko Ijedi podaja v tuje kraje sa kruhom, kjer se dostikrat sgubč v svojo škodo in Škodo naroda, ki se vedno bolj krči. Zato nam država mora pomagati I Pred vsem so deželi potrebne železnice, ki pospešujejo kupčijo pridelkov. Kraji, kjar ni žeJeanice, zastajajo. Zato so poslanci zahtevali, da se mora dolenjska železnica podaljšati na HrvaŠko. Iz istega vzroka naj bi se podaljšala kamniška železnica na Štajersko. (Menda jo bo pozneje tudi nekoliko hitreje ubrala, ko bo imela daltto pet narediti 1), Politično druitvo sa kamniški okraj, pa prizadete občine naj bi delale prošnje, da bi se to ispeljalo. Gospod poslanec j« tudi obljubil, da bo govoril s vodstvom jožna železnice, da bi kamniški vlak smel prihajati v Ljubljani na jušai kolodvor. Kmetje morajo tudi skušati, da is semlie več dob«, kakor doslej. Vse ne predaje; tudi kmetijstvo ne sme zaostajati. Deielni sbor kranjski je sklenil, da se poleg sedanje kmetijske tole na Grmu pri Novem Mestu napravi te ena kmetijska Sola na Gorenjskem, kajti Gorenjcem se ni treba učiti, kako vinograd« obdelovati. Kamniška okolica bi bila za to kakor nalašč; napravite proSnjo, potrudite ae, da jo dobite, ker bo okolici gotovo v gmoten dobiček. Kakor ima Kranj svojo gimnazijo, imej Kamnik tudi vsaj kaj podobnega, in to bi bila ravno kmetijska šola. — Govoreč o obrtnem stanu, govoril je, ksj je vlada storila v povzdigo obrtnega atanA. Malo je, bore malo, skoro nič. Tam na Dunaji je obrtna razstava, kjer si rokodelči lahko ogledajo rasne izdelke svojega rokodelstva^ da jih morejo potem po-snemati, stroje, s katerimi ae isdeluje itd.; za druga rokodelstva so zopet učoi tečaji, kjer se bolje isučč v svojem dela V to namen je vlada dovolila nekaj tisočakov v podporo tistih obrtnikov, ki se hočejo teh reči posluliti. Slovenci se malo poslužujejo. Ako bi se kak obrtnik hotel te ponudbe, poslužiti — pravi gospod poslanec — naj se oglasi pri njem. (Res se je oglasil eden — seveda ne Kanničan, ampak Domžalec) Ker pa mala obrtnija le nazaduje in hira, fabrika a svojimi izdelki jo vedno bolj izpodriva, se morejo ohraniti obrtniki edino s tem, Ce se združujejo. — Mnogim ljudem seveda danca Se ne gre v glavo, kako bi moglo združevanje kaj pomagati. Cas jih bo izučil. Krščanski duh je v srednjem veku ljudi združil v družbe, v katerih so živeli med seboj sporazumno in pa tako, da so mogli vsi lshko izhajati. Liberalizem jih je razdružil, postavil vsakega v svoj kot in jih naSčuval drugega zoper drugego. Grozovita konkurenca se je vnela, v kateri skuSa drug drugega prekositi, drug drugega — potlačiti. Cas bo ljudi izučil, da to gre samo nekaj časa, vekomaj ne more iti. Mi gremo vedno bolj navzdol. Slovenci trumoma romajo v tuje dežele: na Hrvaško, Ogersko, Galicijo, v Švico, na Nemško v Aleksandrijo in Ameriko. Ali ne vidite, da je nujno potrebno kako pomagati ? Kmetije se prodajajo in strahovitno razkosavajo; prvotnih celih »gruntarjev« kmalu nič več ne bo. Obrtniki popuščajo svojo obrt, izgubljajo svojo samontojnost in gred6 — v fabrike. Vse tišči v velika menta. Tam in pa po velikih industrijskih krajih, pri velikih iabrikah se zbira vsa smet in nesnaga. Tudi trgovoem velika, časih sam sebe uničujoča konkurenca le Škoduje. Prav poetbno slaba ie pa obeta mali obiti. Če tovarne jeden dan izdelajo tisofi izdelkov, med tem ko navaden rokodelec le jednega, mora ta za onimi zaoHtati. Tako je izginila v Kamniku žebljarija, tako hira v 2e'ezuikih in Kropi. Tudi druge obrti, ki so Se pred nemnogimi leti cvetele, so prepadle, n. pr. kožuharija. Pri teh razmerah bo pomagalo le združevanje. Ce po-samezmk ne more zabraniti ali vsaj zmanjšati fabriske konkurence, mogli bodo lažje, če jih bo več skupaj. Le poglejte, koliko ima naSa deželu zakladov v sebi, pa kdo jih uživa? Večinoma le tujeol Ne le da imajo vse graščine, vse prostrane gojzde in najlepša polja nemSki gralčaki — tujci, slovenski kmet —- domačin pa ostanke gloda; tudi vse velike fabrike v deželi, ki so nastale iele v novejšem času, so v rokah Nemcev, ki so čssih ne le tuje narodnosti, ampak tudi tuje vere, protestantje ali Judje. Poglejmo po Gorenjakem — vse po vrsti: v Beli peči, na Dovjem, Jesenicah, Tržiču, Goričanah io Medvodah, v Domžalah, Vevčah itd., Ud. Povsod Nemci gospodujejo, domačini jim — tlačanijo. AU bi ae mogli mi sami biti gospodarji, sami vleči dobiček, ki ga ponuja naSa dežela? Posamezniki morda res ne, ker nimajo potrebnega kapitala, ki mora biti pri rokah, prsdno se kaka taka stvar sačne. Do večega kapitala bi pa prišli, ako bi se sdružili in vsak nekaj akup zložili. Sevsda bi potem tudi vsak primeren del dobička imeL V to pa je treba medsebojne ljubezni in blsgohotnosti, kakor nas uči krščanstvo. Treba je, kakor pravi Nemec, »leben und leben lassen.* Človek mora aam živeti, pa tudi drugim živeti pustiti. Življenja ne dela težavnega samo to, da je dandanea trda ža zaslužek, ampak tudi to kruhoborstvo, silno tekmovanje, aavidnost, to stori, da je mnogokrat življenje le težje in oeld — grenko I To je sad liberalizma, ki je budi tako razdružil. Ljubezen jih mora zopet zbližati, ker smo si v zvezi, kakor udjs jednega teleaa. Ako ai jeden stan opomore, n. pr. kmečki, pomagano je tudi drugim, ne aioer direktno (naravnost), ampak indirektno (po ovinku); on lahko pri rokodelcu, trgovou in krčmarju več naroči in bolje plača. — Kar je gospod poslanec govoril o delavskem stanu, smo natančneje opisali v »Glasniku«, delavskem listu. Tukaj prav ob kratkem. Omenjal je slasti delavskih bilio, ki so jih postavili ljubljanski delavci, ia pa o zavarovalnicah aa ataroat. On je namreč predlagal v državnem sboru postavo o starostnem zavarovanju. Skoro najbujla skrb, ki marsikoga mori, kateri nuna nič lastnega, je ta: kaj bo na atara leta ? Tej skrbi bi odpomogie zavarovalnice sa ataroat, pri katerih bi se morali zavarovati vai. ki na starost nimajo od česa drugega tiveti; drugim pa, katerim ni take aile, bi pa bdo na voljo dano, če se hočejo ali ne. — Govornik je sklenil svoj krasni govor slovesno satrjujoč, da najprej moramo biti (edini v glavnih vodilnih načelih, ds moramo stati na trdnem neomajliivem temelju vere, potem se bo marsikaj naredilo. Bres tegs se ne pogsjamo s nikomur in ne odjenjamo nikomur, dokler naSa načela ne dobč popolne smagel (Konec sledi.) Listek. Ponarejeni bankovci. Črnivec je bil kmet prav stare korenine, kakorSnih je sicer Se nt kaj v nafiem narodu, ki pa izginjajo čedalje bolj raz površje in delajo prostor ljudem novega kroja. V svojih nazorih je bil starokopitnež skrajne vrste, sovražil je vsak napredek, vsako novotarijo. Ako so si drugi omisljali kmetijske naprave modernega kroja ali celo kake stroje, imel je Čraivec za to vedno saničljivo opazko, dejal je: »Cemu vse to? to so le same igrače in niao za nič, ker se hitro polomi, a stane veliko. Tisti ki jih prodaja, si ie polni lepe, ker ste tako neumni, da mu nosite denar I« Zlasti se mu je zdelo smešno, ako je kak njegov sosed dajal svojega sina v kmetijsko šolo, »ds se isobrazi sa viijo kmetijsko vedo.« To mu ni llo v glavo in delal je robate dovtipe. »Sola pa kmetija! Nisem videl tole od snotrsj, pa poglej moje njive in travnike, mojo živino I Ali bi bilo lepSe in več vredno, ako bi ae bil_učil orati in sejati v Soli ? To so same novotarijo v ta npmen, da se ljudem pamet mela in da gredo kmetije na kant. Zakaj pa je bilo prej drugače, ko le lol ni bilo? Sola kmetijska, to je nesreča za kmeta in pri tem ostanem I« Seveda se ni dalo ugovarjati staremu Črnivcu v tem osiru in kdor bi mu bil govoril o umnem kmetijstvu^ bi m urno grdo osmešil, uto bo ga razumnili pustili pri sairu. Reenfoa p« jo, da jo bilo Črnivčevo posestvo jedao aajlepBih v dobravi, katero so sifradi ogledovali blitvi in daljni sosedje. In na to je bil Črnivec ponosen. *Glej, Neža« je dejal Cesto svoji ženi, »midva ne bodiva v »olo, ne prebirava knjig in ne poslulava sovetov v gosposkih hlačah in vender je nafte polje tako, kakor bi nam ga ange|jci obdelovali. To pa odtod, ker zaupava ved v bo3yo pomoč, kakor pa v tistih »tisoč Šolskih naukov,« katerih si človek ne zapomni, ako bi jih s žlico jedeL Pri naju velja: dobro gnojiti in o pravem času saditi, pa se samo stori. Pa poglej naša belca ali jih najde* na pet ur okrog taka?« Belca sta bila dva voliča, ki sta stala v hlevu in na katera je obračal Črnivec največjo pozornost. Odredil jih je is mladega in je nameraval napraviti ž njima dobro kupčijo, da jih dobro proda na bližnjem sejmu ali ksr mesarju, o tem ni nikdo dvomil. •Ispod 400 goldinarjev jih ne dam« je vsikdar dejal, ako je peljal koga v hlev kazat lepo žival »ispod lUri sto jih ne dsm, kdor jih noče, naj jih pusti!« In res, dobil je 400 sanje; toda pri tej stvari je bridko naletel. Ker je bil Črniveo sicer priden kmet in poltena dula, toda prav nič znan s svetom in ž njega malopridnostjo, ni mislil na to, da je tudi hudobnih ljudij aa svetu, ki pod krinko poštenosti človeka lahko ogoljufajo. ia tako sa je zgodilo Črnivcu Ko ae ie zadosti rasnes'o, da namerava Črnivec prodati vola, prišel je nekega dne Ajdovec is Robidnega, ki je kupoval sa mesarja, da si ogleda belca. •Pokaži vola!« je zarchnil nad Črnivcem, da se je ta kar ustraši, »ali sta res taka, kakor bahanš?« Črniveo je bil užaljen po teh besedah, a potrpel je, pričakujoč dobre kupčije, kajti znal je, da Ajdoveo pozna živino in da je tudi najboljše plačuje. »Nič ne baharim, le aam ai oglej in govoril* je dejal mirno in peljal kupca v hlev. Le ta je ogledoval Šival od vseh strani, je otipoval in gladil, omakal s uitmi in naposled dejal: »Lepa žival res, koliko hočeš zanja, nič ne baran-tarim!« »Šiiri sto, nič več, nič manj, pusti ali pa vsemi!« je odgovoril Črnivec. »Velja, voli so moji, roko nato!« je zarenčal Ajdovec in udaril s težko desnica v Črnivčevo. »Štiri sto ti odstejem zanje in petak dobi le dekla za krilo in jutri odpoSljem gonjača ponja!« Črnivcu je bilo že tkoro žal, da ni zahteval več, toda zadovoljil se je, meneč, boijfte gotovo, kakor negotovo in priredil sem let« Ajdovec (a je mislil sam pri sebi: za pet sto bi bili ili, zato pa ga pijem lahko par bokalov več l Sli so v hišo, kjer je Neža postregla s tem, da je skuhala dobrih ajdovih žganjcev, zabeljenlh tako, da jih je Ajdovtc kar vlekel iz zabele, po vrhu pa je prinesla velik vrč ssdnega mosta, kakorftnega je Črniveo vsako leto doma pridelal. Na to je odštel kupec štiri stotake, lepe in gladke ter položivli jih po vrsti na mizo, odlel s poudarkom, da takoj jutri odpollje po živino« Ko sta bila Črnivca zopet sama, sta s slastjo ogledovala bankovce, ki so se svetili tako lepo in ki ao se jima zdeli tiati hip lepli, kakor ne vem kaj. »Lepa kuptija zares!« je pekaSljal Črnivec, »in s prvim sejmom se popeljeva v mesto, da jih deneva v hranilnico k drugml« In Neža se ja zadovoljno muzala in brissla usta s predpasnikom. Oba sta bila neisrečeno srečna. V hranilnici sta. imela že par lepih tisočakov, katere sta skupila bodisi za živino ali za kake druge pridelke. Zase nista mnogo porabila in ker nista imela otrok sta leto sa letom mogla devati na 11 ran, dasi so ljudje ugibali, čemu hranjujeta. (Koneo sledi.) Razgled po Slovenskem. Svojim naročnikom! »Domoljub« bo po novem letu ishajal v nekolike spremenjeni obliki. Dobil bo novo, lepo glavo; tiskan bo na boljii papir, siosr nekoliko manjii, a zato bo imel sedaj 8 listov ali dve pčli. Tudi bomo skrbeli, da bode vedno prinaial prav čvrstib, lepih, koristnih spisov v lahko umljivem jeziku. Zahvalimo se vsem dosedanjim svojim naročnikom, ter jih prosimo, da »Domoljubu« zvesti ostanejo ie vprihodnje in mu, če mogoče, ie novih naročnikov pridobč Zelč nam astr eie, kdor se prav kmalu vnovič naroči aa list ia ne čaka novega leta, kajti takrat ima upravniitvo toliko dela, da pri najboljši velji ae more vsem kaj. Pri pošiljanji naroč- nine naj bi sleherni prav raaločno zapisal svoje ime, stan in poito, kamor naj bi mu dohajal »Domoljub". Kdor med letom spremeni poito, naj bi vselej tudi povedal, kam mu je dotlej dohajal list, ker nam je sioer teiko najti njegovo ime. — Dosedanjim in novim naročnikom kličemo: „Bog iivi mnoga Jih ie lota!" Presvetli knez in škof ljubljanski se je dne 24. novembra zopet povrnil iz Rala Bogu, kaj zdravi so videti, lice je sicer suho in bledo, a oči so iskre, govor je, močan, čist, včasih kar ognjevit. Silno so me nauduSevali da vm žrtvujem m Boga, oerkev in verno naSe ljudstvo. Obžalovali bo netrreCee hotaatije v lepi Avstriji, vsem vernikom ljubljanske Škofije podeljujejo prav is srca apostoljski blagoslov.« Vrnil se je presvetli domov skozi Loreto, Gorico in Trst. Duhovniške spremembe v Ljubljanski škofiji. Č. g. FranCiSek Raj Cevi«, ekapozit v Trnji, je prezentiran sa župnijo Grahovo. Začasno je stopil v pokoj d. g. Martin Nemanjič, kapelan v Mirni peči. Ogenj je upepell dne 17, nov. poslopje messrja Sajerja v Krškem, ter mu napravil do 10.000 gld. Škode. Požarnim brambovcem is KrSkega, Lofikega potoka in Vidma se je posrečilo, da so ogenj omejili. • Naša straža«, društvo za obrambo slovenskega ozemlja in naSih narodnih pravic je ustanovljeno. Za začasnega predsednika je izvoljen g. državci poslanec Vencajs, za začasnega tajnika in blagajnika pa g. dr. 1. Brejc, na katerega nsj se pošiljajo vsi dopisi in denarne požiljatve, Veliko udov je 2e pristopilo, a pričakovati je, da se zanimanje za to prepotrebno društvo vsestransko razvije. Želeti bi bilo, da bi se hitro začeli vstanavljati krajevni, okrajni in deželni odbori »Naše straže« po vseh krajih naSe domovine, ker tedaj bo najbolje preskrbljeno za podrobno delo, ki bo donašalo društvu največ dohodkov. Vsak zaveden Slovenec naj postane član tega druStva! Pod vlak skočil je 24. nov. na Viču nasproti pokopališču topničar Ogrin, trkajSnjega topničarakega polka 7, divizije. Vlak je vozil is Trsta. Samomorilec ležal je v travi in ko se je vlak približal, skočil kvišku. Strojevodja ga je opazil kake 3 metre pred strojem, a ni mogel več ustaviti vlaka 33 vos je Slo čes vojaka katerega spodnji život je popolnoma raztrgan. Preaesli so ga v ViSko mrtvašnico. Za »spravo vodovoda v Polhova« Gradca je država dovolila svoto 5000 gld.. ki se izplača v obrokih 1. 1900 in 1901, dežela je odločila v ta namen 2000 goldinsrjev. Iz Trnovega pri Ilir. Bistrici. V noči med 14. in 15. novembrom se je dogodil v naSi farni cerkvi straSni bogoropni zločin. Roparji so vdrli v podstrešje, prebili strop in se spustili pri orgijah na kor in od tod po vrvioi v oerkev. Odnesli so budobaeži ofcorij ia mon-Straneo s sv. hosttjami, ter nekaj keltfcov in kovtn«kih oltarnih krtžev in nekaj malega denarja is nabiralnika pri oltarju Matere Božje. Ljudstvo je žalostno in razburjeno. O roparjih oi eikakega sledu; orfsM se, da so kaki tuji potepuhi isvrSili grozni čin, ker je ravno sarad semnja mnogo tujega ljudstva bilo v Bistrici staranega. Letos je ravno 26 let minulo, kar je bile sadnjič naSa oerkev oropana in ravno tako monštvenee ia dfcorij ■ sv. hostijami odnesen. Novi zvonovi v Poljanah. Na dan sv. Martina so v Poljanah nad Skofjo Loko zopet zapeli svonovi. Po. ljanci so jih željno in težko pričakovali, saj je te delj čssa bil ubit »sv. Martina zvon«, ki je tako lepo pel več rodovom. Novo zvortenie je lepo ubrano, milo in veličastno obent m. Vse, glas in sunanjSčioa hvali mojstra Petra Hilzerja. Veliki zvon (H) posvečen sv. Mar. tinu, tehta 2197 kg (39 23 centov); drugi zvon (Din), posveten bratoma sv. Cirilu in Metodu, tehta 1138 kg (20 32 centov); tretji zvon (Fis), posvečen Materi božji, tthta 672 kg (12 centov); četrti najmanjši zvon sv. Jo it f (H), t« h'a 298 kg (5 32 centov). Delo je sares ddbro; cena nizka (1 cent 70 gld; 100 kg 125 gld); pogoji prav ugodni; mojster prijazen in postrežljlv, kar je tudi nekaj. Zato so Poljanci lahko veseli, četudi jO res, da so zvonovi is tujine, saj bi t domače semlje vendarle tudi ne bili domsči, le recimo — le bolj tuji t Nasledki požreinosti. Dnč 26. nov. se je ponesrečil pred prestransko postajo tovorni vlak, ki ae je pripeljal iz St. Petra. Strojevodja jo baje zamudil o pravem času pridrževati vlak, kateri je prehitro letel proti postaji. Da bi ga ustavil, je obrnil par nazaj; vsled tega ao pritisnili zadnji vozovi z veliko silo naprej, dva pokrita težka vagona sta za jahala prazno loro in se postavila naravnost po koncu. Ljudij se ni pri tem ponesrečil nobeden. Poškodovani sta bili le dve prazni lori, jeden prazen vagon in ona dva, ki sta se postavila po koncu. A hujša neareča je prišla še le potem. V jednem kvišku stoječih vagonov je bilo naloicno več sodov tropinovega žganja, ki je teklo s curkom z voza. Ljudje, kateri so prihiteli gledat k ponesrečenemu vlaku, so pili brez pameti in mere, in ko se je o tem izvedelo po bližnjih vaseh, so vreli \kupaj s škafi in drugimi posodami, da bi kaj prestregli in vjeli drage pijače. Toda lakomno požrežnost ao morali nekateri drago plačati. Gozdnega čuvaja P. O. iz Orehka je zadela kap vsled preobilne pijače, da so ga peljali mrtvega domev; druge so morali polivati, pretresati ia drgniti, da so jih oteli, ter so jih nosili domov, kjer delajo pokoro za- evc^o ne-zmcrnost. Bodi njim in drugim v -nauk -ia spomin, kaj dela grda požrežooet! Raznoterosti. (Čudna šega.) Po nekterih krajih v Sibiriji je navada, da nese mati za pogrebom svojega sinčka njegovo zibelko na glavi. Ko začnejo zasipavali jamo, zmerjena vse mogoče načine kruto smrt, ker ji je ugrabila ljubljeno dete, ktero bi znebiti poklalo velik Junak ali slavni mož. Konča tako-le: »Ti kruta, straina smrt I Ker si im uzela dete, vzemi še zibelko, napolni si ž njo ne- wMkae žrelo, in Beg, da hi se ti nad «jo polomili vsi sobje l« (ffešgani miHjeni ) Ni Be dolgo, kav -so eeogatt na Dunaju v nalašč n to prJfWv»fti4i»pwsurili%*sMj*o-ogertke banke sto in sedem fes« uritijonev *eakweev (papirnatega denarja) ta stoer j* z«Otfaawda banko«se po goldinarji, deseta*©, etmekem HitHke. Reveti bo biU le tako oguljeni po dolgi rabi, da niao bili ve« aa ljudi. Pri aefiganju je bila posebna komisija navzoča. Da ao »pramenih v pepel v 170 milijonov, rabili ao Ul ure ^d 8—11 dopoldne.) (Obleka ae dela človeka) »Nekoč se je prltoi.le moja seatra«, pripoveduj« škof Neuman, »materi, te« da mora hoditi v tako priprosti oblaki, med Um ko ae njene tevasšioe oblačijo in nosijo po modi. Pametna 2eoa ji da prav pameten odgovor: »Ce ste ksj, potem ni potreba, da naredi obiska is vas kaj; če pa hočete, da napravi obleka kag is vas, potem poks2ate, da niate prav sa prav niči — Priprosta in čista ter snažna naj bo obleka deklet (Majhna pisava.) Kari Kvaser is N.Sje Avstrijske je bral v časopisih, da je nek umetnk napisal 6000 besedij na navadno asstrijako dopisnico. Ta aovioa mu ne da sairu. dokler le on ne poakuai v Se bolj maibni pisavi. Da se mu je pesrečilo, vidimo is tega, ker je on napisal tudi na navadno dopisnico ca i kr. 16 614 besedij v 252 vrstah in sicsr a pros im očetom. V navadni piaavi bi bilo toliko besedi doati za 163 strani j v obliki maSnih knjižic. Kako ogromno število be«edij je spravil na dopienico, apravidimo najložje, če Stegemo beaede, koliko jih napfetno na dopienico, če tudi precej akupaj pišemo. , ■ « ni Narodno gospodarstvo. Kmečko gibanje v Belriji ali slovenakemu kns-tovalou v premislek in posnemo! (Dalje.) Blsgi duhovnik Beiert ni ostal v svojem prizade-vanji sa združenje kmetov osamljen. Na temelju skupnega prepričanja in plamenečega hrepenenja po družabni preosnovi, se je kmalu razvilo mej njim in M. Helle-puttom, vnetim zagovornikom kmetijsk h zajmov na shodu v Litihu gorko prijateljstvo, katero je apopolnil v tro-liatno deteljico Solert, ki je bil že preje posvetil svoj talent kmstijakemu blagru v lovanjakem okraju. To trojico olivlja jedna misel, jedno hrepenenje, da bi v vsaki občini, v vsaki župniji nsatale kmetijske zadruge, koje bi objemala jedna velika »gospodarska zveza«, ki bi s svojimi krili obsenčevala vso Belgijo. Prvi korak v la namen je bil splošni kmečki shod t Lovanju I. 1890, kjer so enoglasno spoznali kmetje potrebo o združenju in potrdili pravila za svoje zadruge. To ja zgodovina kmečkega gibanja v Belgiji; kak pa je njegov program ali načrt? V avojem programu ai stavijo belgijski kmetje ta le trojen smoter: a) obramba vere, nravnosti in telesnega blsgoatanja; b) a popolnitev in zboljšanje kmetijskega postavo-dajatva; c) vatvaritev stanovske organizacije kmetovalcev. V drugem delu programa pa beremo celo vrsto zahtev, ki pričajo, s kako plemenito znalostjo kmetijskih zadev da so se v Belgiji podstopili človekoljubi zdraviti rane kmetijstva. Ozrimo ae na par teh zahtev: Preosnova davkov; zemljiški se imajo zmanjšati, obremeniti pa vrednostni papirji atotisočnih in milijonskih delničarjev. Spremeni naj se pristojbinako pravo pri prepisih zemljišč itd. Kmetijaki kredit hočejo imeti tako uravnan dasa bo mogel kmet odkrišati hipotečnih dolgov (na hiše, zemljišča); grozno zadolMnje kmetov ae ima omejiti, oderustvu in denarnim igram zavije naj se vrat s najstrožjimi postavami. Najvažnejša točka celega programa pa ja organizacija, t. j. vsestransko združenje kmetovalcev. Le a pomočjo krepke organizacije upajo odpraviti straino brezvladje v kmetijskem proizvajanju in vreči raz sebe žuleči silni jarem kapitalistične zlasti trgovske premoči. Toda stvaritev kmetijstvu popolno primernega in ugodnega postavodajstva je še program dalnje prihodnosti, šale tedaj, ko bodo kmetje po vseh občinah združeni v zadruge, bodo tvorili moč, ki bo v skledici postavo-dajalne tehtnice nekaj pomenila ter zmožna ustanoviti nov družabni red. I v tej smeri dela belgijska »gospo-garaka zveza« s nečuvenim blagoslovom. Komaj šteje sedem let obstanka, pa ima že pod seboj čez 300 zadrug, objemajočih skopaj 20000 kmetakih družin. V resnici vsp«h>, ki jim ne najdemo primere v najživahnejših zvezah niti francoskih, niti nemSk>h kmetova'ccv! — Zdaj si pa še nekoliko oglejmo notranjščino kmečke zveze, kako tu življenje vsem kipi, kako deluje v blagor svojih kmetov. — Flamska kmečka zveza (Boerembond) obstoji iz krajevnih društev razprostirajočih se po ozemlji posameznih župnij. Ta krajevna društva so pa nekake versko-gospodarake bratovščine, objemajoče v sebi vse družine, ki Be v dotični župani pečajo s kmetovanjem. Vodstvo teh bratovščin ima nalogo prirejati krajevne shode, ki se vrfi6 vsak mesec; v teh shodih tiči tudi moč in važnost krajevnih društev. Ooa so praktična Pola v kmetijstvu in vreki, iz katerih taista društva zajemajo svojo življensko moč. Duša teh shodov je navadno duhovni oakrbnik kraja, pa tudi posvetnega razumniltva ne primanjkuje, aakaj udje teh društev so lahko razun kmetovalcev tudi drugi s kmetijstvom v ozki zvezi ato-ječi ljudje, kakor: ljudski učitelji, oskrbniki in najemniki posestev, rokodelci itd. — Poleg teženja za telesnim blagostanjem ne smemo presreti pri belgijskih društvih — verskega duha. Ta je njih duša, ki jim daje moč in življenje, ta veraki duh je tudi najboljše poroštvo njih razvoja in napredka. Ta društva niso torej kakor pri nas n. pr. kmetijske družbe in podružnice, ali tudi kakor kmetijake zadruge, Bamo v skrbi sa zboljšanje telesnega blagra, marveč so ob jednem cerkvene bratovščine, ki nič manj nego za časno srečo skrbe tudi za duše svojih udov. Te bratovščiae so obnovile izročila starih oehot — teh prekrasnih cvetov na steblu vernega srednjeve- škega duha. Vsprejetje t društvo s« vrli vaelej v oerkvi, kjer noro pristopivM vpričo veeh udov slovesno, po zgledu nekdanjih cehov, priseže braniti vero in koristi svojega kmetskega stanu. Dalje imajo vaak mesec skupne po- božnosti, a premik sv. Isidora, patrona društvenega, obhajajo s svečanostjo, lastno le največjim praznikom. Z jedno besedo, kakor so imsli stari oehi svoje patrone, svoje sestave, svoje obhode (procesije) in aloveaaosti ter talne pobožnosti sa umrle, tako so se tudi novodobni kmečki cehi v Belgiji ogrnili s temi is stoletnega prahu iskopanimi, a vendar večno mladimi cerkvenimi oblikami, ki so bile nekoč čast, ponos in moč prebivalstva ne le v Belgiji, ampak tndi, in še posebno pri slovanskih narodih: Rusih, Hrvatih in Srbih. Tako smo se seznanili z organizacijo in uredbo kmečke gospodarske sveže in zlasti s njej lastnimi in značilnimi kmečkimi cehi. Kako pa dela ta zveza v gospodarsko korist svojih članov? ' Da bi primerno sedanjemu napredku v tehniki t. j. uporabi strojev in v kmetijski znanosti zvečala produktivnost ali rodovitnost zemlje, ob jednem pa zagotovila svojim članom razven dobrega in neponarejenega blaga vse koristi velike kupčije, sorganizovala je kmečka zveza najprete nakup umetnih gnojil. Le-ta so v umnem gospodaratvu in obdelavanji naših iisesanih zemljišč neobhodno potrebna. Seveda njih nabava pri obširni kmetiji zahteva precej stroškov, ki se pa v par letih bogato povrnejo z dvojnim, trojnim pridelkom. To ao epoznali vrli belgi)*ki kmetje in Zato pri nd>h »Boerenbunda« ni več opazovati na oni način obdelovati zemljo, ki je pri nas še obče v navadi, namreč: gnoiiU samo s hlevskim gnojem, knjega glavni del je morda celo izsušena slama. Ogrcmne ao koristi skupnega nakupovanja. Hvala »gospodarski zvezi«, da si zamore mali kmetič preskrbeti blaga po nainitji c-ni naravnost iz tovarne; da se ubrani Prihodnja številka .OOMOUUBA" Izide dni 15 decembra 1898 zvečer. Loterijske srečke. DmnaJ, 86. novembra: 81 89 16 29 2 Grade«. 26. lovembra: 32 63 25 42 74 Line, 19. novembra: 66 18 68 31 6 Trst, 19. novembra: 81 75 10 24 29 Tržne cene ? Ljubljani. 26. novembra. bife «L|krJ Pšenica m. st. . . 10*60 Špeh, povojen, kgr. _ 68 Rež, » . . 8 80 Surovo maslo, » — 86 Ječmen, » . . 8 Jajce, jedno . . . — a! Oves, > . . 6 60 Mleko, liter . . . — 8; Ajda,' » . . ® Goveje meso kgr. — 66, Proso, » . . 1 8 50 Telečje » » . — 60 Koruza, > • • j 6 50 Svinjsko » » . — 54 Krompir, > . . 3 — Koitrunovo > * . — 36 Leda hktL . . 12 — Pitanec..... — 45 Grah, » . • 1 — — 16 Fižol, » . . 8 — Seno, 100 kgr.. . 1 80, liaalo kgr. . . — 95 Slama, > » . . 1 60, Spehl svi » . . — 70 Drvatrda,4kob.mtr. 6 80| iž » 62 » mehka . . . 4 1 \ sleparije In oikodbe ponarejenega blaga, kar se dandanes mnogokrat dogaja, lahko polije naročnik blago v kemično preskuiališče, kjer mu do piči os natanko povedo, kako blago da je kupil In koliko je vredno. Ker imamo tudi pri nas v Ljubljani tako kmetijsko-kemijsko preakušališče pri kmetijaki družbi, zato bi bilo neumno, ako bi se dal kak Sloveneo le katerikrat goljufati od Juda (krščenega ali ne, to je vse jedno), pri Mago, ki spada v področje preskušališča. O uredbi nalaga kme-tijdko-kemičnega preskušališča U pove natančneje list •Kmetovalec« 1. 1898. štev. 16, 17 in 18. Ako ga niasa« sam, naj ti gs posodi dober prijatelj v fari; vreden je, da ga bereš. Najbolje pa je, da postane! sam nd c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, ako ni sicer denernica polna — praznote I Ni čuda, da v takih okoliščinah naročila za rasno blago naraščajo s orjaškimi koraki. Le en pogled na številke I Umetnih gnojil so ai dali pripeljaU I. 1895. 6,285150 kg.; ta kolikost pa se je v 1. 1896. podvojila na 11,008.682 kg. Krmil za živino ao si naročil I. 1895. po »Zvezi« 1,684 570 kg.; v naslednjem letu 6 149.575 kg. Za Boga, občudovanja vredni vspehil Plačuje se blago koj v gotovini. Samo ondi, kjer imajo v okraju posojilnico (navadno Rajfaizenovo), ta včasih posreduje pri nakupu s tem, da založi za gotov čas. Razven umetnih gnojil posreduje »Gospodarska zveza« tudi aa nakup ssmenskih žit, živinske krme, orodja in kmetijskih stiojev. Drage atroje, ki aa v kmet. gospodarstvu rabijo le gotove čase, kupuje »Zvesa« ne skupni račun; članovi pa za njihovo upovabo plačujejo majhne zneske, ki se porabijo za amortizacijo ali poravnavo kupne cene in za popravo, teh družtvenih atrojev. 0 nada jnem koristnem delovanji »Zveze« ae pomenimo prihodnjič kaj več! Da svoja MtaUlje ia prijatelja obvarujemo ikode, moramo jih opozoriti, da se zopet poskuša ponarediti priljubljena Kathreiner-Kneippova sladna kava. Ponujajo jo to pot zlasti nisnj skušenim ljudem na deZeli. Resao opominjamo, da nihie n« vsprejme druge sladne kave, kakor pravo, v modro-belih izvirnih zavojčkih s podobo Župnika Kneippa in imenom »Katbreiner«. Le to je priporočil č. g. župnik Kneipp in le sladna kava ima dub in okus prave kave. 369 8—1 Dobro domačo zdravilo. Izmed domačih sredstev, ki se kot bolečine olaiiojoče rabi ob prehlajenji itd., je prvo Liniment. Capiici comp., katero aapravlja lekarna Richterjeva v Pragi. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr., 1 gld. steklenica, katerih vsaka je spoznati po snansm rdečem sidro. Staroznane, gorke „polhove kape" domač izdelek, razpošilja proti predplati poštnine prosto komad od 80 kr. de 1 gld. Pri vetji mnoiini ali objemu na domu zd&ten popust Val. Krafiovec. t 862 i-i Poita Št. Peter na Krasta. Zahvala. 371 1-1 Dni 29. oktobra 1898 uničil j« požar moja gospo-iarsha poslopja v Ijavroveu St. 23, katera bo bila zava-rovana pri e. kr. pri«, zavarovalni družbi AvntriftM fhoentao. Generalni masiojmik tega zavoda gospod Josip frosenc cenil je škodo in izplačala se mi je brez vsak-krega odbitka. Za to kulantno postopanje izražam tem potom zahvalo omenjeni navarovalni družbi, ter jo najtoplejše vsem zavarovanju potrebnim posestnikom priporočam. , V Lavrovcu 18. novembra 1898. Janez Rastresen. Preselitev trgovine. Uljudno naznanjam, da aem ptc selil svojo prodaj alnioo iz barake za knezoSkofijsko palačo na Pogačerjevem trgu (za vod6) r Semeniščno poslopje na istem trgn, kjer bodem nadaljevat prodajo lesne, pletarake ln alt»rske rob«, ilmi ln morake trav«. — Zahvaljujem ■e ob jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila. 870 12—1 Odličnim spoštovanje* Matko ,A.rlco. cio-cs 3-»e a^e a-»E3«c a^ Btagorodni gospod M n M ♦ n t M l J S S M ♦ n * Gabr.Piccoli, lekarnar „pri angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta. Bresje na Sp. Štajerskem 14. nov. 1898. Vaše blagorodje! Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaia tinktura sa želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-itkrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z ISterimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Crime. 8 spoštovanjem Tomai Dobek. Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne ,želodčne esence" ki se rabi z najboljšim uspehom. Joief Cemko, župnik, Vuhred. — Štajersko. Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše - želodečne tinkture. Naš gosp. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivana Vidas pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, 869 12—1 I S- Domenica d' Albona, Istria. I $ m M t M ♦ n ? m N K n * M M ♦ ♦ n t Vožnje karte la tovorni listi 312 13 Kraljevi belgijski postni parnik Red Star Llnie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. JBJC Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlada. Pojasnila daje radovoljno koncesijonovana potovalna pisarna IS. Schmarda v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, _pritličje na levo. m »6-83 la najvišje povelje Ijih ^jjjgf c. ia k. apest. Veličanstva XXXII. c. k. državna loterija za elvllne dobrodelne namene avstrijskih delil. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuščena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. OlaTni dobitek znaša: >• 200.000 kron. Za izplačilo jamči e. k. loterijski urad. Žrebanj« bode nepreklicljivo dn< 15. deceabra 1898. Jedna srečka stane -4. krone, m Srečke so dobiti pri driavni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, postnih, brzojavnih in Zelezničmh uradih, po menjalnicah itd. Načrti sa kupovalce srečk zastonj. 831 10—7 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 340 6 c. k. vodstvo državne dobodnije ___Oddelek za državne loterije. Otvoritev narodne manufakturne trgovine „Prr alm»ak«a apostrtema sv. Cirili in Metoda". Cenj. naročnikom in čitateljem vrlo razširjenega »D o-m o 1 j u b a« uljudno naznanjam, da sem otvorll jgp mannfaktnrno trgovino v Ljubljani, na Starem trgu it. 30—32 v Plavčevi novozgrajeni hiti in da imam v zalogi Izvrstno, dobro ln raznovrstno blago ter da isto prodajam po motno najnižji ceni. Zagotavljam Se točno, prijazno postrežbo ter se prav uljudno priporočam v obilno odjemanje. Velespoštovanjem 363 2-2 Henrik Starkel. .. ouo lg-a * >1.1«™»» u .u.uv..*., 1»...». ■ HcaM a-a-c a*c a«* aa s-a-c a*c a-*c a*>c ar Prijateljem citer, kateri imajo razum za plemenito narodno domačo glasbo, je lepi alhum slovenskih napevov od J. Sorga naj-ugodneji dar za vsako svečanost. Nape vi so izredno navdulevalni, a zraven tega pisani v kolikor mogoče lahkem Blogu. Tudi je vsebina tega izdanja vrlo zanimiva. Da je to danes najbolje izdanje slovanskih napevov za citre, emiuentno dokazuje okolnost, ker je isto že tretjič izSlo. Z velikim vspehom se dajo ti napevi tudi na glasoviru izvajati. Popis franko pošilja izdajatelj: 372 1 —^z Josip Sorg v Zagrebu. — - (ŠošnifiS cfflilavec, v novozgrajeni palači meidan»km(M» bolniškega naklada (Lingarjeve ulice) usojata se s tem uljudno naznaniti, da odpreta meseca novembra pod gorenjo firmo frgOVtltC Z manufaRturnim, suUmnimf platnenim in moinim Blagom. Opozarjata p. n. občinstvo na svoje najbolje asortirano zalogo najnovejših vrst blaga za obleke, barhantov, modnega blaga za gospe in za gospode, platna, belega blaga, kotonov tn podšivnega blaga ter prosita za prav obilen obisk. Zagotavljata strogo solidno in reelno postrežbo ter se priporočata z velespoštovanjem ^ . __.. Vzorci vseh vrst razpošiljajo se franko. « Mtlavec. Kolarski n^enec M sprejme v Seri it. 8, pošta Medvode. 856 2-2 Ha prodaj je ali p« tudi ▼ najem ae di hiša z gostilno v Otočnh najbl)*'K postaj« k Mariji Pomagaj. — Vefi *a pri Ant. Žuoier-u, iavomik, Gorenjsko. 861 8-s Kdor 2«li kupiti ali v nakup vneti bogat, močan ia star 366 3-1 kamnolom za (tkalce delati, ^M naj ae oglasi pismeno ali ustmeno pri lastniku Martinu Peterca z Dovskega, poftta Dol ob Savi. 100 ds 300 £10. ioc^ lahko polteno •lah«mi t«r povsod ores zgub«, ako bože prodajati postava« dopuiioao srečke in državna pisma. Ponudbe na Lsdevlka Oostorroiobor, BsdapesHMJ, Dootsoboaaiao 8 826 10 1 867 10-1 6-4 4S/« klg. kave. 347 Učenec so takoj sprejme v kovaški obrt pri V. Urbančič-u v Ljubljani Dolenjska cesta 2. 346 1 peStnine prosto proti povzetji, ali 5-90 Biserna kava, zelo fina » 6*u6 Arab. moka, blagodiSeC > 6 90 Cenik ia carinski tarif zastonj. Bttllnger d Co., Hamburg. Kovaške učence spreime Peter Keriič, kovač v Spod. SiSki. 866 2—1 Janez Schindler c. kr. imitnik ^MHfr priviligijiv 342 8 V na Dunaju, III., 1., Erdbergstrasse IS razpošilja brezplačno in franko cenike v slovenskem jeziku (628) z več ko 300 podobami (10 9) raznovrstnih strojev in orodja za poljedelstvo, vinogradarstvo itd. Ceneje ko poveod drugej. Za fclsgs jamčim, dajem na poskuinjo, olajšujem plačevanja I Iščem krščanskih agentov. Obrniti se je naravnost na Jan. Sohlndleija, Dunaj, III., 1., Erdbergstrasse 12. Najcenejše ee dobiva pri podpisani lekarni, ako so naroča pa poiti, po kateri se edpeilje vsako, tudi najmanjie naročilo._ Pogled autiH* H* ia Iskarse Ukald pi. Trskdszija »47 7 v Ljubljani. Ubald pL Trnk6czy lekar pri rotovžu v Ljubljani priporoča sledeča zdravila: Doktor pL Trnk6c«y-Ja želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr. Jeden tucat 2 gld. ZEorlaZaU. V»r»tv uunka. Doktor plem. Trnk6c*y-ja odvajalne (Slatilne) čistijo želodec. — Skallia 21 kr., 6 Skatljic 1 gld. B kr. - Pocukrene kro|ljiea, 1 flkaUjica 40 kr., 4 Skatljice 1 gld. Doktor plem. Trnk6czy-Ja pljučni in kailjev aok ali zeliščni sirup, sestavljen z lahko raztvarljivim vapnenira železom, . utifia kaSelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kaSelj, 1 vzbuja slast do jedi in tvori kri. — Steklenica 66 kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. Doktor plem. Trnkoo«y-ja - ali drgnllnl cvet (udov cvet, (iichtgeiat), je kot bol utešujoče, ublažu-joCe drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu i. t. d., priporočljiv. - Steklenica BO kr., 6 steklenic 2 gld. 60 kr. krogljice prsni protinskl Varatv. raamka. Doktor pl. Trnk6o»y-Ja tinktura za kurja očesa, izkuSeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. — Steklenica po 40 kr. 6 steklenic 1 gld. 74 L ^ffsega ozira vreden ter doma« izdelek je is kranjskih plantaSklli rastlin napravljeni likšr 272 20 J. Klauer.Ja v X«jut>ljikiai. Po ivoji čistosti in veliki zdravilni moSt u želodec je ta žgsojina vsega priporofavaaja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta lik