Sourednikoma Aleksandri Derganc in Vladimirju Osolniku ob njunih jubilejih UDK 811.163.6'366.593:811.161.1'366.593 Mladen Uhlik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani mladen.uhlik@ff.uni-lj.si O NAJ IN PUST V SLOVENSKO-RUSKI SOPOSTAVITVI1 Prispevek obravnava značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust (nycn>). V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pust' nastopata v členkovni funkciji. V obeh jezikih se členka uporabljata v zgradbah s tretjeosebno obliko povednega naklona, ki lahko izraža bodisi posredno pobudo bodisi pomene, ki so sorodni z velelnostjo (izrekanje želje, izražanje soglasja ali dovoljenja). Kot posebnost slovenskega naj izpostavljamo zgradbe s členkom in pogojnikom, ki lahko označujejo znižano stopnjo verjetnosti ali posredujejo informacijo iz tujega vira. V drugem delu obravnavamo rabo leksemov naj in pust v vezniški funkciji. Ključna razlika med slovenskim leksemom naj in ruskim pust' je v tem, da se je naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja uvaja predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi). Ključne besede: velelnost, posredna pobuda, naklonske zgradbe, naklonskost, naj, pust', stavčna dopolnila, slovenščina, ruščina This article deals with the usage of Slovenian naj and Russian pust (nycn>). The first part presents a classification of constructions in which naj and pust function as particles. Both languages use the respective particle in an indicative, third-person construction that may denote either an indirect incentive (jussive) or express meanings that are related to the imperative mood (i.e., expressing a wish, conveying consensus, approval, or permission). As a peculiarity of the Slovenian naj, I highlight the constructions with a particle and conditional (naj bi), which may signify a low degree of probability (epistemic usage) or forward information from another source (evidential usage). The second part of the article discusses the usage of the lexemes naj andpusf as conjunctions. The key difference between these lexical items is that naj has been grammaticalized into a complementizer that in connection with imperative verbs introduces object dependent clauses. In Russian, imperative verbs have other complements: infinitives or sentences with the conjunction čtoby (da bi). Keywords: jussive, imperative, indirect incentive, modal constructions, modality, naj, pust', sentential complements, Slovenian, Russian 1 Prispevek nadaljuje obravnavo posebnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust', ki je bila zastavljena v referatu, predstavljenem na simpoziju Glagolski vid v slovenščini in ruščini: Kontrastivni in (zgodovinsko) primerjalni vidik (za kratek povzetek glej Uhlik 2017). 404 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 1 Uvod Prispevek2 obravnava značilnosti rabe dveh leksemov - slovenskega naj3 in ruskega pust' (nycrb),4 ki izkazujeta podobno etimološko motivacijo. Slovenski naj in ruski pust' izhajata iz velelniške oblike druge osebe glagolov s kavzativnim pomenom 'pustiti, dovoliti komu/čemu, naj nekaj naredi': rus. pust ^pustit' 'pustiti, dovoliti, pognati'; slvn. naj ^*ne xaj ^ *ne xati5 'ne skrbeti; nehati, pustiti, dovoliti' (Snoj 2016: 455). V obeh jezikih je velelniška motivacija zabrisana - za današnje govorce slovenščine notranja forma besede naj ni razvidna; velelniška oblika glagola pustit' je pusti, členek pusf pa je nastal s krnitvijo zadnjega samoglasnika (več o tem v Hansen 2004: 260). Prispevek je dvodelen. V prvem delu so obravnavane slovenske in ruske naklonske zgradbe, v katerih leksema naj in pust nastopata v členkovni rabi. V drugem delu so predstavljene možnosti rabe omenjenih leksemov v vlogi veznika, tj. v povezovalni funkciji.6 Zaključni del povzema glavne posebnosti delovanja slovenskega naj, ki se kažejo v sopostavitvi z ruskim pust'. Zgradbe z naklonskima členkoma naj in pusf 2.1 Bistvena povezovalna značilnost slovenskega naj in ruskega pusf je, da nastopata v členkovni vlogi v zgradbah z velelnim pomenom ali s pomeni, ki so pragmatično povezani z velelnostjo oz. izražanjem želje, soglasja ali dovoljenja. Preden se lotimo analize obravnavanih pomenov v prostem stavku, je treba opozoriti, da je pomen naj- ali pust'-zgradb pogosto pogojen z besedilnim kontekstom - zgradba, sestavljena iz pozivnega členka in tretjeosebne glagolske oblike povednega naklona, namreč v različnih kontekstih lahko pridobi različne pomene. Da bi laže opisali skla-denjskopomenske in pragmatične razlike med zgradbami, ki vključujejo naj in pusf, bomo posebej pozorni na opis udeleženske strukture govornih situacij. V nadaljevanju te predstavitve imenujemo situacije. 2 Posebej bi se rad zahvalil Mislavu Beniču, Domnu Krvini in Andreji Žele za dragocene nasvete ter podporo pri nastajanju članka. Vsa odgovornost za morebitne napake pri analizi in interpretaciji je moja. 3 Omeniti je treba, da je slovenski naj zaradi svoje večfunkcijskosti v zadnjih letih predmet zanimanja tujih jezikoslovcev (Holvoet, Konicka 2011; Holvoet 2019; Sonnenhauser, Wiemer 2018). Slovenski naj je bil v slovenistični literaturi obravnavan v J. Gradišnik 1981 in Korošec 1983. V omenjenih prispevkih značilnosti slovenskega naj niso obravnavane s sopostavitvenega stališča z ruskim pust', zato se nam zdi tema upravičena. 4 O rabi pust' v sodobni ruščini glej Kustova 2008, Dobrušina 2016. V ruščini se kot sopomenka pust' uporablja tudi leksem puskaj (nycKan). Ker med leksemoma ni pomenske razlike, se bomo v pričujoči razpravi omejili na obravnavnavo leksema pust'. 5 Iz zveze nikalnice in glagola *xiiti izvirata tudi poljski niech in štokavski neka. Oba se uporabljata členkovno v velelniških zgradbah, ne poznata pa vezniške rabe. 6 Problematika leksemov, ki v slovenščini lahko nastopajo tako v členkovni kot v vezniški vlogi, je obravnavana v (Krvina, Žele 2018). Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 405 2.1.1 Prvenstvena in najpogostejša raba zgradb s členkoma naj in pust' se nanaša na izražanje posredne pobude, ki je ponavadi naslovljena na tretjo osebo (jusiv). V tem pomenu se v obeh jezikih uporablja tretjeosebna glagolska oblika povednega naklona (o času v nadaljevanju). Za to rabo sta najznačilnejši naslednji situaciji7: a) tvorec-pobudnik preko posrednika, tj. prejemnika sporočila, naroča izvršitelju pobude (osebku prostega stavka), naj nekaj naredi. V tem primeru izvršitelj ne sovpada z nagovorjenim posrednikom. (1) slvn. Naj se oglasi po tretji uri, čakal ga bom. rus. nycTb 3angeT cerogHa noc^e Tpex, a 6ygy ero ®gaTb. b) tvorec-pobudnik nagovarja neizraženega izvršitelja in od njega zahteva, naj nekaj naredi z neživim predmetom, osebkom prostega stavka: (2) slvn. Juha naj vre deset minut! rus. nycTb cyn BapuTca gecaTb MUHyT! V zgledih (1) in (2), ki opisujeta posredno pobudo, tvorec pobude pričakuje od izvršitelja, naj uresniči situacijo P,8 ki je zaradi velevanja zadobna v odnosu do trenutka govorjenja. Tako v slovenskih naj-zgradbah kot v ruskih pust'-zgradbah, ki so povezane z izražanjem posredne pobude, želje ali dovoljenja, se srečujemo z omejitvami pri rabi časovnih in vidskih oblik. Pri slovenskih naj-zgradbah so v rabi tretjeosebne sedanjiške oblike dovršnih (3) in nedovršnih glagolov (4) in tudi zgradbe, sestavljene iz prihodnjika glagola biti in pridevnikov (5) ter redkih prislovov (6). (3) slvn. Naj se vrne v Oxford. rus. nycTb BepHeTca b Orc^opg. (4) slvn. Naj te sosed vodi po mestu. rus. nycTb Te6a coceg BoguT no ropogy. (5) slv. Naj ne bo žalosten! Naj bo kratek! rus. nycTb He rpycTUT! nycTb 6ygeT KparoK (6) slvn. Naj bo tiho! rus. nycTb momht! 7 V prispevku izraz »situacija« označuje opis sporočanjskega dogodka. 8 V besedilu uporabljamo črko P za izražanje propozicijsko ubesedene situacije. 406 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Ker je velelnost povezana s situacijo, ki je zadobna v odnosu do trenutka govorjenja, je raba preteklika v zgradbah z danimi pomeni tako v slovenščini kot v ruščini izključena: (7) *Naj te je vodil po mestu. Zanimivo je, da se v ««/'-zgradbah z velelnim pomenom, kljub temu da je situacija v odnosu do trenutka govorjenja umeščena v zadobnost, ne uporablja analitični prihodnjik z deležnikom na -l (zadobno dejanje se izraža s sedanjikom): (8) *Naj bo kupil knjigo! ^ Naj kupi knjigo! Na osnovi statistike iz Ruskega nacionalnega korpusa, ki jo v prispevku o ruskem pusf navaja N. Dobrušina (2016), je za ruske zgradbe s pust s pomenom posredne pobude značilna raba sedanjiških oblik nedovršnih (9) in dovršnih glagolov (10):9 (9) rus. nycrb coceg Hac npnraamaeT noname! slvn. Naj nas sosed pogosteje povabi! (10) rus. nycrb 3angeT cerogra noc^e Tpex! slvn. Naj se oglasi danes po tretji uri. Primerjava vidske rabe v pusf- in na/'-zgradbah kaže, da se v ruščini pogosteje kot v slovenščini uporablja nedovršnik, in to lahko povezujemo z dvema meriloma vidske rabe v ruščini. Prvič, če v ruščini dejanje ni umeščeno v časovno določen kontekst (kar v zgledu (9) nakazuje prislov noname 'pogosteje'), prevladuje raba nedovršnikov, medtem ko to merilo ni relevantno za izbiro vida v slovenščini (Derganc 2003: 68-73; Krvina 2018: 56-62, 110-17). Drugič, raba nedovršnika v pusf zgradbah je lahko povezana s pomembno značilnostjo vidske rabe v ruskem velelniku.10 Kakor so že večkrat opozorili preučevalci vida v ruščini (Benacchio 2010), nedovršniki v velelniku označujejo pobudo tvorca pobude, naj izvršitelj takoj začne opravljati dejanje. Pri tem je vplivanjska moč govornega dejanja usmerjena na začetek dejanja. V slovenščini je v teh primerih pogostejša raba dovršnikov, saj raba nedovršnikov poudarja procesualnost, začetek dejanja je z nedovršniki izpostavljen le izjemoma. Raba prihodnjiških oblik nedovršnikov je v ruščini, po podatkih Dobrušine, možna, a zelo redka. 9 Sedanjiške oblike dovršnikov so v ruščini edina oblika dovršnikov, ki izraža prihodnost, zato bi glede na pomen lahko govorili o prihodnjikih dovršnih glagolov. 10 Glede razlik pri vidski rabi v velelniku med slovenščino in ruščino glej (Derganc 2003, Derganc 2015). O razmerju med rabo dovršnika in nedovršnika v velelniku v slovenščini glej (Krvina 2017). Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 407 2.1.2 Ruske zgradbe s pust' in slovenske z naj se lahko uporabljajo za izražanje želje (optativ).11 Lahko izražajo tvorčevo željo, ki je na izrazni ravni podobna izrekanju pobude. Ob členku se uporablja tretjeosebna oblika povednega naklona: (11) slvn. Naj mu bo lahka zemlja. rus. nycrb 3eM^a eMy 6ygeT nyxoM. (12) slvn. Naj bodo vsi zdravi. rus. nycrb Bce 6ygyT 3gopoBbi. (13) slvn. Naj ti bog pomaga. rus. ^,a12 n0M0®eT Te6e 6or. Situacija, ki jo tvorec izreka, je tako kot pri velevanju vezana na dejanje, ki je glede na trenutek govorjenja pričakovano zadobno. Toda želelne zgradbe se na pomensko--pragmatičnični ravni vseeno razlikujejo od izražanja posredne pobude: vplivanjska moč tvorca je manjša, saj le-ta zgolj izreka svojo željo, ne pa izrazite zahteve. Osebek želelnega stavka, ki se lahko nanaša na živo, neživo ali višjo silo, pogosto ne sovpada z nagovorjenim (14). To je še očitneje izraženo pri pogostih primerih želelnih zgradb v slovenščini ali ruščini, ko funkcijo osebka opravlja celostni zaimek vse (rus. Bce): (14) slvn. Naj bo vse tako, kakor ti hočeš. rus. nycrb Bce 6ygeT TaK, KaK tm 3axonemb! Pri naj-zgradbah z velelnim in želelnim pomenom je treba opozoriti tudi na posebnost pri besednem redu: členek naj se lahko premakne za pomensko poudarjenim stavčnim členom, kar prenaša logični poudarek na izpostavljeni stavčni člen in tako dobimo t. i. subjektivno členitev po aktualnosti, tj. na običajno mesto izhodišča sporočila (topik) postavimo pomensko jedro sporočila: (15) slvn. Vse naj otrok poje! (vs. Naj otrok poje vse! Otrok naj poje vse!) rus. nycrb pe6eHOK Bce cbecr!/HTo6bi pe6eHOK Bce cten! (16) slvn. Zdravje naj bo na prvem mestu! rus. 3gopoBbe go^^HO 6biTb npeBbime Bcero. Tovrstno izpostavljanje poudarjenega stavčnega člena (topikalizacija) pred pust' je v ruščini možno, vendar manj navadno: (17) rus. A ^e^aro^He nycmb nodnuMym pyKn! (Dobrušina 2016) 11 Želelni pomen se v ruščini lahko izraža še z zgradbami s členkoma nmodbi in xomb in pogojnikom (Xomb 6bi oh ne 3a6oneR; Hmo6u oh ne 3a6onen. 'Da ne bi zbolel/Naj ne zboli'), ali z zgradbami s členkom ga in povednim naklonom (fla 3Čpaecmeyem CoeemcKuu corn.3 'Naj živi Sovjetska zveza'), ki so v sodobni ruščini bolj zaznamovane in arhaične. Zanimivo je stališče Galine I. Kustove, da ruske zgradbe s pust' v nasprotju z omenjenimi členkovnimi konstrukcijami ohranjajo povezavo z velelnostjo, ker tvorec s pomočjo njih izreka svojo željo, tako kot da bi pričakoval, da se bo le-ta uresničila (Kustova 2008: 501). 12 Ker gre za arhaično formulo nagovarjanja boga, prevzeto iz starocerkvene slovanščine, je v rabi členek da. 408 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 2.1.3 Poleg izražanja posredne pobude in želje je za obravnavane zgradbe značilna raba v kontekstih izrekanja privolitve (Žele 2014: 40), soglasja ali dovoljenja, kar lahko s krovnim terminom poimenujemo permisiv (Bezlaj 1982: 213). V teh zgradbah tvorec dovoljuje posredno nagovorjenemu osebku, da uresniči situacijo P: (18) rus. MaMa, mo^ho HBaHy npuraacuTb Kupu^a? - nycTb npuraamaeT. slvn. Mama, ali lahko Ivan povabi Kirila? - Naj ga13 (kar) povabi. Pri permisivnih zgradbah v obeh jezikih je potrebno opozoriti na pomensko posebnost, ki jo v primeru ruskih pust'-zgradb izpostavlja G. Kustova (2008: 496): če pri velelnih in želelnih zgradbah situacija P, ki jo izraža naklonska zgradba, ubeseduje interes tvorca sporočila (tistega, ki zahteva ali si želi, da bi se P uresničila), pa je situacija pri privolitvenih naj- ali pust'-zgradbah pogosto povezana z interesom prejemnika privolitve ali dovoljenja: (19) rus. buta, k HaM egeT TapaHTUHo! XoneT nonacTb Ha Bamy pe^eTH^HM. -Hy nagHO, nycTb npuxogux (Nacional'nyj korpus russkogo jazyka, dostop 10. 10. 2018) slvn. Vitja, k nam prihaja Tarantino! Rad bi prišel na vašo vajo - Prav, naj (kar) pride. V zgradbah s privolitvenim pomenom prejemnik dobiva dovoljenje za opravljanje dejanja, ki je v odnosu do trenutka govorjenja zadobno. V tem se kaže tudi pomembna posebnost, ki razlikuje tovrstne zgradbe od velelnih in želelnih: pri slednjih se dovoljenje ali soglasje lahko nanaša na situacijo, ki se je začela pred trenutkom govorjenja: (20) slvn. Naj (kar) spi, pomembno je, da se dobro počuti. rus. nycTb cnuT, raaBHoe, hto6m oh ce6a xopomo nyBCTBOBan. Z vidika sopostavitve slovenščine z ruščino je pri zgradbah, ki izražajo bodisi soglasje bodisi nenasprotovanje ali dovoljenje govorca, treba opozoriti še na razliko v vidski rabi glagolskih oblik. V ruščini se, v nasprotju s slovenščino, tudi pri ubesedovanju enkratnega dejanja lahko uporablja nedovršnik (glej (18) nycmb npuanarnaem! 'Naj povabi!', (19) nycmb npuxodum! 'Naj pride!').14 Permisivne zgradbe so pragmatično povezane z t. i. deliberativnimi (razmišljalnimi) vprašanji (21),15 pri katerih se na izrazni ravni kaže zanimiva razlika med slovenščino 13 Razmerje med nycmb npuzn.amaem in Naj ga (kar) povabi poleg razlike v rabi glagolskega vida (rus. ndv. vs. slvn. dv.) kaže na to, da je v slovenščini tožilniško prehodni dovršnik težko uporabljen brez eksplicitno izraženega predmeta. 14 Elena V. Padučeva rabo vida pri dovoljenju in soglasju povezuje s pričakovanjem (tvorca in naslovnika združuje skupno pričakovanje), ki se po njenem mnenju v ruščini pogosto izraža z nedovršnikom (Padučeva 2010: 75-76). 15 O deliberativnih vprašanjih v slovenščini glej Toporišič 2000: 517. Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 409 in ruščino. Zgled (20) je namreč mogoče interpretirati kot odgovor na deliberativno vprašanje: (21) slvn. Ali naj ga zbudimo? rus. Ero pa36ygHTt? Deliberativna vprašanja so torej tista, pri katerih odgovor vključuje privolitveno ali velelno semantiko (Ja, naj (kar) spi. / Ne, zbudimo ga). V nasprotju z doslej obravnavanimi zgradbami z naj, se pri deliberativnih vprašanjih16 tvorec sporočila navadno istoveti z osebkom, kar pomeni, da je v slovenščini v rabi 1. oseba ednine (22, 23), dvojine (24) ali množine (24): (22) slvn. Kaj naj rečem? rus. ^to (MHe) CKa3aTt? (23) slvn. Ali naj prinesem časopis? rus. (MHe) npHHecrH ra3eTy? (24) slvn. Ali naj vas spremiva/spremimo? rus. (HaM) Bac npoBogHTt? Kakor je razvidno iz prevodov (22, 23, 24), so v ruščini najpogostejša ustreznica slovenskih deliberativnih vprašanj nedoločniške zgradbe17 z dajalniškim osebkom. Na izrazni ravni je dajalniški osebek v ruskih zgradbah fakultativen, saj je v teh zgradbah edini možni osebek tvorec-govorec. S permisivnim pomenom je povezan še en tip naj zgradb, ki jih v ruščini ne moremo izraziti s pust'. Gre za napovedovalne zgradbe, v katerih tvorec napoveduje oz. uvaja novo informacijo in zato se uporabljajo prvoosebne oblike dovršnikov, povezanih s semantiko rekanja: (25) slvn. Za začetek naj povem, da nikoli nisem imela rada Christie. (https:// kontext.korpus.cz, dostop 10. 10. 2018) rus. — xony Hanarb c Toro ... hto MHe HHKorga He HpaBH^acb KpncTH. 16 V ostalih južnoslovanskih jezikih deliberativna vprašanja ponavadi uvaja členek da: prim. slvn. Kaj naj rečem?; bos./hrv./srb. Šta da kažem? bolg. KaKBo ga (tm) Ka^a?; slvn. Ali naj prinesem časopis? bos./ hrv./srb. Da donesem novine? bolg. fla goHeca BecTHHKa? slvn. Ali naj vas spremiva/spremimo? bos./ hrv./srb. Da vas otpratimo? bolg. fla Bh M3npaTMM? Za podroben opis deliberativnih vprašalnih zgradb v bolgarščini glej Slavkova 2018 in Ivanova, Gradinarova 2015. 17 Vprašanja z nedoločnikom tipa Kako brati Hegla? Kaj delati? so v slovenščini značilna za zapisani jezik, medtem ko se v ruščini neznamovano uporabljajo tudi v govorjenem jeziku. Pomembna razlika med ruskimi in slovenskimi nedoločniškimi zgradbami je, da v sodobni slovenščini ni več rabe zgradb z dajalniškim osebkom: ?Kaj mi je narediti? Kaj naj naredim? 410 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december (26) slvn. Na koncu naj omenim, da v mestni upravi aktivno rešujemo še druge v članku omenjene probleme mestnega prometa (Gigafida). rus. B koh^ xoTe.oct 6ti ynoMHHyTt, hto b agMHHHCTpa^HH ropoga mm aKTHBHO pemaeM ynoMHHyTbie npo6^eMbi ropogcKoro TpaHcnopTa. 2.2 Prvi del prispevka, ki se nanaša na členkovno rabo naj in pust', bi sklenili z opozorilom na pomembno razliko v rabi zgradb s pogojnikom. Ruski členek pust se uporablja s pogojnikom v primerih, ko tvorec izreka željo, ki se nanaša na določeno situacijo v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, čeprav ve, da je njena uresničitev nemogoča (Dobrušina 2016): (27) rus. Hago 6bmo npHHaTb ero npeg^o^eHHe. nycrt 6ti citapn. i MHe ki. iii Be^HKH ero npeCTyn^eHHH, nepego mhoh oh hh B HeM He BHHoBaT. V ruščini se intenzivirana dopustnost, pri kateri se dejanje v glavnem stavku uresničuje ne glede na stopnjo uresničitve določene situacije v odvisniku, izraža s protivno-do-pustnimi zgradbami (rus. o6o6meHHo-ycTynHTe^bHbie KoHCTpy^HH), sestavljenimi iz oziralnih zaimkov, členka hu in neobveznega členka 6bi. Ruski pust odvisniki poleg dopustnosti vključujejo soodvisno-pogojevalnost: tvorec je prepričan, da, če se bo zgodil dogodek v odvisnem pust'-stavku, mu bo sledila situacija v matičnem stavku, ki je z njim v nasprotju (V Ju. Apresjan 2010: 204): (44) rus. nycTt ti He 6ynemt cpa3y MHoro no.ynaTt, npno6peTemb ^hhmh onbiT. slvn. Četudi na začetku ne boš služil veliko, boš pridobil dragoceno izkušnjo. V zgledih (42) in (44) se kaže, da je v dopustnih naj- inpust'-stavkih možna raba drugoosebne oblike, kar za večino obravnavanih zgradb, povezanih z velelniškim in permisivnim pomenom, ni značilno. Kot posebnost omenimo še uporabo naj veznika pri namernih odvisnikih, v katerih osebek matičnega in odvisnega povedka ne sovpadata. V tovrstnih primerih je naj-stavek s povednim naklonom mogoče zamenjati z vezniško zvezo da bi (v ruščini je v tem primeru v rabi veznik nmo6u). (45) slvn. Fanta je skril, naj ga nihče ne vidi./Fanta je skril, da ga ne bi nihče videl. rus. Oh cnpaTan napHH, hto6m ero hhkto He yBHgen. (46) slvn. Pojdi k čevljarju, naj ti popravi pete./Pojdi k čevljarju, da bi ti popravil pete. rus. Cxogu k cano®HHKy, hto6m oh noHHHH^ Te6e Ka6^yKH. 4 Zaključek Prispevek poskuša predstaviti osnovne značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust', ki nastopata v členkovni in vezniški rabi. V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb, v katerih naj in pust' nastopata v členkovni rabi. V obeh jezikih prevladuje raba z izražanjem posredne pobude s tretjeosebno glagolsko obliko povednega naklona (jusiv). Pri tovrstnih zgradbah smo opozorili na določene razlike v vidski rabi: v ruščini se pri dejanjih, ki označujejo enkratni dogodek, nedovršni vid uporablja pogosteje kot v slovenščini. Vzrok za to razliko je, da je v ruščini raba nedovršnikov povezana bodisi z dejanji, ki v določeni časovni okvir niso umeščena (npr. pri ponavljalnosti), bodisi Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 415 z izražanjem pobude k začetku opravljanja posameznega dejanja. Omenjeni merili za vidsko rabo v slovenščini nista relevantni. Nekaj razlik med rabo naj in pust' se kaže pri zgradbah, povezanih s permisivnim pomenom: naj se lahko uporablja ob prvoosebni glagolski obliki povednega naklona pri deliberativnih vprašanjih (slvn. Kaj naj rečem?) in v napovedovalnih zgradbah (slvn. Naj omenim), medtem ko v ruščini v teh primerih zgradb s pust' ne moremo uporabljati. Kot posebnost slovenščine izpostavljamo zgradbe z naj in pogojnikom, ki lahko izražajo znižano stopnjo verjetnosti ali poudarjajo, da gre za posredovanje informacije iz tujega vira. V drugem delu je predstavljena raba leksemov naj in pust' v vezniški funkciji. Ključna razlika med obravnavanima leksemoma je v tem, da se je slovenski naj gramatikaliziral v veznik, ki ob glagolih velevanja (zahtevati, ukazati, prositi, nagovarjati, predlagati) uvaja vsebinske predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi). Viri in literatura Alexandra Y. Aikhenvald, 2004: Evidentiality. Oxford, New York: Oxford University Press. Rosanna Benacchio, 2010: Bud u Kame^opuH eewnueocmu e cnaemcKOM UMnepamuee: cpaenumenbnuû ananus. [Vid i kategorija vežlivosti v slavjanskom imperative: sravnitel'yj analiz]. München: Sagner. Mislav Benic, 2018: Prepričavanje diskursa na primjeru osječkoga govora. Rasprave: Časopis Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje. 44/1. 1-55. France Bezlaj, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika (2. knjiga, K-O). Ljubljana: SAZU. Aleksandra Derganc, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51/posebna številka. 67-79. Aleksandra Derganc, 2015: Še o glagolskem vidu v imperativu v slovenščini in ruščini. U prostoru lingvističke slavistike: zbornik naučnih radova. Ur. L. Popovic, Dojčil Vojvodic, M. Nomachi. Beograd: Filološki fakultet Univerziteta. 343-52. GigaFida, korpusna besedilna zbirka. Na spletu. Janez Gradišnik, 1981: Še znamo slovensko? Celje: MD. Björn Hansen, 2004: The grammaticalization of the analytical imperatives in Russian, Polish and Serbian/Croation. Die Welt der Slaven XLIX. 257-74. Axel Holvoet, 2019: Sources and pathways for non-directive imperatives. Linguistics (v tisku). Axel Holvoet, Jelena Konickaja, 2011: Interpretive deontics: A definition and a semantic map based mainly on Slavonic and Baltic data. Acta Linguistica Hafniensia 43/1. 1-20. Tomo Korošec, 1983: O poročevalskem stilemu za nedokazno kaznivo dejanje. Jezik in slovstvo 28/3. 64-70. Michal Kren idr., 2015: Reprezentativni korpus psané češtiny. Üstav Českého narodniho korpusu FF UK. Praga. Na spletu. 416 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Domen Krvina, 2017: Raba dovršnika in nedovršnika v velelniku v sodobni slovenščini. Philological studies/Filološkepripombe/Filološke studije. Zv. 15/1. 210-27. Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini, 1: Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC. Domen Krvina, Andreja Žele, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 7-25. ParaSol, a Corpus of Slavic and Other Languages. Na spletu. Vladimir A. Plungian, 2001: The place of evidentiality within the universal grammatical space. Journal of Pragmatics 33. 349-57. Marko Snoj, 2016: Slovenski etimološki slovar2. Ljubljana: Založba ZRC. Tudi na spletu. Jože Toporišič, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. Jože Toporišič, 2000: Slovenska slovnica (SS). Četrta prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Obzorja. Mladen Uhlik, 2017: Sopostavitev slovenskega naj in ruskega pust' (povzetek prispevka na konferenciji). Glagolski vid v slovenščini in ruščini: Kontrastivni in (zgodovinsko)primerjalni vidik: Povzetki prispevkov. Ur. M. Šekli in M. Uhlik. Ljubljana: ZIFF. 50-53. Ljudmila E. Ulicka, 2009: Daniel Stein, prevajalec. Maribor: Litera. Johan van der Auwera, Vladimir Plungian, 1998: Modality's semantic map, Linguistic Typology 2/1998. 79-124. Björn Wiemer, 2013: Boye, Kasper, 2012, Epistemic Meaning: A crosslinguistic and functional-cognitive study. Studies in Language 37/2. 463-472. Björn Wiemer, Barbara Sonnenhauser, 2018: Clausal complements and complementizers - in search of a methodology for their comparative analysis in synchrony and diachrony. Presentation on Medunarodni kongres slavista. Beograd . Andreja Žele, 2014: Slovar slovenskih členkov. Ljubljana: ZRC SAZU. Andreja Žele, 2016: Odvisniki v slovenščini: Vsebinski odvisniki in nepravi prislov -nodoločilni odvisniki. Slavistična revija 64/2. 81-94. Ba^eHTHHa ro. AnPECflH, 2010: nycTb: npocneKm cKmueHo^o cnoecpn. Peg. Mpun AnpecaH. MocKBa: ^3hkh c^aßaHCKHx Kyrnryp. 202-04. [Valentina Ju. Apresjan, 2010: Pust'. Prospekt aktivnogo slovarja. Red. Ju. D. Apresjan. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur. 202-04.] HuHa P. ^OEpymHHA, 2016: KoHcrpy^nn c nacr^aMH nycTb u nycKan. Mamepucmu dm npoeKmc KopnycHo^o onuccHun pyccKoü ^pcMMcmuKU. Ha npaBax pyKonucu. MocKBa. Na spletu. [Nina R. Dobrušina, 2016: Konstrukcii s časticami pust' i puskaj. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.] E^eHa ro. Hbahoba, A^a A. rPAguHAPoba, 2015: CunmcKcmecKCH cucmeMc 6omcpcKo^o h3ukc hc $one pyccKo^o. MocKBa: ^3HKH c^aB^HcKOH Ky^brypbi. [Elena Ju. Ivanova, Alla A. Gradinarova, 2015: Sintaksičeskaja sistema bolgarskogo jazyka na fone russkogo. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.] ra^HHa H. KycTOBA, 2008: MHoro3HanHocTb raaro^OB u MHoro3HanHocTb nacrun b ceMaHTunecKOM u ipaMMaruHecKOM npocTpaHcTBe a3biKa (nycTUTb u nycTb). ffuHCMunecxue Močem. Cnoeo: npeönoweme. Texcm. (C6opHUK cmcmeü e uecmb Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 417 E. B. nadyneeoü). Peg. r. KycroBa, P. Po3HHa, A. BoHgapeHKo. MocKBa: ^3hkh CflaBaHCKHX Ky^biyp. 489-509. [Galina I. Kustova, 2008: Mnogoznačnost' glagolov i mnogoznačnost' častic v se-mantičeskom i grammatičeskom prostranstve jazyka (pustit' i pust) Dinamičeskie modeli: Slovo: Predloženie: Tekst. (sbornik statej v čest'E. V. Padučevoj). Red. G. Kustova, R. Rozina, A. Bondarenko. Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur. 489-509.] Ha^HOH&IbHbIH Kopnyc pyccKoro a3bma (HKR3). [Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (NKRJa).] Na spletu. E^eHa B. nAgyHEBA, 2010: CeManmmecKue uccnedoeanux: CeManmuKa epeMenu u euda e pyccKOM %3UKe: CeManmuKa nappamuea (BTopoe H3gaHne, HcnpaB^eHHoe H gonoOTeHHoe). MocKBa: ^3HKH c^aBaHCKOH Ky^bTypbi. [Elena V. Paduceva, 2010: Semantičeskie isssledovanija: Semantika vremeni i vida v russkomjazyke: Semantika narrativa (Vtoroe izdanie, ispravlennoe i dopolnennoe). Moskva: Jazyki slavjanskoj kul'tury.] E^eHa B. nagyHEBA, 2016: Moga^bHocTb. Mamepuanu önx npoeKma KopnycHo^o onucanuxpyccKoü ^paMMamuKu. Ha npaBax pyKonncn. MocKBa. Na spletu. [Elena V. Paduceva, 2016: Modal'nost'. Materialy dljaproekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.] O^bra E. Hekeihc, 2015: ConHHeHne h nog^HHeHHe. Mamepuanu önx npoeKma KopnycHo^o onucanux pyccKoü ^paMMamuKu. Ha npaBax pyKonncn. MocKBa. Na spletu. [Ol'ga E. Pekelis, 2015: Sočinenie i podčinenie. Materialy dlja proekta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. Moskva.] B^agHMHp A. nnyHraH, 2008: O noKa3aTenax ny^on penn u HegocTOBepHocTH B pyccKoM H3HKe: «mo®>, «aKoöbi» u gpyrne. Lexikalische Evidenzialitäts-Marker in slavischen Sprachen. Hrsg. B. Wiemer, V. A. Plungian. Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 72. München: Sagner. 285-311. [Vladimir A. Plungian, 2008: O pokazateljah čužoj reči i nedostovernosti v russkom jazyke: »mol«, »jakoby« i drugie]. Hrsg. B. Wiemer, V. A. Plungjan. Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 72. München: Sagner. 285-311.] Svetlana Slavkova, 2018: He3aBH0HMbie ga-$opMbi b BonpocnTe^bHbix npeg^o^eHnax b öo^rapcKoM a3HKe (b conocTaraeHHH c pyccKHM). Slavistična revija 66/4. 441-457. [Svetlana Slavkova, 2018: Nezavisimye da-formy v voprositel'nyh predloženijah v bolgarskom jazyke (v sopostavlenii s russkim). Slavistična revija 66/4, 441-457, v tisku]. .Skob r. Tecteie^ 2001: Beeöenue e oö^uü cunmauuc. MocKBa: Pocchhckhh rocygapcTBeHHHH yHHBepcnTeT. [Jakov G. Testelec, 2001: Vvedenie v obščij sintaksis. Moskva: Rossijskij gosudar- stvennyj universitet.] HMgMH^a E. Wi^kah, 2007: flauusnb W^maün, nepeeoduuK. MocKBa: ^KCMO. [Ljudmila E. Ulickaja, 2007: Daniel'Štajn, perevodčik. Moskva: Eksmo.] 418 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december pe3mme B CTaTbe paccMaTpHBaroTca ocHoBHbie xapaKTepHCTHKH ynoTpe6neHHa cnoBeHCKoro naj h pyccKoro nycmb, BbicTynaro^HX KaK b KanecTBe HacT^bi b MoganbHbix K0HCTpy^nax, TaK h b KanecTBe coro3a, npHcoegHHaro^ero npHgaToHHbie. B nepBoH nacTH cTaTbH aHajH3HpyroTca MoganbHbie K0HCTpym,HH c tocth^mh naj h nycmb b pa3Hbix KOHTeKcTax BoneroiaBneHna -npH BMpaxeHHH no5y^geHHa, noxenaHHa, coraacua, pa3pemeHHa, gony^eHHa. ^HTpanbHbiM ynoTpe6neHHeM b o6ohx a3HKax aBjaeTca Bbipa^eHHe KocBeHHoro no6yxgeHH« (kicchb), agpeccoBaHHoro 3-My fluu;y, npu noMo^H aHajHTHHecKoft K0HCTpy^HH, cocToa^eft H3 MogajbHoH nacTH^i h raaromHon ^opMbi 3-ro jh^ HHgHKaTHBa. B pa6oTe o6cyxgaK>Tca HeKoTopHe pa3JHHHa, npoaBjaro^ueca b ynoTpe6jeHHH BHga b cjoBeHCKHX h pyccKHX KOHCTpyK^HHX KocBeHHoro no6yxgeHH«. PacxoxgeHHe Mexgy pyccKHM h cjoBeHCKHM a3HK0M o6ycjoBjeHo KaK KaTeropuajbHbiMH xapaKTepucTHKaMH Bbipa^eHHa BHga b pyccKoM a3HKe, TaK h oco6eHHocTaMH ynoTpe6jeHHa BHga b pyccKHX HMnepaTHBHMx kohctpykU,hax. B pyccKOM a3biKe g,ehctbhe, hen0kanh30bahh0e bo BpeMeHH cBa3aHHoe c no6yxgeHHeM k Hanajy oxHgaeMoro/HMnjH^pyeMoro geHCTBHa, BJHaeT Ha ynoTpe6neHHe HCB, b cn0BeHCK0M xe a3biKe ^TH KpHTepHH HepeneBaHTHbi gna Bbi5opa BHga. npu ynoTpe6neHHH naj-K0HCTpy^HH o6Hapy^HBaroTca HeKoTopHe oco6eHHocTH cjo-BeHcKHX K0HCTpy^HH, 6jH3KHX no 3HaHeHHK> K nepMHccHBy, K0T0pHe B pyccK0M a3HKe He nepegaroTca npH noMo^H nycTb-K0HCTpym,HH. Bo-nepBbix, naj MoxeT ynoTpe5naTbca c 1-m ah^om HHgHKaTHBa b cnynae gejH6epaTHBHbix BonpocoB (cjbh. Kaj naj naredimo? 'hto (HaM) (c)gejaTb?', Ali naj vas spremimo? '(HaM) Bac npoBogHTb?'). Bo-BTopbix, naj BCTpenaeTca c 1-M JH^0M - B K0HCTpy^HflX, B K0T0pbIX T0B0pfl^HH BB0gHT H0ByK> HH^opMa^KI (CJBH. Naj omenim 'XoTejocb 6bi ynoMaHyTb'). Mh TaK^e o6paTHJH BHHMaHHe Ha pacxoxgeHHe npH ynoTpe6jeHuu nycmb h naj c cocnaraTejibHbiM HaKjoHeHHeM. nycmb ynoTpe6jaeTca c cocjaraTejbHHM HaKjoHeHHeM cTaTucTHHecKH pexe, neM naj, h BbipaxaeT K0HTp$aKTHBH0e »euaHHe. Naj nacTo coneTaeTca c rjarojaMH b cocjaraTejbHoM HaKjoHeHuu u npu 3T0M Bbipa^aeT o^HKy gocToBepHocTH HH^opMa^H (snucTeMunecKaa MogajbHocTb) hjh BHCTynaeT b KanecTBe MapKepa Hyxoft penu (3BHgeH^ajbHoe ynoTpe6jieHHe). ^TH THnbi MogajbHocTH, KaK noKa3aHo b pa6oTe, b pyccK0M a3HKe Bbipa^aroTca gpyruMH cpegcTBaMH. Bo BTopoH nacTH CTaTbH paccMaTpHBaeTca ynoTpe5jeHHe naj h nycTb b KanecTBe cokgob. Baraoe pa3JHHHe cjoBeHCKoro naj h pyccKoro nycTb cBa3aH0 c TeM, hto naj na^e Bcero bh-cTynaeT b KanecTBe coro3a, npucoeguHaro^ero gonojHHTejbHMe npugaToHHMe npu raaronax peneBoH Kay3au,HH/no5yxgeHHa (zahtevati 'Tpe5oBaTb', ukazati 'npHKa3aTb',prositi 'npocHTb', nagovarjati 'yroBapHBaTb', predlagati 'npegjaraTb'). OgHaKo ero ynoTpe6jeHHe b KanecTBe coro3a orpaHHHeHo cjegyro^HMH cjynaaMH KocBeHHoro no6yxgeHHa: ecjH Tpe6oBaHHe HanpaBjeHo k agpecaTy, k K0T0p0My roBopa^HH o5pa^aeTca jjumb onocpegoBaHHo, o5mhho k 3-My JH^y (Zahteval sem od njega, naj mi prinese denar '.S noTpe6oBaj ot Hero npHHecTH geHbru'), hjh Korga cy6teKT MaTpHHHoro npegHKaTa, cToamuft b 3-m JH^e h agpecyromuft cBoe no6yxgeHHe roBopa^eMy, He aBjaeTca ynacTHHK0M pa3roBopa (Zahteval je, naj mu Mladen Uhlik: O naj in pust' v slovensko-ruski sopostavitvi 419 prinesem denar 'Oh Tpe6oBan ot Mera npHHecTH gemra'). Ecjih no6yxgeHHe agpecoBaHo ynacTHHKy gnanora (2-My rn^), BMecTo naj ynoTpe6naeTca coro3 da (Prosim, da vrneš knjigo. 'npomy Te6a BepHyTt KHury'). 420 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december UDK 811.163.1367 BnaduMup A. nnymau (Vladimir A. Plungian) HHCTHTyT 33MK03HaHHa POCCHHCKOH aKageMHH HayK, MoCKBa, Poccua; HHCTHTyT pyccKoro a3HKa hm. BuHorpagoBa Pocchhckoh aKageMuu HayK, MocKBa, Poccua plungian@gmail.com Anna W. ypMannueea (Anna Yu. Urmanchieva) HHCTHTyT ^HHrBHCTHHecKHx uccnegoBaHHH Pocchhckoh aKageMuu HayK, CaHKT-neTep6ypr; HHCTHTyT a3HKo3HaHua Pocchhckoh aKageMuu HayK, MoCKBa, Poccua urmanna@yandex.ru K THnO.HOrHH HEPE3YnbTATHBHOrO nEP®EKTA (Ha MaTepuane cTapocnaBaHcKoro a3bma)1 B pa6oTe npegnpuHaTa nontiTKa npu6nH3HTtca k noHHMaHuro ceMaHTHKH cTapocnaBaHcKoro nep^eKTa — aHanuTHHecKon raarontHon ^opMti, cocToa^en H3 l-npuHacTua cMticnoBoro raarona h BcnoMoraTentHoro raarona byti b npe3eHce. BtigeneHti TunuHHtie KoHTeKcTH ynoTpe6neHua gaHHon ^opMti; ochobhoh 3aganen uccnegoBaHua aBnaeTca o^HHTt nonyHHBmunca «ceMaHTHHecKHH nopTpeT» cTapocnaBaHcKoro nep^eKTa c tohkh 3peHua TunonoruHecKux oxugaHun, c^opMupoBaBmuxca b oTHomeHHH nep^eKTHtix $opM b a3HKax Mupa. noKa3aHo, hto pont pe3yntTaTHBHoro KoMnoHeHTa b ceMaHTHKe nep^eKTa aBnaeTca, BonpeKH ^THM oxugaHuaM, MHHHMantHon. KaroneBMe caoBa: nep^eKT, pe3ynbTaTHB, cTapocnaBaHcKHH a3HK, rpaMMaTHKanH3au,Ha This article approaches the intricate grammatical semantics of the periphrastic perfect form in Old Church Slavonic (consistitng of the l-participle and present-tense forms of the auxiliary byti 'be'). Typical uses of this form are discussed in detail; the main objective of the article is to assess the resulting "semantic portrait" of the OCS perfect from a cross-linguistic perspective. It is argued that contrary to typological expectations, the role of the resultative component in the semantics of the OCS perfect is minor (if it exists at all). Keywords: perfect, resultative, Old Church Slavonic, grammaticalization 1 HccnegoBaHue BtmonHeHo b paMKax npoeKTa PH® «fluaxpoHHHecKH HecTa6unbHHe acneKTyantHtie KaTeropHH» 14-18-02624. 422 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 1 CTapoc^aBHHCKHH nep^eKT: BBegeHHe B ^jom npu onucaHuu cTapocnaBaHcKoro nep^eKTa2 uccjegoBareju, KaK Ka-®eTca, nacre noggaKrrca CBoero poga Maruu TepMuHa u ucxogaT H3 Toro, hto $opMa, Tpagu^u0HH0 Ha3biBaeMaa nep^eKTOM, gon^Ha 6onee unu MeHee cooTBeTcTBoBarb o6^eTHnoflorHHecKHM npegcraBjeHuaM o gaHHon rpaMMeMe. B ^rux npegcraBjeHuax ^mpMbHyro ponb, KaK H3BecTHo, urparor pe3yjibraraBHbie ynoTpe6^eHHa: Kjaccune-ckhh nep^eKT o^ngaeTca npe^ge Bcero npu onucaHuu curyauun, pe3yjbrupyromaa $a3a KoTopux coxpaHaeTca b MoMeHT penu. B cnynae crapocjaBaHcKoro nep^eKTa Hac, ogHaKo, gon^eH Hacropo^MTb tot ^arcr, hto KaK pa3 gja pe3yjbraruBHbix koh-TeKcToB ero ynoTpe6neHue KpanHe HexapaKTepHo. Hu^e b KanecTBe TunuHHon un-JMCTpa^HH npuBogarca npuMepu H3 MapuuHcKoro EBaHrenna, cogep^a^ue aopucr b pe3yjbTarHBHMx KoHTeKcTax; gna cpaBHeHua npuBogaTca aHrauncKMe Bepcuu 3thx ®e ^pamenroB (no King James Bible), rge nocnegoBareflbHo ynorpe6neH nep^eKT: 1. erga ®e chi tboh cb. I3igu TBoe uMiHue cb jro6ogiu^Mu npuge. 3aKaa eMoy Tefle^'b nnroMbi. (Lk. 15.30) But as soon as this thy son was come, which hath devoured thy living with harlots, thou hast killed for him the fatted calf. 2. I fjia eMoy. BbciKb q^BKt npi^ge go6poe buho nonaraaTb. I erga oynn^Ti ca Torga Ta^te. th ®e ctSaroge go6poe bhho go cent (In. 2.10) And saith unto him, Every man at the beginning doth set forth good wine; and when men have well drunk, then that which is worse: but thou hast kept the good wine until now.' 3. I pene pa6i. th 6hcti iKo^e noBeat. u emTe Micro ecTb. (Lk. 14.22) And the servant said, Lord, it is done as thou hast commanded, and yet there is room. 4. Ic ®e Bb3Bege bi icnpb ohh u pene. OT^e xBan^ Te6i Bi3ga^. iKo oycatima ma: a3b ®e Bigixb. iKo Bbcerga MeHe nocnoymaemu. Hb Hapoga pagu cro^mraaro oKpicTb pixb. ga Bip^ umxh iKo th ma noctaa. (In 11.41-42) And Jesus lifted up his eyes, and said, Father, I thank thee that thou hast heard me. And I knew that thou hearest me always: but because of the people which stand by I said it, that they may believe that thou hast sent me. AHanorHHHbie npuMepbi mo^ho npuBecTu u u3 gpyrux naMHTHHKoB. C gpyron ctopohh, ynoTpe6neHue cTapocjaBaHcKoro nep^eKTa bo3mo®ho b KoHTeKcTax, rge onucbiBaeTca cuTya^Ha c aHHynupoBaHHHM pe3yjbraTOM. TaK, noKa3aTeneH 2 Hto Kacaerca u3yneHua ceMaHruKu crapocnaBaHcKon nepc^eKraon c^opMbi, to Hau6onee gerajbHbmu ocrarorca gocraroHHo gaBHue uccnegoBaHua H. K. EyHuHon (1959: 55-78 u 1970: 118-29) u M. ^eaHoBon (1970: 129-50). ABTopbi yKa3aHHbix pa6oT nbrraroTca c^opMyjrnpoBaTb a6cTpaKTHoe uHBapuaHTHoe 3HaneHne nepc^eKTHon c^opMbi, 3aKjronaro^eeca, no ux MHeHnro, b tom, hto nep^eKT ynoTpe6naeTca gna onucaHua curya^un, co3garo^ux «npegnocbrnKu gna peaJU3a^uu» HeKoropon gpyron curya^uu, xpoHonorunecKu cnegyro^en 3a onucbiBaeMon. B gaHHon pa6ore npegnaraerca HecKojjbKo uHon nogxog: Mbi orKa3HBaeMca or nonurKu BugeneHua eguHoro uHBapuaHrHoro 3HaneHua b nojjb3y 6ojjee gpo6Horo onucaHua ceManruKn ochobhhx KoHreKcroB ynorpe6jjeHua rnaronbHon ^opMu (cp. o6cy®geHue ?ron npo6neMaruKu b nnyHraH 2011). B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 423 npHMep (5) H3 CHHancKOH ncaJTbipu (uHTepecyromue Hac KonxeKCTbi name Bcero Bcxpenaroxca umchho b ^xoM naMaTHuKe). B ^xoM npuMepe ynoxpe6.neH pag nep$eKTOB B ^K3ucmeH^uanbHOM 3HaneHuu ('no KpaËHen Mepe oguH pa3 b npomJOM uMeJa Mecxa onncHBaeMaa cnTya^na'), npnneM oneBngHO, hto 3tot pag nep$eKX0B (oTtpiH^Jt HH eci: H pa3gpoymiJt hh eci: Pa3rHÍBaJt cm eci u noMuJOBaJt hh eci) o6o3HanaeT cuxyanuu c aHHyJupoBaHHHM pe3ynbTaTOM, KOHTpacxupyromue c TeKymuM noJO^eHueM geJ, KOTopoe onucaHO aopucTaMu (CtTpMce 3eMJ» i CMMTe Ï ucnin ctKpoymeHti aM íko nogBma cm: Abi JrogeMt CBOiMt ^ecTOKaa), npnneM pe3y!bTHpyromaa $a3a 3THx CHTya^HH coxpaHaeTca, hto BugHO h3 ynoTpe6JeHna HMnepaxHBa 'Th noTpac 3eMJM, pa36nJ ee: ucyenu noBpe^geHna ee, h6o OHa KOJe6JeTca': 5. B^e moi ombpm^nb hu eci: Mpa3dpoyminb hu eci: Pa3^HmeaMb cm eci u noMunoeanb hu eci: CbmpMce 3eMnm i cMMme Ï Hcnhm ctKpoymeHti aM íko nogBma cm: abi JrogeMt CBOiMt ^ecTOKaa 'Bo^e! Th ompuHyn Hac u Th coKpymun Hac, Th npo^Heeanc%[3] u noMunoean Hac. Th nompnc 3eMJK>,pa30un ee: ucnem noBpe^geHua ee, u6o OHa KOJeÔJeTca. Th neun Hapogy TBoeMy ^ecTOKoe' (nc. 59) AHaJoruHHO, b npuMepe (6) nep^eKXH onucHBarox cuxya^uu, pe3yJJbxax KOxopHx He HMeeT MecTa b MOMeHT penn, aKxyaJbHaa ®e cnTya^na onucHBaeTca aopncTaMH3: ó. He Ha J^Kt 6o i moi oynbBa^ Ï op^^be Moe He crfTt MHe: Cnacnb 6o hu eci OTt ctT^^a^muixt HaMt: Ï HeHaBugMmMM Hact nocmpm6unb eci: O 6si noxBamMt cm Bbct geHt: I o HMem TBoeMt ucnoB^Mt cm Bt bíkb: Hhhí ®e otphhä iiocpaMii hh: Ï He roigemi 6rá"e Bt ciJaxt Hamixt: (nc. 43, 7-10) TaKHM 06pa30M, y^e 3tu npuMepH n03B0JaroT cgeJaxb gBa Ba^HHx BHBoga: 3 ynoxpe6JJeHue nep^eKTa b CuHancKOH ncaJXbipu c^e^uaJbH0 paccMaxpuBaexca b [MacRobert 2013]. B ^xoM naMaxHuKe, KaK yKa3HBaex K. M. MaKPo6epx, cctmaact Ha [Večerka 1993], lucJeHHoe goMuHupo-BaHue nep^eKTHHx CopM 2-ro uu^ eg. lucJa Hag nepCeKXHHMu CopMaMu gpyrux JIu^ u nuce! aBJaexca 0C06eHH0 oneBugHHM. MaKPo6epx npuBogux JJro6onHXHHe cxaxucxunecKue gaHHHe: b CuHancKOH ncaJXbipu (u TOJbKO b Hen) CopMH nep^eKTa 2 eg. ox i-raarouoB ynoxpe6JJaroxca cymecxBeHHO name, neM CopMH nep^eKTa 2 eg. ox maroJTOB gpyrux MopCoJTOrunecKrn KJaccoB. Hcxoga u3 ^xü^ü, MaKPü6epx geJaex 3aKOHOMepHHH BHBog, Hxo CopMH nep^eKTa 2 eg. ox i-raaroJOB ynoxpe6JJaroxca gaa cHaxua omohumuu Me^gy aopucxoM 2-3 uu^ eguHcXBeHHoro lucJa u uMnepaxuBOM 2 uu^ eguHcXBeHHoro lucJa - omohumuu, BO3HuKaromeH xoJbKO y raaroJTOB gaHHoro Mop^OJorunecKoro KJacca. CaM no ce6e ^xox BHBog He hob: o xoM ®e nucaJ, HanpuMep, A. BanaH (1952: 382). HoBu3Ha yxBep^geHua MaKPo6epx cocxoux npe^ge Bcero b xoM, hto, KaK OHa noKa3aJa, nepc^eKX 2 eg. ox i-raaroJOB ucnoJJb3yexca gJa cHaxna omohumuu c uMnepaxuBOM (ho He c aopucTOM 3 ju^) b CuHancKOH ncaJXHpu name, neM b gpyrux naMaxHuKax. MaKPo6epx npuBogux, KaK Ka^exca, y6eguxeJbHoe 060CH0BaHue xoro, noneMy ^xa c^yH^ua nep^eKxa B0cxpe60BaHa b CuHancKOH ncaJTbipu 6ouee, neM b gpyrux naMaxHuKax: «TeKcXH ncaJXHpu He uMerox npaKTunecKu KaHüHU3upüBaHHüH, 6uu3KüH k CopMyuaM cxpyKTypH o6hhhhx mojutb; HanpoxuB, ohu npegcxaBJarox co6on ^o^xuHecKue pa3MHmJeHua Ha xeMy B3auM00XH0meHuH rocnoga c ero XBopeHueM, u gJa ^xux pa3MHmJeHun xapaKxepHH HenpegcKa3yeMHe u BHe3anHHe nepexogH Me^gy HappaxuBOM u o6pameHueM, Me^gy BXopHM u xpexbuM JIu^0M npu o6pameHuu k rocnogy, Me^gy npomegmuM, Hacxoa-muM u 6ygymuM BpeMeHeM» [MacRobert 2013: 397]. CooxBexcxBeHHO, b HameM uccJegoBaHuu b KanecxBe uuurocTpa^uH nog6upaJucb xe npuMepH u3 CuHancKOH ncaJxupu, b KOxopHx (a) ynoTpe6Jaroxca aopucTbi 2 eg. ox i-ruarouoB u (6) ynoxpe6JJaroxca nep^eKT^i 2 eg. ox raaroJOB gpyrux MopCoJorunecKux KJaccoB. 424 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 1) pe3yjbTaTUBHaa ceMamuKa nacTO Bbipa^aeTca aopucTHbiMu ^opMaMu; 2) aHTHpe3yjibTaTHBHbin xapaKTep KOHTeKCTa He HaKiagHBaeT orpaHuneHua Ha ynoTpeÖjeHue nep^eKTHbix $opM. TeM caMMM, HunTO He CBugeTeibCTByeT o tom, nTO pe3yibTaTUBHaa ceMaHTUKa aBiaeTca TeM napaMeTpoM, KOTopHH npegonpegeiaeT ynoTpe6ieHue nep^eKTa. 2 CTapocaaBHHcKUH nep^eKT: aiia. 1113 MaTepuaaa npoaHaju3upyeM Tenepb 6oiee geTaibHO Te KOHTeKCTH, b KOTopHx nep^eKT ynoTpeÖjaeTca. KaK mh y®e Bugeiu U3 (5) h (6), ^T0 MoryT 6HTb ^K3HCTeH^HaIbHbIe (h, b nacTHOCTu, ^KC^epHeH^HaJbHHe KOHTeKCTH). MHoro TaKux npuMepoB npegcTaBieHO b MapuuHCKOM EBaHrejuu: 7. lc ®e pene hmi. en. HtcTe au ntau HUKOiu^e. íko h3 oycTi MiagbHenb u cic^mTuxi ciBpimuii ecu xBai^. (Mt. 21.16, tot ®e KOHTeKCT - Mt. 12.3, 12.5, 19.4, 21.42, 22.31, Mk. 2.25, 12.10, 12.26, Lk. 6.3) 8. CTaBi ®e 3aKbxeu pene ki ru. ce noii hmíhhí Moero ru gaMi HumTuuMi. I amTe ecMt Koro hhmi oßugtat. Bi3Bpam^ neTBopune^. (Lk. 19.81) 9. ce TOJUKO jifera pa6oTa» Te6i. I HUKOiu»:e 3anoBigu TBoe^ He npicT^nuxi. I Mbffh HUKOiu^e He gaat ecu KO3biATe. (Lk. 15.29) 10. OTiBfemTamA cioyrH. HUKOiu^e TaKO ecTt ra t qnBKt. íko Cb qnBKb. (Jn. 7.46) 11. OTiBfemTa HMi uci h pene. aMUHb aMHb ri ^ BaMi. lmTeTe MeHe He íko Bugicre 3HaMeHue. hi íko tau ecTe xii6bi h HacHTucTe ca. (Jn. 6.26) AHaiorunHHe npuMepH mo^ho npuBecTu u U3 CynpacibCKOH pyKonucu: 12. Htcu au HuKoau^e naaBaat no Mopoy. ga 6h ôyBigiii CTpaxi Kro. 13. Kirga œcu Bugeat rocnoguHa po6oMi npogaKMa noMUMO 3Toro, nep^eKT nacTO ynoTpe6iaeTca b Tex KOHTeKCTax, rge cmyaqna He CTOibKO onucHBaeTca caMa no ce6e, CKOibKO yKa3HBaeTca, nro OHa aBiaeTca cymecTBeHHOH xapaKTepucTUKOH iu6o cy6ieKTa gencTBua, KaK b (14)-(17), iu6o «npoTaroHucTa» gucKypcuBHoro (^pamema, KaK b (18)-(20), rge Ha3HBaK>Tca gencTBua rocnoga, ho no cyTu onucHBaeTca 3HanuTeibHoe BiuaHue, OKa3HBaeMoe hmh Ha lunHOCTb Tex irogeñ, o kotophx roBopuTca b nmupyeMbix ^pamenrax. KaK lerKO 3aMeTUTb, b (14)-(20) ynoTpe6iaroTca npeguKaTH oco6on ceMamunecKOH rpynnH, onucHBaromue cymecTBeHHbie u3MeHeHua neiOBenecKOH lunHOCTu: 14. He bích nTO npogaKmu ïtogo oTtMuao ta œcTt Cbpe6poiro6bCTBa nuraHbCTBO B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 425 15. HÍCH TH K'mTe nOKOpHTt CA XpbTU ÓOrOMf 16. He BipoyKmu nu npopoKoy-Bipoyu' ¿km «xu^hamTe Hten U cioBecbi OTtBptrTt ^XHHbCTBa^ 17. hícti ce mok giio. o ceMb 6o nuHoy 6icoBbcriÍMb HanAibHiiMb. hícmi ca KmTe Cbnogo6uib 6iarogÍTu. hi chh gapb. nayia kcti npinpocTaaro. 18. TaKo mu xb 6i Hamb BBMteTHTt ca kcti 19. u MeHe rpimbHaaro u HegocTouHaaro etnogoSirt kch. uMeHe tbokto pagu ce Bbce nocrpagam. 20. CbTBopu ca caMb 3HaMeHuK Bb 6iaro. ga oyBigATb raKo noMHTOBart a kch npeguKarbi npuBegeHHbix Bbime npuMepoB (14)-(20) o6iagaroT ogHoñ BaxHoñ oco6eHHocTbro: ohu He onucHBaroT KoHKpeTHbie, jioKairoyeMbie bo BpeMeHu cuTya^uu, a CKopee npegcraBiaroT co6on «pe3K>Me» onpegeieHHoro co6biTunHoro paga, Bbiamaa ero uctuhhhh cmhcj npu noMo^u raaroioB onpegeieHHbix ceMaHTnnecKux rpynn: ^Tu riaroibi b 6oibmeñ CTeneHu xapaKmepusymm cuTyaquro, Hexeiu onucueamm ee. Ha Ham B3riag, uMeHHo ^Ta onepaqna aHairoa co6biTUHHoro paga, KoTopaa «Ha Bbixoge» gaeT npeguKar xapaK^epu3á^u0HH0^0 Tuna, o6ycioBiuBaeT ynoTpe6ieHue $opMH nep^eKTa. B naMaTHUKax BcrpenaroTca TaKxe nparMarHHecKH 6oiee apKne KoHTeKCTb, b kotophx 3Ta onepa^a pe3K>MnpoBaHna co6hthhhofo paga o6o3HaneHa ^KC^Iu^uTH0. B 3tom ciynae b KoHTeKCTe onucHBaroTca HeKoropbie peaibHbie cmyanuu, k kotophm 3aTeM u npuMeHaeTca onepaqua aHaiu3a co6biTUHHoro paga (BnponeM, otho cuTeibHMH nopagoK pe3K>Mupyromeñ nep^eKTHoñ u onucareibHoñ aopucTHoñ nacTen He aBiaeTca cymecTBeHHbiM, cp. (22), rge uHTepnpeTanuoHHbiñ nep^eKT npegmecTByeT aopucTy, Ha3HBaro^eMy KoHKpeTHyro cuTya^uro). npu 3tom nep^eKTHaa $opMa, KaK 6h nogBoguT uTor ^TUM co6hthhm, He onucueax, a xapaKmepusyx ux. TaKue ynoTpe6ieHua aBiarorca oneHb apKon nepTon CTapociaBaHCKoro nep^eKTa; Huxe mh 6ygeM o6o3Hanarb ux KaK mmepnpema^oHHbie. Huxe npuBogaTca HecKoibKo npuMepoB u3 CynpacibCKoñ pyKonucu, (21) u (22) - u3 xhtuhhoh nacTu MuHeu, (23) u (24) - u3 roMuiuñ, gia kotophx xapaKTepHo ynoTpe6ieHue nep^eKTOB TpeTbero juna eguHCTBeHHoro nucía 6e3 CBa3Kn: 21. th kch 6orb TBopAu' noygeca. c^mTAA 6o Ha hh no Haci CbTBopu. u' jiumeHUK neTbipb gecATi HanTtHHTt kch. 22. th ha^att kch giioHeHaBuguMoK oti 6ori u' caMogpbxenbu'xe CTaBu Haci nocpigi piKbi BibmbCTBoMb cbou'mi 23. h CbBpbrb pu3H Kb HarHHMb ca npnMicn. a Bb'nnA Toxge 3bBaHHK cbathhxi. KpbCTHaHb kcmi. h HanpacHÍKMb npiioxeHHa. noygo CbTBopuib 3bpAmTuuMb. hucma xe HanrbHHTt. u' nenaib' 6biBbm^wC o' oy6ixaBb'muiMb npuioxeHUKMb CBouMb oyTtmHTt. [...]. Bugi He6ecbCKa' noygeca. no3Ha hctuh^. npu6i®e 426 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december ki Bjagbiuk npuHTe ca ci M^neHUKbi. oöhobutb K^e o OyneHu^ixi. oTuge Uroga. u BbHuge 3a Hb Mareua. 24. MaTu Kg'Horo 6ja®eHbiuxi. rixi BugiBimu npoKHuxi. Oy^e croygeHu^ OyMepimA. a CBoKro ukane gbixa^mra. [...] caMa CBOuMa p^KaMa Bb3eM'mu Ha paMO. Bi3JO®u Ha KOja. Ha HUxi»:e npoHuu u®e jie^Amxe. Ha orrib Be3OMH 6iax^. [...] no hctuhí. go6pa KopeHe go6pa ®e h jiTopacjb. noKa3a go6jaa MaTu. ako OyneHuuMu 6jarbiA Bipbi BtcKptMuTa u nane. He^e mjíkomi. HHTep^peTa^uoHHHe ynoTpe6jeHua 0C06eHH0 HacTO BcrpenaroTca b CuHancKOM eBxojoruu (b cujy Toro, hto b HeM Hau6ojee HacTOTHbi cooTBeTCTByro^ue KOHTeK-cth). HMeHHO b ^T0M naMHTHUKe oneHb apKO npoaBjaeTca cjegyro^aa TeHgeH^ua b pacnpegejeHuu aopucxoB h nep$eKX0B: aopucx ucnojb3yexca gja onucaHua KOHKpex-hhx cuTya^uH, nep^eKT - gja uHTep^peTa^uu ^Tux cuTyaquu. CuHancKun Tpe6HUK COCTOUT u3 MOJUTB, coBepmaeMbix no oco6hm Hy^gaM Bepyro^ux: 6jarocjOBeHue KaK0H-ju60 geaTejbHOCTu, ucuejeHue ot pa3JUHHbix HegyroB u np. ^acTb ^Tux MOJUTB nocTpoeHa no ogHOH u toh ®e cxeMe: b 3eMHOH ®u3hu Hucyca Bbi6upaeTca cuTyaqua, b KOTopoH mo®ho, ycjOBHO roBopa, ycMOTpeTb onpegejeHHbiH napajje- JU3M C CUTya^UeH, B KOTOpOH He06x0gUM0 npOU3HeCTU MOJUTBy. CoOTBeTCTBeHHO, B nepBOH nacTu mojutbh onucHBaeTca cooTBeTCTByromun (^parnem ®u3hu Hucyca, a o BTopoH nacTu MOJUTBH (^opMyjupyeTca co6cTBeHHO caMa npocb6a. npu ^T0M, KaK npaBUjo, nepBaa HacTb mojutbh uMeeT cjegyromyro CTpyKTypy: Ha3HBaeTca HeKO-Topoe KOHKpeTHoe co6HTue, nocje Hero noaBjaeTca Kjay3a c uHTepnpeTaquoHHbiM nep$eKX0M, KOxopHH BbiaBjaex ucxuhhhh cmhcj, npunucbiBaeMbiH gaHHOH cuxyanuu KaK b 06^expucTuaHCK0M KOHTeKCTe, TaK u, 6ojee npamaruHecKu, b KOHTeKCTe npo-u3HeceHua mojuxbh Ha KOHKpexHyro noxpe6y. Bo BxopoH Hacxu mojuxbh oôpa^eHue k rocnogy, b cy^HOCTu, ^opMyjupyeTca KaK npocb6a BOcnpou3BecTu uMeHHO ^Tu «CKpbixbie nocjegcTBua», u xeM caMHM OKa3axb noMO^b Bepyro^uM. XapaKxepHO, hxo bo BxopoH nacTu MOJUTBH HacTO ucnojb3yroTca uMnepaTUBH ot Tex ®e (uju ceMaH-TunecKu OHeHb 6ju3kux) raarojOB, KOTopbie b nepBOH HacTu mojutbh ynoTpe6jeHH b nep^eKTe. Hu^e npuBoguTca gBa npuMepa; b hux xypcueoM BbigejeHbi onucaHua KOHKpeTHbx cuTya^uH (ïro MoryT 6biTb aopucTbi, npuHacTua, OTraarojbHbie uMeHa), noay^upHMM iii|)ii(|)tom BbigejeHbi uHxep^pexa^uoHHHe nep^eKXbi, onucbiBaro^ue «cuMBOJUHecKue» nocjegcTBua ^Tux cuTyaqun, u, HaK0He^, pa3pagKOH B^igejeHM uMnepaxuBb, npu noMO^u Koxopnx ^opMyjiupyexca npocb6a, KOxopoH u nocBa^eHa gaHHaa MOJUTBa: 25. ri ucxe 6®e Hami npocmepu Ho.3rn ceou HapacnoHn oKpaTuat ecu bca n^xu HeHbCTUBbixi i BCÍMi HenpuÍ3HeMi i BCiMi Heg^rOMi i BCÍMi 6oji3HeMi np^eowdeHueMb mecHoy ceoem npurBoîgu^t ecu cp^ BCÍK0M0y Heg^roy icmp^ahuemb wum, cbouxi oyMptTBu^t ecu cujh BciKOMoy Heg^roy pM^m^Moy ®ujh i óonnsHum ceoem noxoy.rn.TB ecu bcík^ 6oji3Hb th paHu HbiHn np^eo3dumu cpUe Heg^roy ceMoy c^mwMoy bi Horoy cero i noxoyjuTu 6oji3Hb cu^ ogpi^A^^^ H03i cu CTO^muu npigi to6o^ B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 427 26. npueMU nonnes ombp^Koy nnoekw npuKpbeenue mmnoy ceoeMoy ombpa6a meoe^o uocufya iipiiupM. ii> ecu bca rpixbi pa6b TBouxb cbipima^muuMb i He OTbMeTa^^HHMb ca Te6i ra BJKO ri panu hhhí npHKpbiTH rpixbi mom u npuMTu cjOBeca Moi OTb oycTb MOHXb rpimbHbixb pa6a TBoero pagu 6ojAmaaro, uma, npuHeceHaaro Ha Hocujixb npigb j^e TBoe npocA^aaro ^ijbBe OTb Te6e B paccMOTpeHHbx go cux nop npuMepax xapaKTeproyro^aa ceMamuKa nep^eKra ycTaHaBjuBajacb gocraroHHO jerKo: ^T0 6biju ju6o npegukarbi onpegejeHHbix ce-MaHTuHecKux runoB, jiuôo uHrepnperaunoHHHe KOHTeKCTbi, b K0T0pbix aKcnjuunrao npoTUBonocTaBjeHO onucaHue KOHkpeTHOH cmya^u u ee uHTepnpeTaqua. Tenepb nepengeM k MeHee OHeBugHbiM cjynaaM, b KOTopbix gja BbiaBjeHua xapaKreproyro^en ceMaHTHKH nep^ekTHon i^opMbi Heo6xoguMO paccMaTpuBaTb 6ojee mupoKun kOHTekCT. PaccMOTpuM gBa npuMepa u3 CuHanckOH ncajTbipu. B (27) nep^eKTHbie npegukarbi Ha3HBaroT gencTBHa, ^arcr coBepmeHua KOTopbix Ba^eH He caM no ce6e, a kak xapakTepucTuka cy6bekTa - nep^ekTHbie npeguka^u xapakTeproyroT TBop^ TakuM 06pa30M, hto nogTBep^garor cjOBa o tom, hto 3eMja u Bce HanoflHaromee ee npuHagje^ar eMy: 27. rHi ecTb 3eMbi u-cnjbHeHbe-M: BbcejeHa u Bbc.i MB^mrei Ha Hei: Tbi Ha Mopixb ocnoecwb m ecmb: H Ha pikaxb oy^omo8cmb m ecmb (nc. 23) B cjegyro^eM npuMepe (28) pag nep^ekTHbix $opM ucnojb3yeTca gja OTBeTa Ha Bonpoc 'hto ecTb nejOBek' - b gaHHOM cjynae xapaKTeproa^OHHaa pojb nep^ekra npoaBjaeTca b tom, hto b KOMMyHuKaTuBHOM ^OKyce gaHHoro OTpbiBka HaxoguTca yTBep^geHue, hto rocnogb MHoroe goBepuj nejOBeKy, TaK hto oh HeMHoruM ycrynaeT aHrejaM. nep^ekTHbie $opMbi 3gecb Ha3biBaroT pa3juHHbie co6htuh, ynoMuHaHue KOTopbx npu3BaH0 xapaKTepu30BaTb HejOBeka TakuM 06pa30M, hto6h nogTBepguTb ^T0T Te3uc4: 28. MbTO ecTb Hjkb iko noMbHimi u: ju cHb Hjkb iko noci^aemi ero: OyMbHWb i eci MajOMb HiMb OT aHrjb: cjaßo^ u necTb^ enubnanb u eci: u nocmaeunb i eci Ha-g-ijbi p^koy TBoero: Bbci noKopunb eci nogb Hosi ero: 0Bb^M i BOïïbl BbCM: (nc. 8) ^pkuk npuMep xapaKTeproaquHHoro nep^eKTa npegcraBjeH cjegyro^uM OTpbiBKOM u3 roMujuu CynpacjbCKOH pykonucu. KoMMyHuKaruBHaa ^jb ^TupyeMoro $par-MeHTa - He onucanue geaHun XpucTa, a nepenucjeHue HekOTopbix co6htuh, Hepe3 coBepmeHue KOTopbix oh xapaKrepu3yeTca; b (29) ^T0 ^KC^JU^UTH0 pe3roMupyeTca 4 O6paTuM BHuMaHue Ha to, hto u b gaHHOM cjyHae Hejb3a roBopuTb o tom, hto nep^eKT xapaKTepu3yeT uMeHHo cy6beKT curya^u: KaK Ka^eTca, npuBa3Ka nep^eKTa k o6beKTy xapaKTepu3a^u ocy^ecTBaaeTca 6ojee cno^HHM 06pa30M, He Ha cTporo cuHTaKcuHecKOM ypoBHe, a Ha KOMMyHuKaTuBHo-nparMaTuHecKOM. OHeBugHo, hto b gaHHOM npuMepe nep^eKT ucnojHaeT xapaKTeproa^oHHyro (^yH^uro He no oTHomeHuro k cy6beKTy CHTya^HH (Eory), a no oTHomeHuro k TonuKy gaHHoro ^parMeHTa (HejoBeKy) 428 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december cnegyM^HMu cnoBaMu: ch gina Bt hcthh^ c^tb 6o®ha cunbi, ch gina ganene c^Tt cbMpbTbHaro ecTbcTBa: 29. .. .KCTbCTBo BOgtHOK Bb BUHO npi^O^HBHH 6e3MipbHo MHO^bCTBO oTi Mani xni6i npinarkni. Bi noycTbiHH nporHan chobomi mho^ctbo 6ici. chobo HcnymTaame h nporaHrame Heg^ra. nocbinaame raarom h oTixo^gaaxx cipacra. 6pbHbffiMi o6HaBbrame 3iHH^H ohhm. oyMbpimAA raKo cinAmiAA raamaame, xpoMHA Ha TeneHbffi chobomi 3iBaame. ocna6bffiHaaro HcninHBi ginaTenra ogpoy cBoKMoy noKa3ani. noxognm raxo^e no coyxoy Bpbxoy Mopra. 6oyp® BiTpbHX oyTonnni chobomi. athe KpaA pH3bi Kpagiame HnineHbA MHTapA anocTonH TBoprarame, 6nsgHnn^ nnaKaBbmx ca Bb He6eciCKbiH Kpxri HacTaBbrame. Ce Ki ce6i rnaronacTa h 6ecigoBacra ch gina Bi hcthhk c®ti 6o»ha chhh, ch gina ganene c®ti CbMpbTbHaro ecTbcTBa. npHMepbi (27), (28), (29) 0c06eHH0 apxo MoryT npounnMcTpupoBarb e^e 0gH0 noHHTue, KOTopoe b caMoe nocnegHee BpeMH o6cy®gaeTca b cbh3h co 3HaneHueM nep^eKTa. Penb ugeT o noHHTuu ^axra b npoTHBonocTaBneHHH noHHTHM co6mthh. B HeKoTopoM cMbicne b nHHrBHcmKe $arcr HBnaeTCH npou3BogHbiM ot co6mthh, cp. onpegeneHHH H. ApyTMHOBOH: «OaKT ... ecTb cnoco6 aHanu3a co6mthh geH-cTBHTenbHocTH, HMeM^ero cBoen ^nbM BbigeneHue b hhx TaKHx ctopoh, KoTopMe peneBaHTHM c tohkh 3peHHH ceMaHTHKH TeKcra» [ApyTMHOBa 1988: 162], a TaK^e «hmh $aKT opuenrapoBaHO Ha Mup 3HaHHH, t. e. Ha norunecKoe npocTpaHcTBo, op-raHH3oBaHHoe KOopguHaroH hcthhm h n^u, hmh co6brrae opuenrapoBaHO Ha noTOK npoucxogamero b peanbHoM npocTpaHcTBe h BpeMeHH». [ApyTMHoBa 1988: 168]. HaKOHe^ cnegyM^aa ^HTaTa HenocpegcTBeHHo KoppenupyeT c TeMH ynoTpe6neHH-hmh nep^eKTa gna onucaHHH ^arcroB, KoTopMe npegcTaBneHM b (28)—(31): «$aKT - ^TO TeHb, oT6pomeHHaa co6brrueM Ha ^KpaH 3HaHHH» [ApyTMHoBa 1988: 139]. ^encrBHrenbHo, b ^HrHpoBaHHbIx orpbiBKax He onucbiBarorcH coOmthh, a nepenucnH-mtch $aKTH, onpegeneHHMM o6pa3oM xapaKreproyM^ue nenoBexa. noHarue $axra b caMoe nocnegHee BpeMH o6cy®gaeTca b cbh3h c onucaHueM ceMaHTHKH nep^eKTHbix $opM TunonoruHecKH ganeKux gpyr ot gpyra h3mkob, cp. cTaTbM [MancaK 2016] o6 yguHcKoM h cTaTbM [Ko3noB 2016] o MOKmaHcKOM. B to ®e BpeMH, npu3HaBaa ^BpHCTHHecKyM none3HocTb npoTHBonocTaBneHHH «$aKr~co6biTHe», mo^ho npegno^HTb OTKa3arbca ot Hero b nonb3y ceMaHTHHecKH 6onee yHHBepcanbHoro npoTHBonocTaBneHHH, KoTopoe no3Bonuno 6m cBH3arb Boe-guHo HecxonbKo ynoTpe6neHHH cTapocnaBHHcKoro nep^exra. ,3,eno b tom, hto b Tex npuMepax, KoTopMe Bbime Ha3MBanucb HHTepnpeTanuoHHMMH, KaK Ka^eTca, paBHo 3aTpygHHTenbHo onucMBaTb CHTya^HM h KaK co6brrue, h KaK $aKT. Ecnu, cnegya MeTa^opunecxoMy onpegeneHHM H. ApyTMHoBoH, cnuTarb $aKT a6cTpaK^HeH nepBon cTeneHH no oTHomeHHM k co6mthm, HHTep^peTa^HOHHMe KoHTexcTM (b HameM noHUMaHuu) cnegyeT, BepoaTHo, cnuTaTb a6crpa^HeH cnegyM^en cTeneHH. mo^ho npegno^HTb Taxoe noHHTue, KoTopoe o6teguHuno 6m ^aKTHBHbie h HHTep-^peTa^HOHHMe ynoTpe6neHHH nep^exra, opueHTupyacb He cTonbKo Ha ceMaHTHKy oTgenbHo b3htoh ^po^O3H^HH, cxonbKo Ha ee KoMMyHHKaruBHyM ponb: a HMeHHo, B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 429 HeKOTopbiH (parneHT TeKCTa MO^eT 6biTb opueHTupoBaH Ha onucaHue cmyaquu, a mo»£t 6bixb opueHTupoBaH Ha ee oôcy^geHue5. HMeHHO b gucKypcuBHbix (parneHxax c (yHKuuen oôcy^geHua Moryx BO3HuKaxb KaK (aKxuBHbie, xaK u uHxepnpexauuoHHbie ynoTpe6jeHua nep(eKTa. TaKHM 06pa30M, mm BuguM, hto CTapocjaBaHCKHÔ nep(eKT geMOHCTpupyeT npe^ge Bcero xapaKTepu3yro^ue ynoTpe6jeHuH (b mupoKOM CMbiCJe: cpegu ero ynoTpe6jeHun ecTb Te, KOTopbie cjegyeT TpaKTOBaTb KaK ^K3ucTeH^uaJbHMe, KaK (aKTuBHMe, KaK uHTep^peTa^uoHHMe). TeM caMMM, ero y^0Tpe6ïïeHHH He Koppeju-pyroT c pe3yjbTaTuBHOH ceMarnuKon: c ogHOH CTopoHM, b pe3yflbTaruBHbix KOHTeK-CTax MO^eT ynoTpe6jaTbca aopucT, c gpyron CTopoHM, nep(eKT uHgu((epeHTeH k npoTuBonocTaBjeHuM pe3yflbTaruBHbix u Hepe3yflbTaruBHbix cuTyaqun, TaK KaK oh MO^eT onucMBaTb KaK cuTyaquu c coxpaHaro^uMca, TaK u cuTyaquu c aHHyjupo-BaHHMM pe3yjbTaTOM. 3 ConocTaB^eHHe CTapoc^aBHHCKoro h MaKegoHCKoro nep^eKTa nepBoe u, Ka3ajocb 6m, caMoe ecTecTBeHHoe o6iacHeHue oTcyTCTBua pe3yjbTa-tubhmx ynoTpe6jeHun nep(eKTa — to, hto ohu 6mju yTpaneHbi. ^,eHCTBuTejbHO, TunojorunecKu 3acBugeTejbCTBOBaHO pa3BuTue nep(eKTa b CTopoHy cneuuaju3upo-BaHHOH ^K3ucTeH^uaJbH0H (uju, b 6ojee npuBbiHHOH TepMuHOJoruu, ^KC^epueH^u-ajbHon) (opMb, cm. [BocxpuKOBa 2009]. Bo3mo®ho xaK»:e pa3Buxue y nep(eKxa uhmx 3HaneHuH — HanpuMep, u3 ^BugeH^uaJbH0H c(epbi (no ^T0My nyTu, co6cTBeHHO, u npoucxogujo ceMaHTunecKue pa3BuTue nep(eKTa b 60jrapcK0M u MaKegoHCKOM). B nacTHOCTu, b MaKegoHucTuKe «crapbrä» nep(eKT (u3 Tpex MaKegoHCKux nep(eKTOB uMeeTca b Bugy uMeHHO crapbiH nep(eKT c .-npuHacrueM, Tuna cyM domo.) Tpagu-^H0HH0 KBaJu(u^upyeTca uMeHHO KaK ympamuemuü pesymmamuenym ceMamuKy u npuo6peTmun ^BugeH^uaïïbHyro ceMaHTuKy (uH(epeHTuBHyro u penopTaruBHyro, a b gajbHenmeM TaK^e agMuparuBHyro, cp. [Friedman 2004]). B. OpugMaH npu ^T0M noKa3MBaeT, hto CTapMH nep(eKT b coBpeMeHHOM MaKegoHCKOM, 6e3ycj0BH0, uc-nojb3yeTca b Tex KOHTeKCTax, rge Tpe6yK>Tca (opMM KocBeHHOH 3BugeHuuajbHOCTu, ogHaKO oh MapKupyex He cxojbKO ucxohhuk uH(opMa^uu, CKOJbKO 3HaneHue, Koxopoe OpugMaH onpegejaex KaK Hexon^upMamuenocmb (noHu^eHHyro cxeneHb accep^uu). onucaHua 6ajKaHCKOH HeKOH(upMaruBHOCTu (b HacTHOCTu, Bbipa^aeMOH MaKe-goHCKOH .-(opMOH) B. OpugMaH npegjaraeT c^egyro^yro cxeMy: «HEKOH®HPMATHBHOCTb cooTBeTCTByro^aa o6cToaTejbCTBaM HecooTBeTCTByro^aa 5 B ^pHH^H^e, TaKaa TpaKTOBKa oTHacTu corjjacyeTca c gaBHo u3BecTHbiM yTBep^geHueM oTHocuTeJbHo Toro, HTO nep(eKT aBjaeTca He HappaTuBHOH, a guajoruHecKon rjiarojbHOH (opMoH: geHCTBuTegbHo, HappaTuBb opueHTupoBaHb uMeHHO Ha onucaHue coôhtuh. OgHaKo cjegyeT oTMeTuTb, hto uMeHHO ucn0Jb30BaHue noHaran onucaHua u o6cy®geHua n03B0jaeT pa3rpaHuHuTb b paMKax guajora Te Kjay3bi, b KOTopux o^ugaeM nep(eKT, u Te Kjay3bi, b KOTopux ero ynoTpe6jeHue MajoBepoaTHo. npegjaraeMux noHaTua ucn0Jib30BaHbi gja onucaHua cxogHOH ceMaHTuHecKOH 0^^03u^uu b TunojoruHecKu gajeKOM OT cTapocJaBaHCKoro HeHe^K0M a3MKe b [ypMaHHueBa 2016]. 430 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december (felicitous) а. HempanbHbffl pe3ynbTaTHB б. penopTaTHB B. HH^epeHTHB» o6cToaTe^bCTBaM (infelicitous) а. gy6uTaruB (upoHua, capKa3M) б. agMuparuB (yguBneHue) [Friedman 2004b: 104] TaK, B. ®pugMaH numeT, hto MaKegoHcKaa $pa3a Ti si bil vo America 'Tbi 6bin b AMepuKe' Mo^eT uMeTb cnegyro^ue uHTepnpeTaquu: (a) roBopa^HH Bugen agpecara b AMepuKe u genaeT o6^ee unu pe3ynbTaruBHoe yTBep^geHue o6mero hah pe3ynbTaTUBHoro xapaKTepa o uMeBmeM MecTO $aKre. (b) Kto-to CKa3an roBopa^eMy, a oh, b cbom onepegb, cKa3an cnymaro^eMy, hto cnbiman o ero nyTemecTBuu. (c) roBopa^un BuguT, hto agpecaT hocht $yT6onKy c ^M6neMOH "Chicago Bulls" u genaeT cooTBeTcTByromun BbiBog. (d) Agpecar cKa3an roBopa^eMy, hto oh 6bin b AMepuKe, ho roBopa^un eMy He BepuT. flpyron bo3mo®hmh KoHTeKcT - agpecaT 3bohht roBopa^eMy u coo6-maeT eMy, mto HaxoguTca b AMepuKe, roBopa^un ®e b oTBeT Bbipa^aeT cBoe coMHeHue gaHHon $pa3on; b 3tom cnynae npaBunbHbiM nepeBogoM 6ygeT $opMa Hacroamero BpeMeHu; (e) roBopamun caM HaxoguTca b AMepuKe u Heo^ugaHHo BcTpenaeT agpeca-Ta; u b ^TOM cnynae KoppeKTHo 6ygeT nepeBecTu gaHHyro $pa3y Hacroa^uM BpeMeHeM. Heo6xoguMo oTMeTUTb, hto b 3tom nocnegHeM ynoTpe6neHuu HeKoH^upMaTHBHocTb 3aKnK«aeTca b tom, hto yguBneHue npegnonaraeT, hto roBopa^un He ^enaeT nogTBep^garb (npuHUMaTb) HeKoTopbin (^arcr BnnoTb go MoMeHTa ero Heo^ngaHHoro o6Hapy®eHua [Friedman 2004b: 107 co ccbinKon Ha Friedman 1981]. B ^TOM KnacTepe HeKoH^upMaruBHbix, b TepMUHonoruu ®pugMaHa, 3HaHeHun oco6HaKoM ctoht 3HaneHue o6^ero unu pe3ynbTaruBHoro yTBep^geHua, TaK KaK He BnonHe acHo, b neM b gaHHoM cnynae npoaBnaeTca HeKoH^upMaruBHocTb. OgHaKo mo^ho o6paruTbca k HegaBHen pa6oTe [MaKapoBa 2016], b kotopoh aHanu3upyMTca ynoTpe6neHua Bcex Tpex MaKegoHcKHx nep^eKTHbix $opM b 3anagHoMaKegoHcKux guaneKrax. ABrop yKa3aHHon pa6oTbi cocpegorannBaerca b ochobhom Ha Bbipa»:eHnn «crapbiM» nep^eKTOM c ji-npuqacTueM penopTaruBHbix, MuparuBHbix u gy6uTaraBHbix 3HaHeHun. OgHaKo nro6onbiTHo BKparne oxapaKTepu3oBaTb Te npuMepbi, KoTopbie A. .H. MaKapoBa othocht k ynoTpe6neHuaM b KoHTeKcTax npaMon 3acBugeTenbcTBo-BaHHocTu (no-BuguMoMy, uMeHHo ohh cooTBeTCTByroT toh rpynne ynoTpe6neHun, KoTopbie y B. OpngMaHa o6o3HaneHbi KaK yTBep^geHne o6mero hah pe3ynbTaTHBHoro xapaKTepa). «^-nep^eKT Bo3Mo®eH (pegKo) b nep^eKTHbix 3HaneHnax ga^e b «3acBugeTenb-cTBoBaHHMx» KoHTeKcTax: Cmnje MHosy namu cyM 6una mhofo pa3 6bina b CKonbe' ^KcnepueHnuanbHbin nep^eKr); dpyzap hu npeMHo^y ce npoMeHun 'Ham gpyr oneHb u3MeHunca' (pe3ynbraTUBHbra nep^eKT); B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 431 BcTpeHaroTca npuMepbi ynoTpe6jeHHa .-nep^eKTa b 3HaneHuu npeKpa^eHHoro npomegmero, b paccKa3ax o gajeK0M npomjoM: (8) H cea eepyeaue u, emo, Hanped eme eepyeane. 'H ceñnac mm BepuM u, bot, paHbme Bepuju'. (9) Hanped muene, 3Ham? Wuene. 'PaHbme mana, 3Haemb? fflunu'. npu stom nacTO mo®ho BCTpeTuTb ynoTpe6neHue j-nep$eKra b gaHHon (^yHKquu b u3flro6neHH0M gja no^Hjoro 6ajKaHCKoro nenoBeKa (Bbipocmero b TpagunuoHHon cpege) KoHTeKCTe npoTuBonocTaBfleHua «npaBujbHoro» npomjoro u «HenpaBujbHoro» HacToa^ero. [MaKapoBa 2016: 222] KaK mo®ho BugeTb, Bce ?ru ynoTpe6jeHHa j-nep$eKra b 3anagH0MaKeg0HCKHx guajeKTax HaxogaT cooTBeTcrBHa cpegu onucaHHbix b gaHHon cTaTbe ynoTpe6neHun cTapoc^aBHHcKoro nep^eKTa: ^T0 3HaneHue ^KC^epueH^uaJbH0^0 nep^eKTa (Cmnje MHo^y namu cyM 6una MHoro pa3 6bija b CKonbe'), 3HaneHue Hen0Kaju3yeM0H bo BpeMeHu cmyaquu, onucbiBaro^en cymecTBeHHoe u3MeHeHue cy6ieKTa cmyanuu6 (ópyzap hu npeMHozy ce npoMeHun 'Ham gpyr oneHb u3MeHuflca'), u, HaK0Heu, 3HaneHue 3K3HcTeHuna^bHoro nep^eKTa, b tom Hucje b KoHTeKcTax npeKpa^eHHoro npomjoro. TeM caMMM, mo®ho cKa3aTb, hto MaKegoHCKHH j-nep$eKT MapruHajbHo coxpaHuj Te ynoTpe6jeHua, KoTopbie 6biju xaparcrepHbi gja CTapocflaBaHCKoro nep^eKra, u hto b ux pagy HeT pe3yflbTaruBHbix ynoTpe6neHun, KaK HeT ux u b pagy ynoTpe6neHun CTapocjaBaHCKoro nep^eKTa. ^ono^HuTe^bHo mo®ho BbiCKa3aTb ogHo npegnono^eHue o ceMaHTunecKon ^B0flM^uu M^Hoc^aBHHcKoro nep^eKTa b ^opMbi c ^BugeH^uaflbH0H ceMaHTuKon: o6^enpu3HaHHbiM u HeocnopuMbiM a^aeTca tot $aKT, hto 3BugeHuuajbHbin xapaKTep nep^eKTa npegcraraaeT co6on apKyro nepTy 6ajKaHCKoro apeaba, ogHaKo, bo3mo®ho, b peanroanuu gaHHoro ceMamunecKoro nepexoga Cbirpanu onpegeneHHyro pojb He T0JbK0 BHemHue ^KCTpaJUH^BUCTHHeCKHe, Ho u BHyTpeHHue, co6cTBeHHo a3biK0Bbie ^aKropbi. A uMeHHo, TaKon ceMaHTHHecKon ^B0flro^uu Morao 6jaronpHaTCTB0BaTb to 06cT0HTe^bCTB0, hto xaparcrepHbie gja CTapocjaBaHCKoro uHTepnpeTaquoHHbie ynoTpe6jeHua, npegnonararomue yTBep®geHue, cgejaHHoe Ha 0CH0BaHuu aHaju3a HeKoToporo co6htuhhofo paga, b gencTBuTejbHocTu He TaK y® gajeKu ot coOcTBeHHo uH^epeHTuBHMx ynoTpe6^eHun, TaK®e npegnonararomux norHHecKyro onepanuro aHanroa HeKoTopbix npoaBjeHun cmyanuu. Pa3Huna Me®gy uHTepnpeTanuoHHbiMu u uH^epeHTuBHMMu ynoTpe6jeHuaMu coctout b tom, hto b uHTepnpeTaquoHHbix ynoTpe6jeHuax peK0HcrpyupyeTca HeKoTopaa yM03puTejbHaa cmyaqua, KaK b (30), a b uH^epeHTuBHbix — peajbHaa, KaK b 6ojr. npuMepe (31) 6 B TepMHHojiorHH gaHHon cTaTbH 3T0T Kpyr ynoTpe6^eHHH ecTecTBeHHo o6tegHHHTb c HHTe^peTa^H-ohhmmh, TaK KaK yTBep®geHua TaKoro poga, KaK npaBHjo, TaK®e B03HHKaroT b pe3yjjbTaTe pe3roMHpoBaHHa HeKoToporo co6uTHHHoro paga. 432 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 30. ocxaHixe ett. no hito ^ xpoy^gaaxe. go6po 60 giio cigiia o MbHi. Bbcerga 60 HumxAM. uMaxe ci coôoœ". i erga xo^exe MO^exe umi go6po xBopuxu. a MeHe He Bbcerga uMaxe. e^e umí cu cixBopu Bapu.a ecmb noxpu3Muxu xiio Moe Ha norpeóeHue. (Mk. 14.61) 31. xo lexeme Kaxo MipxBO u MHoro ox xopaxa cu noMuciuxa He e yMparo (Mk. 9.26) TaKuM 06pa30M, u Kpyr ynoxpeÔjeHun i-nep$eKxa b MaKegoHCKOM He n03B0iaex o6Hapy®uxb KaKux-iu6o ciegoB pe3yjibxaxuBHbix ynoxpe6jeHun ^xoH $opMbi. KaK y®e roBopujocb, xpa^u^u0HH0 npuHaxo roBopuxb 06 yxpaxe MaKegoHCKuM .-nep$eKX0M pe3yjibxaxuBH^ix ynoxpe6jeHun, u gia MaKegoHCKoro xaKoe npegnojo^eHue Morjio 6m nogKpeniaxbca xeM 06cx0axeibcxB0M, hto b MaKegoHCKOM bo3huk hobmh nep^eKx c pe3yibxaxuBHHM 3HaneHueM (uMa + naccuBHoe npuHacxue b $opMe cp. p. eg. h.). TeM caMMM, mo»:ho 6biio 6m CHuxaxb, hto HOBaa $opMa Hanaia o6ciy»uBaxb xe KOHxeKCXbi, Koxopbie xpa^u^u0HH0 6hju 3aKpenieHM 3a i-nep$eKX0M, ogHaKO conocxaBieHue «He^BugeH^uaIbHbIx» ynoxpeóieHuH MaKegoHCKoro i-nep$eKxa c ynoxpe6ieHuaMu cooxBexcxByMmeH cxapociaßaHCKOH ^opMbi noKa3biBaex, hto noaBieHue b cucxeMe pe3yibxaxuBHoro nep^eKxa He npuBeio k cy^eHuro Kpyra ynoxpe6ieHun .-nep^eKxa. TeM caMMM, mo^ho BMCKa3axb u gpyroe npegnoio^eHue - hto co6cxBeHH0 pe-3yibxaxuBHHe ynoxpe6ieHua u3HaHaibH0 He 6biiu xapaKxepHbi gia cxapociaBaHCKoro nep^eKxa. ^encxBuxeibHO, b KOHCxpyKuuu cxapociaBaHCKoro nep^eKxa KaK 6ygxo 6m HuKaKOH ^IeMeHx He oxBenaex 3a pe3yibxaxuBH0CXb. B ^xoH KOHCxpyKquu ucnoib3yexca 6hxuhhhh BcnoMoraxeibHHH rjiaroi; mo»:ho o^ugaxb, hto b oxiunue ox eBponencKux noceccuBHMx MMemb-nep$eKX0B, KOHCxpy^ua Koxopbix opueHxupoBaHa Ha o6ieKx, u noxoMy Ha pe3yjibxaxuBH0CXb, ciaBaHCKun HenoceccuBHbiH 6wmb-nep$eKx b 6oibmeS cxeneHu opueHxupoBaH Ha xapaKxepucxuKy cy6ieKxa gencxBua. 4 CTpyKTypHwñ Tun CTapoc^aBHHCKoro nep^eKTa h conocTaB^eHue CTapocraBHHCKoro h ßo^rapcKoro nep^eKTa ^xo Kacaexca Bxoga^ero b cocxaB nep^eKXHOH ^opMbi .-npuHacxua, xo 3a npe-geiaMu aHaiuxuHecKux KOHCxpyKqun b cx.-ci. gia Hero 3acBugexeibcxB0BaHbi HeMHGrGHucieHHMe ynGxpeöieHua: «Be3 BcnGMoraxeibHoro riaroia axa $opMa ynGxpeöiaexca pegKG, [...] Korga GHa 06pa30BaHa gx HenepexogHbix riaroiGB u, aBiaacb b 3xom ciyHae npuiaraxeibHbiM, uMeex 3HaHeHue, 6iu3Koe k nep^eKXHOMy npuHacxuro: 3bpiii ox 3bpixu, oyHbiii ox oyHbi» [BanaH 1952: 276]. OxMexuM, hto xe ®e caMbie orpaHuHeHua Ha 06pa30BaHue .-agieKruBOB mm HaxoguM, Hanpu-Mep, u b coBpeMeHHOM pyccKOM a3MKe: ohu o6pa3yroxca xoibKO ox HenepexogHbix riaroiOB (bo3mo®ho, 3to CBugexeibcxByex o xom, hto ucxogHon ciegyex npu3Haxb xapaKxepu3a^uoHHyro uHxparouxuBHyro KOHCxpy^uro, Koxopaa noxoM, BepoaxHO, 6biia pacmupeHa Ha xparouxuBHbie riaroibi). npu 3tom u b axpu6yxuBHbix ynoxpe-6ieHuax 3xa $opMa MO^ex Bbipa^axb uMeHHO xapaKxeproaquoHHyro ceMaHxuKy, cp. pa3iuHue Me^gy omcmaemuü u omcma.uü, npumedmuu u npum.uü; 0C06eHH0 apKO 3X0 npoaBiaexca b ceMaHxuKe 06pa30BaHun ox HenpegeibHbix riaroiOB : ne^anuü, B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 433 öbiembiü, cneMbiü, 3peMuü. Hu oguH U3 cjaBaHCKux m3hkob xaK»:e He gaex ocHOBaHun CHUTaTb ïry $opMy pe3yjbTaruBHOH. EcTecTBeHHO, ucxogHMe ceMaHTUHecKue xapaKTepucTUKu KOHcrpy^uu, rpaMMaru-Kaju3OBaBmenca b Kanecree nep^eKTHon i^opMbi, He MoryT nojHOCTbK» npegonpegejaTb ee ceMaHTUKy, TaK KaK c TeneHueM BpeMeHu ^Ta KOHCTpyKnua MO^eT u3MeHaTb Kpyr ynoTpe6jeHun. Ho Bce ®e, HanpuMep, gaHHbie uccjegoBaHua [CuHUHaBa 2016] KOCBeH-HO CBugexejbcxByrox o xom, hxo Kpyr ynoxpeôjeHun noceccuBHbix u HenoceccuBHbix nep^eKTOB MO^eT HecKOJbKO pa3juHaTbca. B ^uTupyeM0M uccjegoBaHuu u3ynajocb ynoTpe6jeHue nep^eKra no gaHHMM napajjejbHoro MHoroa3MHHoro Kopnyca gja gByx TeKCTOB: «Ajucm b CTpaHe Hygec» u «BuHHu-nyxa»; no pe3yjbTaraM 6mju co CTaBjeHM NeighbourNet, KOTopbie n03B0jaroT cgejarb cjegyM^ue Ha6jMgeHHH. NeighbourNet gja nep^eKra b «BuHHu-nyxe» OTHexjuBO geMOHCTpupyeT rpynnu-poBKy óbimb-nep^eKTOB b Hu^Hen nacra cxeMbi, npoTUBonocraBjeHHyro rpynne uMernb-nep^eKTOB b BepxHen Hacru cxeMbi. C gpyron CTopoHM, NeighbourNet gja nep^eKTa b «Ajuce b CTpaHe Hygec» n03B0jaeT BbiaBUTb onpegejeHHbie ceMaHTu-necKHe xapaKTepucTUKH 6ojrapcKoro u MaKegoHCKoro nep^eKTOB, TaK KaK ohu OKa-3HBaroTca b OTHOCUTejbHOH 6ju3OCTu OT rpenecKoro u nopryrajbCKoro, «b K0T0pbix nep^eKT coxpaHaeTca npe^ge Bcero b KOHTeKCTe ^KC^epueH^uaJbH0^0 3HaHeHua» [CuHUHaBa 2016: 104]. TaKHM 06pa30M, ^Tu gBe cxeMbi n03B0jaroT npegnojararb cjegyro^ee. Bo-nepBbix, Tun KOHCTpyKnuu, rpaMMaruKaju3OBaHHOH b KanecTBe nep^eKTHOH, MO^eT npegonpegejaTb HeKOTopbie 0C06eHH0CTu ceManrunecKoro nopTpeTa nep^eKra b gaHHOM a3bme. B HegaBHeM TunofloranecKOM o63ope nep^eKra 6bija BMCKa3aHa cxogHaa ugea: «TaKHM 06pa30M, ceMaHTUKa nep^eKTa, KaK 6m ee hu onpegejHTb u hu uHTepnpeTupoBaTb, cymecTBeHHbiM 06pa30M 3aBucuT ot ucroHHUKa u nyTu rpaMMaTUKaju3anuu nep^eKra, a TaK^e ot CTpyKTypHoro Tuna nep^eKra. KaK Ka^eTca, Hau6ojee njogoTBopHbrä nogxog k noHUMaHuro cnenu^uKu nep^eKTa b a3MKax Mupa u Mor 6m cocroaTb b tom, hto6m nonbrrarbca Hanru Koppejanuro Me^gy ^TUMU BHemHUMu napaMeTpaMu u ceManruKOH nep^eKTHOH rpaMMeMbi» [njyHraH 2016: 15]. B Hacroa^eM uccjegoBaHuu mm pa3BUBaeM ^Ty TeMy, CBa3MBaa ceMaHTUKy cxapocjaBaHCKoro nep^eKra c ero cxpyKxypHbiM xunoM (ôhxuhhhh marera + npunacTue c xapaKrepu3anu0HH0H ceMaHTUKon). Bo-BTopMx, cyga no NeighbourNet gja nep^ercra b «Ajuce b CTpaHe Hygec», 6ojrapcKUH u MaKegoHCKUH nep^eKTbi 6ju3ku no 3HaneHuro uMeHHO k ^KC^epueH-nuajbHHM nep^eKraM gpyrux h3hkob. OneBugHO, hto nep^eKTbi MoryT nonagarb b rpynny npeuMymecTBeHHO ^KC^epueH^uaJbHMx pa3HMMu nyTaMu: TaK, je^a^aa b ocHOBe nopryrajbCKoro nep^eKra uMernb-KOHCTpyKnua, KaK u napajjeju U3 gpyrux poMaHCKux a3MKOB, n03B0jaMT roBopuTb o tom, HTO ynoTpe6jeHua nopTyrajbCKoro nep^eKTa CKopee cy3ujucb go ^KC^epueH^uaJbHMx KOHTeKCTOB. OgHaKO, bo3mo®ho, pe3OHHO npegnojaraTb, hto b cjynae CTapocjaBaHCKoro nep^eKTa ^KC^epueH^uaJbH0CTb (uju, TOHHee, ^K3ucTeH^uaJbH0CTb) 6bma ucxodHo TeM ceMaHTunecKUM agpoM, KOTopoe 6mjo npucyme ^T0H $opMe. 06 ^T0M KOCBeHHO CBugeTejbCTByeT u uccjegoBaHue [ByHUHa 1970]: conocTaBjeHue MapuuHCKoro EBaHrejua c coBpeMeHHMM 6ojrap-CKUM nepeBogoM HoBoro 3aBeTa B^iaBujo, hto KOJunecTBO ynoTpe6jeHun nep^eKTa 434 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december eospocm. C ogHon ctopohm, ^TO ecTecTBeHHO npoucxoguT 3a cneT BbipaBHHBaHHH guc6anaHca nacTOTHOCTu nuHHO-HucnoBbix $opM nep^eKra (HanoMHUM, hto b ct.-cn. caMOH nacTOTHOH ^opMon nep^eKra 6bina $opMa BToporo nu^ eguHcTBeHHoro nucna) - TaK, b nacTHOCTH, nononHaeTca KonnnecTBO ^KC^epHeH^HanbHbIx ynoTpe-6neHHH b EBaHrenuu. C gpyroH ctopohm, hto cymecTBeHHO, nep^eKT noaBnaeTca u b page pe3ynbTaTUBHMx KOHTeKCTOB. Huse mm cocraBunu He6onbmyro (HenonHyro) BM6opKy Tex KOHTeKCTOB, rge b MapuuHcKOM EBaHrenHH npegcTaBneHa aopucTHaa $opMa, a b 6OnrapcKOM nepeBOge hoboto 3aBeTa - nep^eKT. Mm ucnonb3OBanu gBa 6OnrapcKHx nepeBoga - nepeBog Heo^nra PunbcKoro, H3gaHHe 1850 roga [HP 1850]; npuBoguTca nepBMM nocne ^HTaTM H3 MapuuHcKoro EBaHrenua, HOMep npuMepa c ogHUM mrpuxoM), u coBpeMeHHMH nepeBog, pa3MemeHHbin b HHTepHeTe BceMupHMM ^rnpoM nepeBoga Bu6nuu (World Bible Translation Center, https://give.bibleleague. org/resources/bible-download/bulgarian-new-testament; npuBoguTca btopmm, HOMep npuMepa c gByMa mTpuxaMu): 32 i pe^e eu aHfynb. He 5ou ca Mapue. oSpfrre 6o 6narogaTb oTb 5a. (Lk. 1.30) 32' He 6once MapiaMb 3amoTo ch HaMepn^a 6narogaTB oy Bra 32" — 33 Pene se eMoy npaBi oTtBtmTa ce TBopu u ®HBb 6^gemu. (Lk. 10.28) 33' npaBW ch wroBopn^t 33" npaBunHO OTroBopu 34 OHb se pene Btct ch ctxpaHHxt U3b mhocth Moe^.. 34' chhkh Te TiA caMb coxpaHH^t ot MnagocTb Ta ch 34" ot geTe cnacBaM Ta3u 3anoBegu. (Lk. 18.21) 35 raa eu ucb. hto ecrb MbHi u Te6i seHO. He oy npnge roguHa Moi. 35' iome He e gom.ro BpeMeTO mh 35" MoeTO BpeMe e^e He e HacTtnH.ro (In. 2.45) 36 Bipoy^u bo Hb He 6^geTt oc^^geHb. a He Bipoy^u rose oc^sgeHb ecTb. iKO He BtpoBa Bb iMA uHOHAgaaro cHa 5®ut. (In. 3.18) 36' 3a^OTO He e noBtpoBa^t bo uMe to Ha eguHopogHarw CMHa B^'iA 36" 3a^OTO He e noBHpBa^ b eguHcTBeHua Boshh Chh 37 Bb3AcA se KaMeHb ugese 6i oyMepM nesA. ic se Bb3Bege Bb icnpb ohh h pene. OT^e xBanra. Te6i Bb3ga^. tKo oycmima ma (In. 11.41) 37' 6narogapuMb Te 3a^o ch Me noc^yma^t 37" 6narogapa th ne Me ny 38 i pene eu 3a cn0B0 ce ugu. i3Hge 6icb U3 gbmTepe TBoe^.'. (Mk. 7.29) 38' 3a TOBa cn0B0 ugu: H3^t3e gi'aBono w g^epKa Ta th 38" 3aTOBa MOsem ga cu BbpBum - geMOHtT e H3.ra3t.ft ot gt^epa th B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 435 39 i OTiBimTaBi nci pene hmi. íko Ha pa36oHHHKa nu H3HgeTe ci p^^teMb H gpiKOnbMu ^th ma. (Mk. 14.48) 39' KaTO Ha pa36oHHuKanu H3.t3oxTe ci HO^OBe u c TOArn ga Me $aHeTe 39" HHMa ere gom.H ga Me 3an0BuTe c HO^OBe u Toaru, caKam cim npecTinHHK? 40 nunari ®e rname umi nTO 6o jmo cbtboph. ohh ®e jnme Bi3inumA nponbHu u. (Mk. 15.14) 40' H KaKBO e 3n0 COTBOpH^t? 40" KaKBO npecrinneHue e H3BpimH.? 41 EgHHH ®e oti hhxi ug^ ki ^apucioMi. u pimA hmi e^e cbtboph uc (In. 11.46) 41' u Ka3axa hm ^oto i iai ipaiui Hcyc 41" u hmi pa3Ka3axa KaKBO e H3BipmH. Hcyc. 42 Hmhí gma moí bí3m^th ca. i nTO peK^. OTne cncu ma oti roguHM ce^.. hi cero pagu npngi Ha roguhm cu^".(In. 12.27) 42' ho 3aT0Ba goflgoxi Ha tca naci 42" Ho Hanu 3aT0Ba cbm aomu Ha to3h CBaT, 3a ga CTpagaM! 43 npi^ge ®e npa3gbHHKa nacgh. BigM He íko npnge eMoy roguHa. ga npiugeTi oti Mupa cero ki otum. (In. 13.11) 43' noHe^e 3Haeme Hcyc neMy goflge naco ... 43" Hcyc 3Haeme ne e gom.ro BpeMeTO ... 44 BigM He íko Bbci gacTi eMoy oTgi bi p^gi. i íko oti 6a H3Hge u ki 60y rpAgeTi. (In. 13.3) 44' noHe^e 3Haeme Iuc1ci 3a^0 Ogi cunKO My e npega.t Ha p^e Te u w Era e u3ni3ni u Kogi Era wuBa. 44" Ho Hcyc 3Haeme ne OTe^ e npega. bckhko b pi^Te My u ne toh ot Eora e gomin u npu Eora ^e ce BipHe. KpoMe Toro, gona pe3y^bTaTuBHMx yn0Tpe6fleHuH nep^eKTa yBeflHHHBaeTca 3a cneT npuo6peTeHua ^T0H $0pM0H 3HaneHua KOCBeHHOH ^BHgeH^HanbH0CTH, a uMeHHO, uH^epeHTuBa (roBopa^un Ha6nK>gaeT pe3ynbrar CHTya^HH nu6o KaKue-TO 6onee KOCBeHHMe CBugeTenbCTBa Toro, nTO curyagua uMena MecTO, ho nunHO oh ee He Ha6nrogan): 45 i rna eMoy. BbciKi njiBKi npi^ge go6poe buho nonaraari. i erga oy nu^Ti ca Torga Tanie. tm ®e ct6.roge go6poe buho go ceni. (In. 2.10) 45' a tm ch CKpBi.i xy6aB0 to biho go cera 45" a tm ch 3ana3H. Han-xy6aB0T0 buho gocera 436 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 46 npumegime ®e pa6u rHHa pimA eMoy ru. He go6po jh címa cini ecH Ha ceni TBoeMb. OTi Koyg^ oy6o uMari njiBeji. ohi ®e pene hmi Bpari hjibki ce cbTBopH. (Mt. 13.27-28) 46' — 46" OTKige ca gom^H Te3u njeBeju? CTonaHHHiT OTroBopuj: HaKOH Bpar e HanpaBuj TOBa. 47 cjbimaBi ®e upogi pene. íko ero^e a3i oyciKK^xi uoaKa Cb ecTi. ti BlCTa OTi MpiTBMxi (Mk. 6.16) 47' 3a^0 ohhh IwaHHi KoroTO a3i nociKoxi, toh e; oh e BociKpecHa^i w MepTBH Te 47" HoaH, KoroTO a3 o6e3raaBux. e BiíKpiCHa^ ot MipTBUTe 48 OHi ®e pene ki hhmi. a3i 6pamiH0 uMaMi ícth ero^e bh He BicTe. raaxa ®e oyneHunu ki ce6i. ega kto npHHece eMoy ícth. (In. 4.32-33) 48' ga jh híkoh My goHece ga rage 48" ^,ajH HaKOH He My e goHeci^ He^o 3a ageHe? 49 i Bi3inuBi h MiHoro np^^aBi ca u3uge. i 6hcti íko MpiTBi. íko miho 3H raaaxa íko oyMtptTi. (Mk. 9.26) 49' h 6bige KaTO MepTBi, ^oto MH03UHa roBopexa ne oyMpe 49" to neverne KaTO MipTBO u MHoro ot xopaTa cu noMucjuxa ne e yMparo 5 BMBO.IM HTaK, mo^ko BugeTb, hto b 60nrapcK0M ceMaKTHHecKoe pa3BUTue nep^ercra ugeT HecKOJbKO hhhm nyTeM, HeM b MaKegoHCKOM. B o6oux a3HKax nep^eKT coxpaKaeT hcxoghbie xapakteph3aq0hh0-3k3hctehuhajbhbie ynotpesnehha, npucy^ue ctapocna-BaHCKOMy nep^eKTy. ®e KacaeTca pe3yjibTaTHBK0H ceMaKTHKH, to b MaKegoKCKOM gja Bbipa^eHua stofo 3HaneHua 6bma rpaMMaTHKajH30BaHa HOBaa nep^eKTHaa $opMa, b 60jrapcK0M ®e j-nep$eKT, ocTaBaacb eguHCTBeHHOH nep$eKTonogo6Hoñ ^opMoñ b raarojbHOH cucTeMe, geMOHCTpupyeT nocTeneHHoe Hapa^uBaHue pe3yjbTaTUBHHx ynotpeônehhh. ,3,oja pe3yjibtathbhbix ynotpesnehhh nep^ekta b 60jrapck0m heckojb-KO B03pacTaeT no cpaBHeHuro co CTapocnaBaHCKHM, hto TaK^e nogTBep^gaeT Hamy MHCJb o TOM, hto HenpaBOMepHO roBopuTb o nocTeneHHOH yTpare M^KOCjaBaHCKUM nep^eKTOM pe3yjbTaTUBH0H ceMaHTUKH, TaK KaK Ha caMOM gene Ha6jK>gaeTca npo-THBonojo^Kaa TeHgeHuna. roBopa o guaxpoHHHecKOH 3bojmuhh nep^eKTa, HCCjegoBareju o6hhho nogpa-3yMeBaroT npuo6peTeHue $opMoñ nep^eKTa ^pHH^H^HaJbH0 hhhx rpaMMaTHHecKHx 3KaHeKHH (KanpHMep, 3KaHeKHH KOCBeKKOH 3BHgeKUHajbK0CTH HJH 3HaHeHHa KeMap-KupoBaKHoro npeTepuTa). npu 3tom, xoTa (^arcraHecKH o6^hm MecTOM aBjaeTca, hto nep^eKT npegcTaBjaeT co6oh KjacTep 3HaHeHUH (HacTO Bcero b Hero b toh hjh hhoh KOMÔHKauHH BKjronaroTca pe3yjbTaTHBKoe, SKcnepueKUHajbHoe, HKKjro3HBKoe h hm-MeguaTHoe 3HaHeHua, cm., HanpuMep, [Dahl 1985: 132-33]), a) 3a ucxogHoe 3HaHeHue B^agHMHp A. njyHraH, AHHa W. ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^erna 437 nep^eKTHon $opMbi Bcerga npHHHMaeTca pe3yjbTaTHBHoe (cp. Bybee et. al 1994: 105, Dahl 1985: 135, njyHraH 2016: 23-26) u 6) guaxpoHH^ecKue oraomeHua Me^gy 3HaHeHHHMH BHyTpu nep$eKTHoro KjacTepa ocTaKrrca 3a paMKaMu TunonorHHecKnx Hcc^egoBaHHH. OgHaKo, KaK noKa3breaeT Hacraa^ee uccjegoBaHue, b CTapocnaBaHcKoM nep^eKT Mor ucxodHo HMeTb ^K3HCTeH^HaflbH0-xapaKTepH3a^H0HH0e, a He pe3yjbTaTUBHoe 3HaneHHe. TaKUM o6pa3oM, bo3mo®ho, hto b TunonorunecKyro KapTHHy pa3BHTHa nep^eKTa cjegyeT BKjKwuTb, Hapagy c ucxogHo pe3yjbTaTUBHbiMu nep^eKTaMu, ucxogHo ^K3HCTeH^HaflbH0-xapaKTepH3a^H0HHHe nep^eKTbi, npegcTaBjeHHbie cTa-pocnaßaHcKHM u ero HacjegHUKaMu, 6ojrapcKUM u MaKegoHcKUM. !3tot nep^eKT, B03HHKmHH He u3 pe3yjJbTaTHBH0-n0ceccuBH0H uMemb-K0HCTpyK^HH, a u3 6hthhhoh KoHcTpyKqHH c He pe3yjKTaTHBHbiM, a xapaKTepH3a^H0HHMM npHHacTHeM, BepoaTHo, Mo^eT npegcTaBjaTb oco6yro pa3H0BHgH0cTb nep^eKTa, go chx nop He 3aHHMaBmyro goj^Horo MecTa b TunonoraHecKoM nopTpeTe 3toh rpaMMeMbi u b H3yneHHH guaxpo-HHHecKHx nyTen ee pa3BHTHa. Hhtepatypa Joan L. Bybee et. al, 1994: The evolution of grammar: Tense, aspect and modality in the languages of the world. Chicago: The University of Chicago Press. Östen Dahl, 1985. Tense and aspect systems. Oxford: Blackwell. Victor A. Friedman, 1981: Admirativity and confirmativity. Zeitschriftfür Balkanologie 17/1. 12-28. Victor A. Friedman, 2004a: Evidentiality, Modality, and Narrative in Macedonian and Other Balkan Languages. Brian D. Joseph & M. A. Johnson (eds.). Macedonian Studies. Papers from the Fifth International Macedonian-North American Conference on Macedonian Studies. Columbus: Ohio. Victor A. Friedman, 2004b: The typology of Balkan evidentiality and areal linguitics O. Miseska Tomic (ed.) Balkan Syntax and Semantics. Amsterdam: Benjamins. 101-34. Catherine M. MacRobert, 2013: The Competing Use of Perfect and Aorist Tenses in Old Church Slavonic. Slavia - casopispro slovanskou filologii 82/4. 387-407. Radoslav Vecerka, 1993: Altkirchenslavische (altbulgarische) Syntax. II. Die innere Satzstruktur. Monumenta linguae slavicae XXXIV (XXVII, 2). Freiburg:U. W. Weicher. HuHa Apyitohoba, 1980: Tunu H3UKoeux 3Hanenuu: O^nrn. Coöumue. OaKT. M.: HayKa, 1988. [Nina D. Arutjunova, 1980: Tipy jazykovyh znacenij: Ocenka. Sobytie. Fakt. M.: Nauka, 1988.] HpuHa K. Byhhha, 1959: CucTeMa BpeMeH cTapocjaBaHcKoro raarona. M.: H3ga- TejbcTBo AKageMuu HayK CCCP. [Irina K. Bunina, 1959: Sistema vremen staroslavjanskogo glagola. M.: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR.] 438 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Hpma K. Byhhha, 1970: Mcmopun ^Ma^OMbHux epeMen e 6oM^apcKOM H3UKe. BpeMena unduKamuea. M.: HayKa. [Irina K. Bunina, 1970: Istorija glagol'nyh vremen v bolgarskom jazyke. Vremena indikativa. M.: Nauka.] AHgpe Bahah, 1952: PyKoeodcmeo no cmapocnaemcmMyx3biKy. nep. c $paH^ M.: H3gare^bCTBo HHocrpaHHoft ^HTeparypbi. [André VAillant, 1952: Rukovodstvopo staroslavjanskomu jazyku. Per. s franc. M.: Izdatel'stvo inostrannoj literatrny.] HarMHa B. BOCTPHKOBA, 2009: ^KC^epueHTUBHbIe npegro^eHHa: rpaMMaruKMroaqHa gHCKypCHBHbix $yH^HH. Bonpocbl R3blKo3UanUR No. 3. 19-31. [Natalija V. Vostrikova, 2009: Èksperientivnye predloženija: grammatikalizacija diskursivnyh funkcij (Experiential sentences: On grammaticalization of discourse functions). Voprosy Jazykoznanija No. 3. 19-31.] Mapua ^E-^hoba, 1970: Hcmopun Ha cnownume muucwu epeMena e ôbmapcKu, cbpôoxbpeamcKU u cnoeencKU e3UK. Co^ua: Hhcthtjtkt 3a ômrapcKH e3HK. [Marija Dejanova, 1970: Istorija na složnite minali vremena v balgarski, sarboharvatski i slovenski ezik. Sofija: Institutat za balgarski ezik.] AHgpeft A. Ko3noB, 2016: MoKmaHCKHH pe3y^brarHB h guaxpoHna pe3y^KrarHBHOH KoHcrpy^uu. BonpocuR3UKo3uanuR No. 1. 51-75. [Andrej A. Kozlov, 2016: Mokšanskij rezul'tativ i diahronija rezul'tativnoj konstruk-cii (Moksha mordvin resultative and the diachrony of resultative constructions). Voprosy Jazykoznanija No. 1. 51-75.] TnMyp Mahcak, 2016: nep^eKT h aopncT b hh^ckom gua^eKTe yguHCKoro a3bma. Peg. TnMyp MancaK, B^agHMup n^yHraH, KceHua CeMëHoBa. HccœgoBaHHa noTeopuu rpaMMaruKH, Bbm. 7: Tuno^oraa nep^eKra. Acta linguistica Petropolitana. XII/2. 315-78. [Timur Majsak, 2016: Perfekt i aorist v nidžskom dialekte udinskogo jazyka. Red. Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semënova. Issledovanija po teorii gramatiki, vyp. 7: Tipologija perfekta. Acta linguistica Petropolitana. XII/2. 315-78.] TnMyp MancaK, B^agHMup n^yHraH, KceHna CeMëHoBa (peg.), 2016: HccœgoBaHna no TeopHH rpaMMamKH, Bbm. 7: Tuno^orua nep^eKTa. Acta linguistica Petropolitana XII/2. [Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semënova (red.), 2016: Issledovanija po teorii grammatiki, vyp. 7: Tipologija perfekta. Acta linguistica Petropolitana XII/2.] AHacTacHH .H. Makapoba, 2016: O $opMax u ^yH^uax nep^eKTa b 3anagHoMaKe goHCKux gua^eKTax. Peg. TuMyp MancaK, B^aguMup n^yHraH, KceHua CeMëHoBa. Hcc^egoBaHHa no Teopuu rpaMMaruKH, BMn. 7: Tuno^oraa nep^eKra. Acta linguistica Petropolitana XII/ 2. 217-34. [Anastasija L. Makarova, 2016: O formah i funkcijah perfekta v zapadno makedonskih dialektah. Red. Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semënova. Issledovanija po teorii grammatiki, vyp. 7: Tipologija perfekta. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 217-34.] HP 1850 — Hobhh 3aB'frrb Tocnoga Hamero Iucyca Xpïcra cera hobo nepeBegeHHbin w C^aBeHCKarw Ha Bo^rapcKÏH A3MKb dTb Heo^vra IepoMoHaxa n. n. Pbmb^. H3game Bropo. Bb CMvpnh, Bb Tvnorpa^ïu A. ^.aMÏaHoBa, 1850. [Novyj Zavet'' Gospoda Našego Iiusa Xrista sega nogo perevedennyj ot Slavenskago na Bolgarskij B^agHMHp A. njyHraH, AHHa ypMaHHHeBa: K ranojrorHH Hepe3yjiLTaTHBHoro nep^eKTa 439 ezyk'' ot'' Neofita Iero-monaxa P. P. Ryl'ca. Izdanie vtoro. V" Smyrne, v" typografii A. Damianova, 1850.] B^agHMnp A. n^YHraH, 2011: BeedeHue e ^paMMamu^ecKyw ceMaHmuKy. M.: H3gaTe^bCTBo Prry, 2011. [Vladimir A. Plungian, 2011: Vvedenie v grammatičeskuju semantiku. M.: Izdatel'stvo RGGU, 2011.] B^agnMnp A. n^YHraH, 2016: K Tnnoflornn nep^eKTa b a3biKax Mupa: npegnc^o Bue. Peg. TuMyp MancaK, B^agHMHp n^yHraH, KceHHa CeMeHoBa. Hcc^egoBaHHa no TeopHH rpaMMaTHKH, Bbm. 7: Tuno^orna nep^eKTa. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 7-36. [Vladimir A. Plungian, 2016: K tipologii perfekta v jazykah mira: predislovie. Red. Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semenova. Issledovanija po teorii grammatiki, vyp. 7: Tipologija perfekta. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 7-36.] ^MHTpun B. CHHHHABA, 2016: EBponencKnn nep^eKT cKBo3b npu3My naparae^bHoro Kopnyca. Peg. TuMyp MancaK, BnagHMup n^yHraH, KceHHa CeMeHoBa. Hcc^ego-BaHHa no Teopnu rpaMMaTHKH, Bbm. 7: Tuno^orna nep^eKTa. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 85-114. [Dmitrij V Sičinava, 2016: Evropejskij perfekt skvoz' prizmu parallel'nogo korpusa. Red. Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semenova. Issledovanija po teorii grammatiki, vyp. 7: Tipologi perfekta. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 85-114.] AHHa ro. ypMAHHHEBA, 2016: «AHTunogbi» nep^eKTa b caMoguHcKHx a3biKax: HeHenKoe npomegmee BpeMa. Peg. TuMyp MancaK, B^agHMup n^yHraH, KceHua CeMeHoBa. Hcc^egoBaHua no Teopuu rpaMMaTHKH, Bbm. 7: Tuno^orua nep^eKra. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 475-534. [Anna Ju. Urmančieva, 2016: «Antipody» perfekta v samodijskih jazykah: neneckoe prošedšee vremja. Red. Timur Majsak, Vladimir Plungian, Ksenija Semenova. Issledovanija po teorii grammatiki, vyp. 7: Tipologija perfekta. Acta linguistica Petropolitana XII/2. 475-534.] Povzetek Prispevek obravnava pomenske značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta, analitične glagolske oblike, sestavljene iz l-deležnika polnopomenskega glagola in sedanjiških oblik pomožnika byti. Osrednji cilj prispevka je oris pomenskih značilnosti starocerkvenoslovanskega perfekta glede na tipološke lastnosti oblik v različnih jezikih. Na podlagi sopostavitve starocerkvenoslovanskih oblik perfekta in aorista smo prišli do naslednjih zaključkov: a) rezultativni pomen se pogosto izraža z oblikami aorista; b) nerezultativni pomen konteksta ne vpliva na rabo oblik perfekta. Starocerkvenoslovanski perfekt torej ni povezan z izražanjem rezultativnega pomena. 440 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Glede pomena starocerkvenoslovanskih oblik perfekta opozarjamo na naslednje značilnosti: a) perfekt se pogosto uporablja v eksistencialnih in posebej v doživljajskih kontekstih: situacija je bila vsaj enkrat umeščena v preteklost; b) perfekt se pogosto uporablja v kontekstih, kjer situacija ne opisuje samo sebe, temveč izraža bistvene značilnosti osebka v vlogi vršilca dejanja (ali protagonista fragmenta besedila) c) za glagole, ki so v rabi v perfektu, pogosto velja, da ne opisujejo konkretnih, časovno umeščenih situacij, temveč povzemajo določeno zaporedje dogodkov; takšno rabo označujemo kot interpretaci'sko. V prispevku dokazujemo, da se raba cerkvenoslovanskega perfekta nanaša na vrsto pomenov, ki niso povezani z rezultativnim pomenom. Ker tipološke raziskave vedno izhajajo iz stališča, da je prvotni pomen perfekta povezan z rezultativom, bi bilo smiselno predpostaviti, da je odsotnost rezultativnega pomena tudi posledica izgube tega pomena v rabi. V prispevku zagovarjamo drugo hipotezo, in sicer poskušamo dokazati, da rezultativna raba prvotno sploh ni bila značilna za cerkvenoslovanski perfekt. Našo hipotezo potrjuje primerjava rabe cerkvenoslovanskega perfekta z rabo perfekta v makedonščini in bolgarščini. Domnevamo, da je primeru starocerkvenoslovanskega perfekta pomensko težišče te oblike doživljajskost (eksperiencialnost) ali natančneje eksistencialnost. To pa pomeni, da je v tipo-loško shemo razvoja perfekta v različnih jezkih treba poleg rezultativnega pomena vključiti še prvotno eksistencialno-lastnostne perfekte, ki so značilni za cerkvenoslovanščino in njena naslednika - bolgarščino in makedonščino. Posebna različica perfekta, ki ni nastala iz rezul-tativno-svojilne zgradbe z imeti, temveč iz zgradbe z biti in deležnikom, ki pripisuje lastnost, zaenkrat ostaja na področju tipologije perfektov in diahronije razvoja oblik perfektnih oblik še vedno slabo raziskana. UDK 811.163.2'367 Svetlana Slavkova Department for interpretation and translation Bologna University - Campus of Forli (Italy) svetlana.slavkova@unibo.it HE3ABHCHMHE -®OPMbI B BOnPOCfflEnbHblX nPE^HO^EHH^X B BOOTAPCKOM £3bIKE (b COnOCTaBjeHUH C pyCCKHM) B CTaTbe npoaHajH3HpoBaHLi He3aBHCHMLie da-^opMti b 6ojrapcKux o6mnx Bonpocax 6e3 HacTH^i mu. HccjegyroTca bo3moxhocth peaJH3a^HH oö^e^aKTunecKoro 3HaneHna HecoBepmeHHoro Buga rjarojOB KaK b npe3eHce, TaK u b o6jacTu npomegmux BpeMeH. n0Ka3aH0 pacnpegejeHue pa3H0BngH0CTen oö^e^aKTunecKoro 3HaneHna b paccMOTpeH-HLix TeMnopantHHx ^opMax, onpegejemi cjynan KOHKypeH^HH c coBepmeHHMM BugoM u BLiaBjeHLI COOTBeTCTBHa ÖOjrapCKHx da-KOHCTpy^HH B pyccKOM «3HKe. Knwneeue cnoea: da-K0HCTpyKU,HH, BonpocHTenbHbie npegnoxeHna, öojrapcKHH a3MK, HecoBepmeHHLin Bug, oö^e^aKTunecKoe 3HaneHne The article analyzes independent da-forms in Bulgarian interrogative sentences without a li particle. The study focuses on the factors responsible for the realization of the general factual meaning of imperfective verbs in the present and in various past tenses. The distribution of different types of general factual value across different temporal forms is shown with regard to the aspectual concurrence and their Russian counterparts. Keywords: da-constructions, interrogative clauses, Bulgarian, imperfective aspect, general factual meaning 1 Oß^He 3aMenaHHH B HacToa^en crarbe mm paccMOTpHM HeKOTopwe Cflynan ynorpeÖjeHua pa3H0-BHgHOCTen o6me$aKTHHecKoro 3HaneHna HecoBepmeHHoro BHga raarona b o6^ux da-Bonpocax b 60jrapcK0M a3bme b conocTaBjeHuu c pyccKHM. CoraacHO oö^enpu-HaTOMy onpegeneHuro oö^e^aKrunecKoro 3HaneHua, oho Ha3MBaeT gencTBue «6e3 yneTa KOHKpeTHMx ycjOBun ero ocymecTBjeHua» (MacjOB 1984: 73) u n03B0jaeT cocpegoTOHHTb BHHMaHue «jumb Ha $aKre ero Hajunna njn OTcyTcrBua» (TpaMMaraKa 80: 612). npu onucaHuu pyccKoro a3MKa oö^e^aKrunecKaa raarojbHaa npeguKanna paccMapuBaeTca npe^ge Bcero b njaHe peTpocneKnuu, T.e. ^T0 nacraoe 3HaneHue rjarojOB HCB roynaetca npe^ge Bcero c tohkh 3peHua KOHKypeHnuu BugoB b npo-megmeM BpeMeHn (DiOBHHCKaa 1982, PaccygoBa 1982, nagyneBa 1991, 2010a [1996], 2013, Mejur 2002, 2013, fflaryHOBCKun 2009, Dickey 1995, 2000, Mehlig 2001). 442 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december OgHaKO $aKTH 6oirapcKoro a3HKa roBopaT o tom, nTO o6me$aKTunecKoe 3HaneHue goi^HO paccMaTpuBaTbca KaK Bugo-BpeMeHHaa $opMa (0C06eHH0 b npomegmeM u 6ygy^eM BpeMeHu). Tpagn^OHHO oho onucHBaeTca He KaK OTgeibHoe 3HaneHHe HCB, a KaK 3HaneHue KOHKpeTHHx rpaMMaTunecKux BpeMeH (b ochobhom, npomegmux) n b CTaBmux y®e KiaccHnecKHMH pa6oTax AHgpennuH 1978 u MaciOB 1959, u b gpyrux pa6oTax, nocBa^eHHbix ^eHOMeHy KOHKypeHnnn BugoB (CTaHKOB 1976). Hcxoga U3 rpagunnoHHoro onucaHua yKa3aHHoro 3HaneHna b pyccKOM a3HKe u npogoi^aa HanaTHe HaMu conocraBureibHbie ucciegoBaHua oö^e^aKrunecKoro 3HaHeHna HCB b npomegmeM BpeMeHu (CiaBKOBa 2015a), b nacTHOM Bonpoce (CiaBKOBa 2015b), b 6ygymeM BpeMeHu (CiaBKOBa, 2018), mh o6paruMca k ^eHOMeHy Ha3HBaHna ^arcra b HeK0T0pHx da-KOHCTpyKnuax b 60irapcK0M a3HKe u b ux pyccKux cooTBeTCTBuax, nTo6H B^iHBUTb ciynan peairoaqnn o6me$aKTunecKoro 3HaneHna. KoHCTpyKquu c da paccMarpuBaroTca bo Bcex ro^nociaBancKnx a3HKax KaK apeaibHoe aBieHue 6aiKancKoro a3HK0B0r0 coro3a, uMero^ero nenrp u nepn^epnro (AceHOBa 2002: 16). B pa6oTax no ucTopuu 6oirapcKoro a3HKa npeo6iagaeT MHeHue o napaiieibHOM cymecTBOBaHun HH^HHHTHBa u da-$opM b CTapociaBaHCKOM a3HKe (MuHneBa 1968, 1985) c nociegyro^uM nocTeneHHMM BHTecHeHueM HH^HHuruBa h OKOHnaTeibHHM yraep^geHneM da-$opM b paHHun HOBo6oirapcKUH nepuog (MupneB 1937, 1978, AceHOBa 2002).1 B coBpeMeHHOM 60irapcK0M poib da KaK KOMnieMenrroaropa, MapKupyro^ero cy6opguHanuro (b tom nncie, b conocraBieHun c gpyruMu ciaBaHCKUMn a3HKaMu) nogpo6HO onncaHa b pa6oTax KpinoBa 1998, ^aKipoBa 2008). ^ocKOHaibHO onncan nognuHHTeibHHn coro3 da b ciOBeHCKOM npu HeK0T0pHx riaroiax, o6o3Hanaromnx MeHTaibHyro u peneByro geaTeibHOCTb, b conocraBieHun c pyccKHM b pa6oTe Uhlik, Žele 2018, rge, b nacTHOCTu, noKa3ana B3auMO3aBHCUMOCTb riaBHon u 3aBucuMon npeguKaqun (b tom nncie c TonKH 3peHna BpeMeHu u HaKiOHeHua) b cio^hhx npeg-io^eHuax c Hecnennain3HpoBaHHbiM C0ro30M da. B 6oiee paHHux ncciegoBannax OTMenaiocb, nTO noBegeHue da b CiOBeHCKOM OTiunaeTca ot ^yHKqnn ero cooTBeT-CTBun b neHTpaibHOM 6aiKaHCKOM apeaie, nocKOibKy oh BegeT ce6a b ochobhom KaK H3iacHUTeibHHn coro3 (cm. o6 3tom ^eaHOBa 1982). B pa6oTe Alvestad 2017 Ha 6a3e ciaBaHCKHx a3HKOB aHaiu3HpyeTca b conocTaBnreibHOM niaHe ncn0ib30BaHHe BHga riaroia b HH^nHnraBe h b cooTBeTCTByromnx HH^nHnraBy b ro^nociaBaHCKnx a3HKax da-KOHCTpyKqnax b 3aBHCUMHx Kiay3ax. Oco6oe BHUMaHne ygeiaeTca na-CTOTHOCTu HecoBepmeHHoro Buga n o6cy®gaeTca ero ynoTpe6ieHue, aHaiornnHoe Ha3HBaHuro ^arcra gencTBna. nogpo6Henmnn aHaiu3 cnnraKcnnecKoro noBegeHua 6oirapcKux da-KOHCTpyKnnn n nx pyccKux cooTBeTCTBun npegcraBieH b pa6oTax E.ro. HBanoBon (2014, 2018).2 1 O cocy^ecTBOBaHun da-KOHCTpy^UH n UH^nHUTUBa b ^pKOBHOciaBaHCKnx pyKonncax MaKegoHCKon pega^nn (XII-XIV BB.) CM. JaieBa-yinap 2014. 2 Ba^Htie noio^eHua o da-KOHcrpy^nax pa3pa6oTaHH b pa6oTax MaciOB 1981, Hn^iOBa 2007a, 2007b, 2008), nonoB 1963, «eKOBa 2001, 2002. Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 443 ^to KacaeTca Buga riaroia, Heo6xoguMo oco6o oTMeTUTb pa6oTy yxiuK, ®eie 2018,3 b KoTopon ygeiaeTca c^e^uaIbHoe BHUMaHue Bbi6opy Bugo-BpeMeHHHx $opM b cioBeHCKnx da-npegioxeHuax, Bbipaxaromux no6yxgeHue uiu xeiaHue. nepenuciaroTca ciynau orpaHUHeHua Ha ucn0ib30BaHue BugoB, KaK b He3aBucuMHx, TaK u b npugaTonHHx npegioxeHuax. Abtoph npuxogaT k BHBogy, nTo b no6ygu-TeibHHx npegioxeHuax npeo6iagaeT coBepmeHHbin Bug da-$opMbi, b to BpeMH KaK b onTaTUBHHx óa-KoHCTpyKquax Ha6irogaeTca oTHocuTeibHoe paBHoBecue Mexgy coBepmeHHHM u HecoBepmeHHHM BugoM. OgHaKo hu b ogHon u3 u3Becrabix HaM pa6oT He ygeiHiocb c^e^ua^bH0^0 BHUMaHUH Bonpocy o KpuTepuax Bbi6opa u o ^yHKquax BugoBoñ xapaKTepucTUKH riaroioB b BonpocuTeibH^ix da-K0HCTpy^uax. Huxe mh He 6ygeM paccMaTpuBaTb nognuHeHHHe óa-K0HCTpyKquu u He3aBucuMHe no6yguTeibHbie u onTaTUBHHe BHCKa3HBaHua, a cocpegoTonuM CBoe BHUMaHue Ha caMocTOHTeibHbix da-Bonpocax 6e3 nacrunbi nu b conocTaBieHuu c pyccKUM h3mkom. npexge Bcero KpaTKo ocTaHoBUMca Ha TaK Ha3biBaeMbix da-K0HCTpy^uax (da-$op-Max riaroioB) b 60irapcK0M a3HKe. EoirapcKue da-K0HCTpyKquu npegcTaBiaroT co6on coneTaHue ciyxe6Horo cioBa da c $opMon rjiaroia b Hacroa^eM uiu b ogHoM U3 npomegmux BpeMeH: da omuda, da e omuMbM, da He 3acna (aopucT gonycKaeT ToibKo oTpunaTeibHyro $opMy), da 6eme emanan no-paHo. Bonpocy o da-K0HCTpyKnuax KaK b npocToM, TaK u b npugaTonHHx npegioxeHuax b cocTaBe cioxHoro nocBa^eHo MHoxecrao HaynHbix ucciegoBaHun. B nuTepaType, HanuHaa c pa6oT MacioBa 1959, 1981 o6cyxgaica Bonpoc o npuHagiexH0CTu da-$opM k c$epe gencTBua KoHbroHKTUBa / cy6broHKTUBa, ogHaKo u cerogHH epegu 6oirapucTOB HeT eguHoro MHeHua no Bonpocy. Eoiee Toro, E.ro. HBaH0Ba, ccHiaacb Ha pa6oTH HacK0Ba 2009 u HunoioBa 2008, oTMenaeT, hto «HeKo-TopHe ynoTpe6ieHUH CBH3aHH0H da-K0HCTpyKquu uMeroT u HeMogaibHoe 3HaneHue» (HBaH0Ba 2014: 105). B nacTHocTu, b pa6oTax HacK0Ba 2008 u 2009 penb ugeT o tom, nTo da, Hapagy c gpyruMu coro3aMu (KaK ne, HanpuMep), npu HeKoTopHx riaroiax ucnoib3yeTca KaK npocTon coro3 b npugaTonHHx u3bHCHUTeibHbix. HeKceMa da TpaKTyeTca, KaK npaBuio, KaK $0pM006pa3yromaa nacida b cocTaBe cioxHbix riaroibHHx $opM (6ygymero b npomegmeM, 6ygymero npegBapuTeibHoro b npomegmeM, oTpunaTeibHooro 6ygy^ero) uiu b C0CTaBH0M rjiaroibHoM CKa3yeM0M nocie MogaibHHx uiu $a30Bbix riaroioB. B KanecTBe nogHHHHTerbHoro eoro3a (K0MnieMeHTU3aT0pa) da BBoguT u3bHCHUTeibHbie, onpegeiuTeibHbie u o6cToaTeib-CTBeHHHe npugaTonHHe npegioxeHua, b nacTHocTu, neieBbie, onpegeiuTeibHbie, yCI0BUH. 3 Bbipaxaro CBoro 6iarogapHoCTb aBTopaM 3a jiro6e3H0 npegocTaBieHHyro B03M0XH0CTb 03HaK0MUTbca co CTaTbeH go ee ny6iUKa^u. 444 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december B Hea3BHCHMOM ynoTpe6neHuu, T.e. b caMocToaTenbHbix npocrbix npegno^eHHax da $yH^uoHupyeT KaK MoganbHaa nacida, MapKupyromaa He$aKTHBH0CTb b bh-CKa3biBaHHHx c ceMaHTHKOH no6ygHTe^bHOCTH (TaKHx KaK npocb6a, npHKa3, coBeT, no^enaHue, HanoMHHaHHe) unu ^enareflbHocTH. CnpaBegnuBbiM npegcTaBnaeTca 3aMenaHHe P. hh^aoboh o tom, hto pemaromee 3HaneHne gna HHrepnperauuH Hnn0KyrHBH0H cunbi BbiCKa3biBaHua c da-K0HcrpyKuueH HMeeT neKCHHecKoe 3HaneHue raarona u KoHTeKCT: «nopagu MHoro3HaHHocrra u h n0flH$yHKqH0HanH0CTTa Ha da-$opMHTe [...], 3HaneHueT0 hm He Mo^e ga 6ige onpe-geneHo, 6e3 ga ce B3eMe npegBug 3HaneHHero u Hn0Ky^H0HHara cuna Ha H3Ka3BaHero, b Koeio ca ynoipe6eHu, a b pegu^ cnynau u neKCuKanH0T0 3HaneHue Ha rnaronHara $opMa, KaKTo h gpyru HenHu rpaMaruHecKH 3HaneHua. KoHTeKCT'bT u CHTya^HaTa oimo TaKa gonpuHacaT cimecTBeHo 3a onpegenaHe Ha 3HaneHueT0 Ha H3Ka3BaHHaia c da-$opMH» (Hu^noBa 2007a: 13-14). MHoro3HanHocTb u MH0ro$yH^u0HanbH0CTb da, b HeKoTopoM CMbicne ero a6-CTpaKTHocTb, npuBena k T0My, hto Ha 0CH0Be da b 6onrapcK0M a3bme TaK^e 06pa30-BaHo 6onbmoe KonunecTBo cno^Hbix HacTH^ (uem da, da He 6u da, ^e da) u C0ro30B (6e.3 da, MaKap u da, BMecmo da, ue da, oceeH da, npedu da, aKO u da). Eonee Toro, cnumK0M 6onbmoe pa3H006pa3ue ^yHKquH 6onrapcKHx da-K0HCTpyKquH MemaeT ux oTHeceHuro k KaKon-nuOo nerKo orpaHHHeHHon 30He MoganbHocrH unu k KaK0My-nu60 ogHoMy HaKnoHeHuro (om. TaK^e HBaH0Ba 2014: 104-106). KaK y^e 6bino CKa3aH0, da-K0HCTpyKquH 6biBaroT He3aBucuMHMH (Korga $opMa 'da + rnaron' ynoTpe6naeTca caMocToaTeflbHo) u 3aBucuMHMH (b kotophx KoHcrpyK-^Ha 'da + rnaron' ynpaBnaeTca gpyrM rnaronoM unu npegno^eHueM), a ux o6muM ceMaHTHHecKHM npu3HaK0M aBnaerca He$aKTHBH0CTb b caM0M mup0K0M noHHMaHHu: B03M0®H0CTb, npegnono^eHue, Heo6xoguM0CTb, onTaTHBHocTb, n0BenuTenbH0CTb [pa3pemeHue, 3anpeT, npegociepe^eHue]) (Hu^noBa 2007: 14). He3aBHCHMbie da-K0HCTpy^uu MoryT cociaBnaTb agpo noBecTBoBarenbHbix, no6yguTenbHbix u BonpocuTenbHHx BbiCKa3biBaHHH. KaK y^e 6bino CKa3aH0, b Hacroameñ pa6oie mh orpaHHHHMca aHanu30M HeKoTopbix He3aBucuMHx da-K0HCTpyKquH, npe^ge Bcero, o6mux BonpocoB, o^opMneHHbix npu noMomu da-$opM. Mto KacaeTca Mop^onorunecKux xapaKTepHCTHK raarona, Hago 3aMeTHTb, hto da-K0HCTpy^uu ucnonb3yroTca, b oohobhom, b $opMe Hacioamero BpeMeHu, nep-$eKia unu nnrocKBaMnep^eKTa raaronoB HCB unu CB. bo3mo®hh pe3Kue, rpy6bie npuKa3bi c Bbpa^eHHHM unu He Bbipa^eHHbiM, ho nogpa3yMeBaeMHM cy6ieKT0M b nuHHbix npegno^eHnax: (Tu) da Mbmum! Eonee MarKoe no6y®geHue (0C06eHH0 ecnu Tpe6yeMoe geñcTBue coBnagaeT c ^enaHuaMH naqueHca unu agpecara): fía My ce dadam mpu dHu nonuexa! MoganbHocrb HeoOxogHMocTH npHcyrcrByer b Bonpocu-renbHHx npegno^eHuax, Bbipararomux CKpbrryro npocb6y: fía me (no)numaM He^o? CeMaHruKa co^aneHua npHcyrcrByer b BocKnuuarenbHbix KoHcrpyKuuax: fía nanpaeu maxaea 6eMn! fía-K0HCTpy^HH c nnrocKBaMnep$eKT0M o6^ihho nepegaror ceMaHTHKy ^enarenbHocrH, coBera unu (pe^e) HeoOxogHMocrH unu gon^eHcrBoBaHHa: fía 6eme Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 445 omuMbM Ha neKap! npu ^T0M bo3mo®hh u KoHTpa^aKTUBHbie ynoTpeöneHua: fía 6xx My nucan naepeMe... B KOHTeKCTe 0Tpu^aHHa da-KoHCTpy^ua c rnaronoM b npe3eHce MO^eT Bbipa^arb 3HaHeHue onaceHua unu npegocTepe^eHua: fía ne nadneM! KaK y®e öbino CKa3aHO, b gaHHon CTaTbe mh orpaHUHUMca aHanu3oM ucnonb3oBa-HUa BHgOBHX $OpM B HeKOTOpHX He3aBHCHMHX da-KoHCTpy^Uax B COnOCTaB^eHHH c pyCCKHM, npe^ge BCero, b oö^ux BonpoCax, o^opMneHHbix npu noMO^H da-$opM, C ^nbro BbiaBneHua cnyHaeB peanu3a^uu oö^e^aKTUHecKoro 3HaHeHua HCB, KaK ogHoro H3 nacTHHx 3HaHeHUH HCB.4 B oö^ux Bonpocax c da-KoHCTpyKquaMu MoryT ucnonb3oBaTbca npe3eHC, aopucT (Tu da ne 3acna?) u nep^eKT, Bce nu^ u Hucna rnaronoB. 2 ^a-KOHCTpy^HH c r^aro^OM b <|)O|)\ic npe3eHca B 3tom naparpa^e mh ocraHoBUMca CHaHana Ha da-Bonpocax 6e3 BonpocuTenbHon Hacru^i nu b $opMe BToporo nu^ HacToa^ero BpeMeHu (1). TaKue ^opMynupoBKu npegcraßnaroT coöon öonee MarKUH BapuaHT npaMbix BonpocoB c Hacru^H nu 6e3 da (2): (1) fía nosnaeame HaKoro ot TpeTu Kypc? (2) no3naeame nu HaKoro ot TpeTu Kypc? npu o^opMneHun Bonpoca 6e3 Hacin^i nu ucnonb3yK>Tca, KaK npaBuno, rnaronbi HCB, Ha3HBaro^ue cocroaHue unu geaTenbHocTb. B pyccKoM a3HKe npegno^eHHbiM öonrapcKHM npuMepaM cooTBeTCTByroT CTaHgapTHbie BonpocH, o^opMneHHbie npu noMo^u oTpu^Hua, KaK npaBuno, b Hacroa^eM BpeMeHu (3): (3) Th HuKoro ne snaeMb c TpeTbero Kypca (HapaBHe c Th Koro-Huöygb snaeMb c TpeTbero Kypca?). HHane Hago TpaKToBaTb öonrapcKue da-Bonpocbi c oTpu^HueM. Ohu oTflUHararca TeM, hto c ux noMo^bro roBopa^un BHCKa3HBaeT cbok» coöcraeHHyK) uHTepnpeTauuro HaönrogaeMoH cuTyaquu, bo3mo®hhh BHBog unu goragKy. TaK, HanpuMep, oöpa^eH-hhh k coöecegHuKy Bonpocfía ne nnaueM? (npuMep u3 Hu^noBa 2007) oTnuHaeTca ot coöcTBeHHo Bonpoca nnaueMnu? TeM, hto b HeM (a) cogep^urca npegnono^eHue 'th nnanemb' u (6) uMnnuuupyeTca o^ugaHue roBopa^ero, hto coöecegHuK onpoBep-rHeT ero npegnono^eHue, BbiTeKaro^ee U3 cooöpa^eHua, hto gencTBue 'nnaKaTb' gna 4 HacTHHM 3HaHeHuaM HCB b pyccKoM a3HKe, u oö^e^aKTuHecKoMy b tom Hucne, nocBa^eHo MHo^ecTBo HCcnegoBaHHH [rnoBUHCKaa 2001, nagyHeBa 1991, 1996 u 2013, fflaTyHoBCKUH 2009]. Cne^anbHbie HCcnegoBaHHa öbinu nocBa^eHbi pe^epeHTHoMy CTaTycy rnaronbHoH ^peguKa^uu b HacTHoM Bonpoce [Mehlig 2001, Menur 2002 h 2013]. Hto KacaeTca öonrapcKoro a3HKa, ucnonb3oBaHuro Bugo-BpeMeHHHx $opM b oö^eM Bonpoce c^e^uanbH0^0 BHUMaHua He ygenanocb, xoTa oö^e^aKTUHecKoe 3HaHeHue HCB oTMeHanocb KaK gna $opM aopucTa, TaK u gna $opM nep^eKTa [AHgpeHHUH 1944 u 1976, MacnoB 1959, CTaHKoB 1976]. 446 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december co6ecegHUKa aBiaexca He^eiaxeibHbiM. Hhhmu ciOBaMu, cnpamuBaromun o^ugaex oxpu^xeibHoro oxBexa Ha CBoe npegnoio^eHue (He, He nnana)? B pyccKOM a3MKe nogo6Hoe npegnoio^eHue MO^ex Bbipa^axbca npu noMO^u KOHCxpyKquu c BonpocuxeibHbiM MecxouMeHueM nmo (Tu nmo, manemb?) u oxpa-®axb yguBieHue roBopa^ero (4): (4) - KaKUMu ®e cygb6aMu? Bbi hxo, wueëme xenepb Ha axon BexKe? - fía Hem, He wuey, a xaK, romy y ogHoro npuaxeia. ^a bm ero 3Haexe. [W.O. ^0M6p0BCKUH. PyHKa, HO^Ka, orypeHUK (1977)] (HanuoHaibHbin Kopnyc pyccKoro a3bma, gaiee HKP£) Boiee Toro, bo3mo®hh ciyHau, Korga npeguKaxoM Ha3BaH0 He^eiaxeibHoe gia co6ecegHUKa, ho u HenpuaxHoe, HenpueMieMoe gia cnpamuBaromero gencxBue. B xaKux Bonpocax KOHCxpyKnuu c BonpocuxeibHbiM MecxouMeHueM nmo b pyccKOM u c Hacxu^n da b 60irapcK0M nogHepKUBarox KaK 6m He^eiaHue roBopa^ero Bepuxb b CBoe co6cTBeHHoe npegnoio^eHue (cp. oópa^eHue ax, tu MygaK [Myxato TaKiB] b npuMepe (5)) u npu3biBarox co6ecegHUKa garb oxpu^xeibHbra oxBex Ha Bonpoc. (5) (а) - Tbi ^e^o, coóupaembcx 6aHguxaM geHbru B03Bpa^axb? Ax tu, MygaK! [A.B. ^uxBUHeHKO. nnr - Hy6aHCKaa npecxynHaa rpynnupoBKa (2002)] (6) - A6e da He cMxmam ga Bpi^am napuxe Ha 6aHguxuxe? Myx^to TaKiB! (HKP.H, pyccKO^oirapcKUH napaiieibHbiH Kopnyc) B npuMepe (6), Hao6opox, BMCKa3aHH0e cnpamuBaro^uM npegnoio^eHue co6e-cegHUKOM nogxBep^gaexca, a o tom, hxo peHb ugex o He^eiaxeibHOH, HenpuaxHOH cuxyanuu, mo»:ho cyguTb no KOHTeKCTy (Biiiioiia'io iioc/kii. ica [bhhobho noTpinHa]): (б) (а) - Bm nmo, 6oumecb ugxu k CMHy? - nepe6ui HuKOiac. - BpeMa xaHexe? yjibi6Ka Ha ApKagua CepreeBUHa U3 xuxpon cgeiaiacb CMy^eHHOH. - HecTHo roBopa, poßero. - ^.enyxax BUHOBaxo noe^uica. [Bopuc AKyHUH. M. (2006)] (б) - fía He eu e cmpax ga oxugexe npu cuHa cu? - npeKiCHa ro HuKOiac. - neHeiuxe BpeMe Man? ycMUBKaxa Ha ApKagun CepreeBUH ox jyKaBa cxaHa CMyxeHa. - HecTHo K;n;u io, He CMea - buhobho noxpinHa genyxaxix. (HKP.H, pyccKO^oirapcKUH napaiieibHbiH Kopnyc) 5 P. Hu^iOBa o6iacHaeT TaKyro HM^IHKa^Hro TeM, hto cury^ua 'niaKaTb' gia co6ecegHUKa aBiaeTca He^eiaTeibHOH (2007: 17-18). Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 447 B nepeHucjeHHbix npuMepax c da He Ha3HBaeTca cocToaHue u ucnojb3yroTca raarojbi HCB. CoBepmeHHHH Bug b TaKux Bonpocax He ynoTpe6jaeTca.6 B o6mux nojo^uTejbHHx da-Bonpocax c rjarojOM b $opMe 2 j. 6e3 nacTu^i nu b HacToameM BpeMeHu xo®e He BO3HUKaex i^eHOMeHa K0HKypeH^uu BugoB. KaK BugHO U3 npuBegeH-Hbix Hu^e npuMepoB, CB BO3MO®eH npu gonojHUTejbHOM Bonpoce (c go6aBjeHueM npu ^T0M nacTu^i A) co CMemeHueM ujjOKyTUBHOH cujh b CTopoHy npegjo^eHua o geHCTBuu, cKopee, ajbrepHaTUBHOM (8): (8) - Bu^gaju ju CTe gpyr niT Te3u xopa? - nonuTa. [...] - He! CurypHa cim. - A da mu Kaweme - KaK U3rae®gaxa? (BHK) B TaKOH cuTya^uu HCB BO3MO®eH (xoTa u c 6ojbmoH Hara^Kon) TOjbKO npu noggep^uBaeMoH KOHTeKCTOM HeonpegejeHHOH KpaTHOCTu geHcTBua, KaK b npuMepe (9), ho He b 06me$aKTUHecK0M 3HaneHuu: (9) fía mu Kaseame BceKu geH MeHroTO? fía-Bonpocbi c raarojom b $opMe 1 uju 3 ju^ MoryT o^opMjaTbca npu noMomu rjarojOB CB b npe3eHce - npuMepH (10) u (11): (10) fía Kynx 6ujeTu(Te)? (11) fía (ro) Hanume EjeHa goKjaga? ce cnpaBu. BonpocuTejbHHe no $opMe npegjo^eHua (10) u (11) OTjuHaroTca ot co6cTBeH-HO Bonpoca (1) TeM, hto b hhx cogep^uTca He co6cTBeHHO Bonpoc, a CKopee bo-npoc-npegjo^eHue; ux HeBO3MO®HO 3aMeHuxb Ha Bonpoc c nacxuneH nu 6e3 da (*Kynn nu óunemu?, *Hanume nu EneHa doKnada?), bo3mo®hh TOjbKO BonpocH c da u nu ogHOBpeMeHHO - cp. npuMepH (10a) u (11a): (10a) fía Kynx nu 6ujeTu? (11a) fía Hanume nu EjeHa goKjaga? ce cnpaBu. Bojee Toro, ecju ynuxbiBaxb u uHxoHa^uoHHoe o^opMjeHue, xo $pa3H (10) u (11) MO^HO paccMaTpuBaTb KaK yTBepguTejbHO-BonpocuTejbHHe, b to BpeMa KaK (10a) u (11a) npegcTaBjaroT co6oh co6cTBeHHO BonpocH. 6 KoHCTpy^uu Tuna da He + CB ucnojb3yroTca gja Btipa^eHua npegocTepe^eHua (fía He nadHem! [CMompu, He ynadu!]) u b Bonpocax u npegnojo^eHuax b npe3eHce hcbo3mo®hh. 448 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december B paccMaTpuBaeMbix da-Bonpocax c raarojOM b npe3eHce BO3MO®eH Tak^e HCB, ecju peHb ugeT 06 u3BecTHOM o6oum co6ecegHUKaM gencTBuu (cm. npuMepbi (12) u (13)): (12) ffa KynyeoM 6ujeTUTe? (13) ffa feo) nurne EjeHa goKjaga? ce cnpaBu. B pycckOM a3biKe 6ojrapckUM npuMepaM (10) u (10a) cooTBeTCTByeT uh^uhutub-hhh Bonpoc-npegjo^eHue c rjiarojOM CB (106), a (npuMepy 12) - raKon ®e uh^uhu-tubhmh Bonpoc c raarojom HCB (162). OTMeTUM npu ^T0M, hto nockojbKy b o6oux npuMepax cy6beKT HUKaK He Bbipa^eH, ohu Moryr OTHOCurbca rojbKO k roBopameMy: (106) EujeTbi Kynumb? (MHe Kynumb 6ujeTbi?) (126) EujeTH noKynamb? (MHe 6ujeTbi noKynamb?) Ecju ®e cy6bekT gencTBua He aBjaeTca ynacTHUKOM KOMMyHUka^u (T.e. raaroj CTOUT b 3 flu^), kak b npuMepax (11) u (11a), a Tak^e b (13), to BonpocuTejbHbie ga-npegjo^eHua, Bbipa^aromue co6cTBeHHO Bonpoc, npegjo^eHue uju nepMuccuB Ha pyccKOM 6ygyr o^opMjarbca uHaHe - cm. coorBercrBeHHO, npuMepbi (116) u (136): (116) Mo^eT, EjeHe goKjag Hanucamb? OHa cnpaBUTca. (Mo^eT, EjeHe goKjag Hanucamb?) (136) Mo^eT, EjeHe goKjag nucamb? OHa cnpaBUTca. TakUM 06pa30M, b óa-Bonpocax c raarojOM b $opMe 1 uju 3 ju^ 6e3 Bonpocu-rejbHOH HacruuH ju MO»:er peaju3OBarbca o6me$aKrunecKoe 3HaHeHue HCB, Ha3bi-Baromee KOHkpeTHoe eguHUHHoe gencTBue, MbicjuMoe kaK $akT. HMeHHo ^0^T0My u BO3HUkaeT ^eHOMeH KOHKypeH^u BugoB u b ogHux u Tex ®e KOHTekCTax bo3mo®hm raarojbi o6oux BugoB. BonpocuTejbHbie óa-KOHCTpyKquu, b KOTopbix raaroj ctout b $opMe 1 ju^ cooTBeTCTByroT pyccKUM uh^uhutubhhm BonpocuTejbHbiM npegjo-^eHuaM, b KOTopbix nogpa3yMeBaeTca, hto gencTBue coBepmaeTca roBopamuM; npu ^T0M cy6bekT MO^eT ocTaBarbca HeBbipa^eHHbiM. Ecju ®e raaroj ctout b 3 ju^, to areHC Bbipa^aeTca 06a3arejbH0. B da-Bonpocax c HacTu^n nu b npe3eHce Tak^e MoryT ucn0jb30BaTbca kak raaroflbi CB, TaK u raarojbi HCB. npu ^T0M BonpocuTejbHaa óa-KOHCTpyKqua c nu ucnojb3yeTca He b OTHomeHuu co6ecegHUka, a kacarejbHO caMoro roBopamero uju TpeTbero ju^: (14) ffa HaxpaHuM / Haxpamm nu KyneTO? Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 449 npuMep (14) c rjarojOM CB npegcraBjaeT co6on o6biHHbin cnoco6 cnpocuTb o Heo6xoguMOCTu coBepmeHua gencTBUH, KOTopoe He 06a3arejbH0 BxoguT b npecyn-nO3UUUOHHHH $OH CUTyaUUU. B pyCCKOM OgHUM U3 CaMMx HaCTOTHMx COOTBeTCTBUH TaKUM 06pa30M o^opMjeHHHx BonpocoB aBjaMTca uH^uHUTUBHHe7 npegjo^eHua c CB rjjaroja npu gaxejbHOM cyôteKxa, Koxopbin MO^ex Bbiparaxbca ^KC^Ju^uxH0 (16), ecju OTHOCuxca k 3 jju^, uju nogpa3yMeBaxbca (15), ecju areHC - axo caM roBopa^un: (15) (HaM) noKopMumb co6aKy? (16) Hm noKopMumb co6aKy? H b pyccKOM, KaK u b 60jrapcK0M, 3agaeTca npaMon Bonpoc o Heo6xoguMOCTu BHnojHeHua onpegejeHHoro geHCTBua caMUM cnpamuBaromuM uju TpeTbUM au^m. KpoMe Toro, ecju peHb ugeT o 1-m june, to ^T0 MO^eT 6biTb TaK^e npegjo^eHue caMOMy npou3BecTu gencTBue. KaK BugHO U3 npuBegeHHbix Hu^e npuMepoB, b o6oux a3MKax gja Bbipa^eHua ogHOKpaTHoro pe3yjbTaruBHoro gencrBUH bo3mo®hm u raarojbi HCB (cm. npuMepbi (i7) u (i8)): (17) ffa xpanuM /xpannm nu KyHeTO? (18) (HaM) / Hm coôaKy KopMUTb? H b 3XOM cjynae BO3MO®HOCXb 3aMeHb coBepmeHHoro Buga rjjaroja HecoBepmeH-HMM CBa3aHa c TeM, hto cymecTByeT ^pecy^^03u^HH Heo6xoguMOCTu coBepmeHua gencTBua u Bonpoc KacaeTca caMoro $aKxa - 6biTb eMy uju He 6biTb b ucnojHeHuu KOHKpeTHMx juu, yHacTHUKOB curyauuu. TaKUM 06pa30M, b da-Bonpocax c Hacruuen nu b 60jrapcK0M, KaK b npuMepe (i7), Heo6xoguMOCXb coBepmeHua gencxBua, ero o6hhhhh (bo3mo®ho, 3anjaHupoBaHHbin) xapaKTep u o^ugaeMOCTb gejaroT bo3mo®hhm ucn0jb30BaHue da-$opM raarojOB HCB b 3HaneHuu, 6ju3kom k 06me$aKraHecK0My c OTreHKOM 3HaHeHua 'npucTyn k geñcTBUM'. He oxjuHaeTca ot joruKu Bbi6opa b 60jrapcK0M TaK^e u ucn0jb30BaHue uH^uHUTUBa HCB b pyccKOM npuMepe (18). Cp. b ^T0H CBa3u TaK^e 3aMenaHue O.n. PaccygoBOH o tom, hto «gencTBue, Ha3biBaeMoe uh^uhutubom, MO^eT npegnoja-rarbca caMon curyauuen, u Torga mm TO^e BCTpenaeMca c ynoTpe6jeHueM HCB» (PaccygoBa 1982: 104). 3 ^a-KOHcrpy^HH c r^aro^OM b <|)O|)\ic nep^eKTa B da-Bonpocax c nep$eKX0M HCB "KaK (19)" peHb ugex o bo3mo®hhx KOHKpexHbix (eguHUHHbix) gencTBuax, o K0T0pbix roBopamun npegnojaraeT, hto ohu moiju 6biTb 7 Boo6me cHUTaeTca, hto b pyccKOM a3biKe ogHUM U3 caMbix HacTOTHbix G00TBeTGTBHH ga-K0HGTpyK^HH aBjaeTca HH<^HHHTHB (cm. 6ojjee nogpo6HO 06 3tom HBaHOBa 2014). 450 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december coBepmeHM co6ecegHuKoM. npu ^TOM roBopamun uMnnunurao nbrraeTca BbiacHuTb npunuHH nocnegcTBun (bo3mosko HeraruBHbix - HanpuMep, nocyga rpa3Haa) npo-u3BegeHHoro gencTBua, T.e. b Bonpoce cogepsurca u CKpbrroe npegnonoseHue, hto gencTBue 6bino coBepmeHo. HMeHHo ^0^T0My TaK nocTaBneHHbiñ Bonpoc MoseT BM3BaTb u BCTpeHHbiH Bonpoc: fía, sa^o? /He, sa^o? (19) fía cu npaeuna (Bnepa) 6aHuna? (fía, sa^o? /He, 3aw,o?) TaKuM o6pa3oM c^opMynupoBaHHbin Bonpoc peanu3yeTca b MoganbHocru npegno-noseHua b oraunue ot o6bmHbix BonpocoB c HCB aopucToM (HanoMHuM, mto aopucT b da-Bonpocax He noaBnaeTca). Cp. npuMep (19a), npegcraBnaMmun co6on npaMon Bonpoc, oTBeToM Ha KoTopbin MoseT 6bTb o6bmHoefía /Hem. HnrepnpeTanua gen-CTBua b (19) KaK o6me$aKTuHecKoro KoHKpeTHo-pe^epeHTHoro CBa3aKa eme u c TeM ^aKToM, hto b cooTBeTCTByMmeM Bonpoce 6e3 da (19a) ucnonb3yeTca HCB aopucT, nepegawmuñ uMeHHo KoHKpeTHyra pa3HoBugHocTb o6me$aKTunecKoro 3HaneHua (o6o6meHHo-$aKTuHecKoe 3HaneHue no MacnoBy): (19a) npaeu nu Bnepa 6aHuna? B pyccKoM a3MKe Bonpocbi-npegnonoseHua Tuna (19) nepeBogaTca npu noMomu npomegmero BpeMeHu HCB b ero oôme^aKTunecKoM (KoHKpeTHoM) 3HaneHuu - cp. (20): (20) Tbl BHepa nupor He neKna? (fía, a nmo? /Hem, a nmo?) npaMbie Bonpocbi, KaK (19a) He o6a3arenbHo nepeBogaTca c oTpunaHueM, cp. (21a): (21a) Tbi neKna Bnepa nupor (KaK co6upanacb)? CnegyMmue npuMepbi (22) - (25) u3 HKPH TaKse noKa3biBaMT, hto u b da-Bo-npoce 6e3 nu, a u b co6cTBeHHo Bonpoce c nu HecoBepmeHHbin nep^eKT nepegaeT o6me$aKTunecKoe (KoHKpeTHoe) 3HaneHue: (22) (а) - Ax, ga... PuTKa mom MamuHy cnynanHo He 6pana? [TaTbaHa nonaKoBa. MunnuoHepma senaeT no3HaKoMuTbca (2002)] (б) - Axa, ga. Pura cnynanHo da e eseMana MoaTa Kona? (HKPH, pyccKo--6onrapcKun napannenbHHn Kopnyc) (23) (а) - Tbi 6pana mom MamuHy? - Ha koh nepr oHa MHe? - b cepgnax oTBeTuna PuTKa. (б) - BseMana nu cu Konara mu? - 3a KaKbB gaBon mu e Konara tu? - agocaHo oTBtpHa PuTa. (HKPH, pyccKo-6onrapcKun napannenbHHn Kopnyc) Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 451 (24) (а) - A tm C-ivnaeM geBOHKy neKHCTaM ne noKasuean? (б) - A c-ygaHHO da cu nomsean MOMuneTO Ha neKHCTUTe? (HKF.H, pyccKO--6o-rapcKHH napa—e-b^m Kopnyc) (25) (а) - 3axodun KTO-Hu6ygb? - TyTa-uH 3axogu-,—CKa3a-a ryTa, nyTOHKy noMeg-uB. (б) - fía e udean hhkoh? - ryTa-uH ugBa—Ka3a ryTa c-eg KpaTKO KO-e6aHue. (HKF.H, pyccK0-60-rapcKHH napa-je-bHHH Kopnyc) TaKHM 06pa30M, mm BuguM, hto HeKOTopbie BonpocuTe-bHbie da-KOHCTpyKguu c npe3eHCOM r-iaro-a, a TaK^e Bonpocbi c nep^eKTOM moijt BbiparaTb o6^e$aKTUHecKoe 3HaneHue b ero KOHKpeTHOH (KOHKpeTHO-pe^epeHTHOH, uiu, b uhoh TepMUHOioruu, egHUHUHHO-^aKTHHeCKOH) pa3HOBUgHOCTU. BonpocuTeibHHe da-KOHCxpyKguu c riaroiaMu CB ox-uHaroxca ocoôon nparMaxu-necKon Harpy»:eHHOCTbro. TaK HanpuMep, b (26), b 3aBucuMOCTu ot uHTOHaguu, MO»:ex Bbipa^aTbca (a) Hage^ga Ha to, hto 6mio coBepmeHO He3aniaHupoBaHHoe gencTBue (u 6bii gocTurHyT ^e-aeMbrä uiu, no KpaHHen Mepe, noio^HTeibHO o^HUBaeMbrä pe3yibxaT), u b ïtom c-ynae mo®ho roBopuTb o K0HKypeH^uu c HCB, uiu (6) ynpeK 3a HegocTu^eHue pe3VIbTaTa (no cyTu ^T0T Bonpoc Mo^eT 6biTb puTopHHecKHM, a He HucTbiH Bonpoc o TOM, 6biio -u coBepmeHO gencTBue uiu HeT): (26) fía cu nanpaeuna 6aHu^ Bnepa? Bo-rapCKOH KOHCTpyKgUU (26) B 3aBUCUMOCTU OT UHT0Ha^U0HH0^0 O^OpM-eHHH U HHOKyTHBHOH CU-bl B pyCCKOM 33bIKe COOTBeTCTByMT (27), eC-U ^T0 CO6CTBeHHO Bonpoc, u-u (28), ec-u ^T0 ynpeK: (27) Tbl nupor Bnepa (ne) ucneKna? (28) Tbl (pa3Be) Bnepa ucneKna nupor?[Tbi hto, ucneKna Bnepa nupor?]. mto KacaeTca o6^e$aKTUHecKoro ^K3ucTeH^uaIbH0^0 3HaneHHH HCB nep^eKxa, to u Bonpocbi c da (29), u Bonpocbi 6e3 da (30), KaK u pyccKoe cooTBeTCTBue (31), nepegarox ero 6e3 orpaHuneHun: (29) fía cu npaeuna HHKora 6aHu^? (30) npaeuna nu cu HHKora 6aHu^? (31) Tbl Korga-Hu6ygb nupor c 6pbiH3OH denana? Cp. TaK^e npuMepM (32) - (34) U3 napane-bHoro pyccKO^o-rapcKoro Kopnyca, b K0T0pbix Hepe^epeHTHHH xapaKTep geñcTBua b puTopunecKux Bonpocax ge-aeT bo3mo^hmm ux nepeBog (BHe 3aBHCHMbCTH OT Buga ucxogHoro npeguKaTa) npu 452 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december noMomu HecoBepmeHHoro nep^eKxa, Bbipa^aromero ^K3ucTeH^uaflbHyro pa3HOBug-HOCTb o6me$aKTHHecKoro 3HaneHua. (32) Cpa3y CKa3aj: „3aneM noje3ju Ha TejeBugeHue? Kto Bac npocun? Cugeju 6h ce6e Tuxo. - H BegHara go6aBu: „3amo OTugoxTe b TejeBu3HHTa? ^a bu e Monun hskoh? ^a cu 6axTe KpoxyBaju. (HKP.3, pyccK0-60jrapcKHH napajjejbHHH Kopnyc) (33) - Ho eudenu ju bh Korga-ju6o Koro-Hu6ygb Ha 6ajy 6e3 rajcxyxa? [M. A. EyjraKOB. MacTep u MaprapuTa (1929-1940)] - Ho da cme euwdanu HaKoro Ha 6aj 6e3 nanuHOHKa? (HKPH, pyccKO--6ojrapcKHH napajjejbHHH Kopnyc) (34) - A kto MeHH cnpocun? [TaxbaHa nojaKOBa. MujjuoHepma ^ejaeT n03HaK0MUTbca (2002)] - A H3KOH da Me e numan? (HKPH, pyccK0-60flrapcKHH napajjejbHHH Kopnyc) KaK 6hjo y^e n0Ka3aH0 b gpyrux Hamux pa6oTax (CjaBKOBa 2015a, 20156), nep^eKT HCB b noBecTBOBaxejbHbix BbiCKa3biBaHuax, b o6mux u nacTHbix Bonpocax 6e3 da Bbipa^aeT o6me$aKTUHecKoe ^K3ucTeH^uaJbHoe 3HaneHue, b to BpeMa KaK o6me$aKTHHecKoe KOHKpeTHoe (o6o6meHHo-$aKTHHecKoe no MacjOBy) nepegaeTca npu noMomu aopucTa HCB. ^to ®e KacaeTca BonpocoB c da, to cuxyaqua HecKOJbKO uHaa. HecoEepmeHHHK aopucx e da-KOHCxpyKquax He ucnojb3yexca E006me, a coEep-meHHHH aopucT ucnojb3yeTca TOJbKO b Bonpocax c oxpu^HueM: Tu da He 3acna? Tu da He ceydapu? HeBO3MO®HOCTb ucnojb3OBaHua da-KOHCxpyKqun HecoBepmeHHoro aopucxa oômhho oôtacHaexca xeM, hxo He^aKxuEHOCXb EacKa3aEaHua HecoEMecxuMa c ceMaHTuKon CBugeTejbCKoro BpeMeHu (HuuojOBa 2007b, 2008: 427).8 YMecTHOCTb ®e e da-Eonpocax KaK pa3 $opMbi nep^eKxa mo®ho oôtacHuxb xeM, hxo OHa ucnojb3yexca He b cBoeM OCHOBHOM (nep^eKTHOM) 3HaneHuu (KaK 6hjo HeogHOKpaTHo 3aMeneH0, b t.h. b pa6oTax Hu^JOBa 2008, .acKOBa 2009, nep^eKT b da-KOHCTpyKquax peaju3y-eT a6cojMTHoe 3HaneHue: «b da-u3peneHuaTa npe3eHTHuTe u nep^eKTHu $opMu ca a6cojMTHu u He curHaju3upax opueHTa^HaTa Ha gencTBueTO» (179), a b 3HaneHuu KOHKjro3uBa, nocKOJbKy BbiparaeT npegnojo^eHue roBopamero, ocHOBaHHoe Ha HeKOM jorunecKOM yMO3aKjK>HeHuu. B pe3yjbTaxe, $opMbi HecoBepmeHHoro nep^eKxa b da-Eonpocax cooxEexcxEyrox Bonpocy, Koxopbin Ebiparaexca o6hhho HCB aopucxoM, u nepeBoguT ero b MogajbHOCTb npegnojo^eHua, T.e. npegcTaBjaroT co6oh peryjap-Hyro 3aMeHy HCB aopucTa. Ecju ®e da-Bonpoc cooTBeTCTByeT 06biHH0My Bonpocy c nep^eKTOM, to b o6oux cjynaax peaju3yeTca ^K3ucTeH^uaJbHaa pa3HOBugHOCTb o6me$aKTHHecKoro 3HaneHua HecoBepmeHHoro nep^eKxa. 8 OgHaKo e cKo6Kax 3aMexHM, hxo BnojHe E03M0®eH oxpH^xejLHtiH Eonpoc c HMnep^eKTOM, Koxoptrn KaK pa3 h aEjaexca ogHHM H3 cEHgexejbCKHx EpeMeH: Tu da He cneme? Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 453 4 3aK^roneHHe npoBegeHHHH Bbime aHanu3 no3BonaeT cgenarb cnegyro^ue BbiBogbi. B da-Bonpo-cax 6e3 BonpocnrenbHon Hacru^i mi c rnaronoM b $opMe 2 n. Hacma^ero BpeMeHH He Bo3HHKaeT ^eHoMeHa K0HKypeH^HH BugoB, TaK KaK CB, xoTa oh h B03M0®eH, ucnonb3yeTca b HnnoKyTHBHbix aKTax npegno^eHua o6 anbrepHaruBHoM gencTBuu (c pacmupeHueM rpaMMaHTUHecKon KoHcrpy^uu 3a cneT nacTu^i a) unu npocb6bi. B da-Bonpocax c npeguKaT0M b $opMe 1 unu 3 n. b npe3eHce B03M0®eH KaK CB, TaK u HCB, T.e. peanroyeTca o6^e$aKTUHecKoe 3HaneHue HCB, Ha3biBaro^ee KoHKpeTHoe eguHHHHoe gencTBue, MbicnuMoe KaK $aKT. Bo3HUKaeT $eH0MeH K0HKypeH^HH BugoB, u b ogHoM u tom ®e KoHTeKcTe MoryT ynorpe6naTbca napHbie rnaronbi o6oux BugoB (npaBga, c MHHHManbHbiMH npamaTUHecKUMH HroaHcaMu9). TaKue KoHCTpy^uu nonHocTbro chhohhmhhhm BonpocaM c da u m ogHoBpeMeHHo. B pyccK0M Bonpocu-TenbHHM da-KoHCTpyKquaM c npeguKaT0M b $opMe 1 u 3 nu^ cooTBeTCTByroT Bonpocbi c hh^hhhthbom rnaronoB KaK CB, TaK u HCB u c cy6beKT0M b gaTUBe (garenbHbin cy6"beKTa o6a3aTeneH, ecnu areHcoM He aBnaeTca caM roBopa^un). B o6oux a3bmax b TaKux Bonpocax peanu3yeTca o6^e$aKTunecKoe 3HaneHue HCB, Ha3MBaro^ee KoHKpeTHMH $aKT ogHoKpaTHoro gencTBua (eguHUHHo-^aKTUHecKoe) c orreHKoM 3HaneHua 'npucTyn k gencTBuro' b KoHcrpy^uax 'npegcroa^ero gencTBua'. Ecnu ®e Bonpoc KacaeTca nnaHa npomegmero, to $opMbi nep^eKra MoryT bh-pa^aTb o6^e$aKTUHecKoe KoHKpeTHoe u o6^e$aKTUHecKoe ^K3HCTeH^HanbHoe. B nepB0M cnynae ceMaHTUKa da-K0HCTpyKquu npegnono^eHua cooTBeTCTByeT aopucry HCB b Bonpocax 6e3 da, T.e. 6epeT Ha ce6a ^yHKquu aopucTa b HecBugeTenbCKon K0HCTpy^UU. B pyCCK0M TaKUM K0HCTpy^UaM CooTBeTCTByeT o6braHbin Bonpoc c rnaronoM HCB b KoHKpeTHon pa3H0BugH0CTu o6^e$aKTunecKoro 3HaneHua. npu 3tom gencTBua, Bbipa^eHHbie npomegmuM BpeMeHeM HCB b pyccK0M u nep^eKTHbiMu da-K0HCTpyKquaMu c rnaronaMu HCB b 6onrapcK0M, mo^ho uHTepnpeTupoBaTb KaK 0gH0KpaTHbe u pe3ynbTamBHbie. HMeeT MecTo TaKUM 06pa30M K0HKypeH^Ha c CB. Mto KacaeTca BonpocoB c da-^opMaMu b nep^eKre, cooTBeTCTByro^ux He bo-npocy c aopucT0M HCB, a 06biHH0My Bonpocy c HCB nep$eKT0M, u ux pyccKux C00TBeTCTBun, b o6oux a3HKax rnaronbHbie $opMbi oTHocaTca k 06^e$aKTHHecK0My ^K3HCTeH^HanbH0My u K0HKypeH^HH c CB He B03HUKaeT. Hhtepatypa Silje S. Alvestad, 2017: Aspect use in Slavic infinitives and corresponding da-constructions. Oslo Studies in Language (OSLa) 9/1. 5-16. Stephen M. Dickey, 1995- Dickey S.M. A Comparative Analysis of the Slavic Imperfective General-Factual. Journal of Slavic Linguistics 3/2. 288-307. 9 Bonpocbi, pa3nHHaro^ueca TonbKo BugoM npeguKaTa, MoryT oTHocuTbca k pa3HbiM peneBbiM aKTaM. 454 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Stephen M. Dickey, 2000: Parameters of Slavic Aspect. Stanford: Center for the Study of Language and Information. Hans-Robert Mehlig, 2001: Verbal Aspect and the referential Status of verbal Predicates: On Aspect Usage in Russian Who-Questions. Journal of Slavic Linguistics. 9/1. 99-125. Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopo- stavitvi. Slavistična revija 66/2. 213-233. Hro6oMup Ah^pehhrh, 1976: AHgpennuH H. Kbm xapaKrepucTuKara Ha nep^eKTa (MuHano HeonpegeneHo BpeMe) b 6tnrapcKHa e3HK. noMarano no 6tnrapcKa Mop^onorua. Co$ua: HayKa u u3KycTBo. 277-286. [Ljubomir Andrejcin, 1976: Kâm harakteristikata na perfekta (minalo neopredeleno vreme) v bâlgarskiya ezik, Pomagalo po bâlgarska morfologija. Sofija: Nauka i izkustvo. 277-286.] Hro6oMup AHgPEHHHH, 1978: AHgpemuH H. Ocnoena 6-bmapcKa ^paMamuKa. Co$ua: XeMyc [Ljubomir Andrejcin, 1978: Osnovna bâlgarska gramatika. Sofija: Hemus.] MapuHa -3. Djobhhckah, 2001: MHoro3HaHHocrb u chhohhmhh b Bugo-BpeMeHHon cucTeMe pyccKoro rnarona. M.:A36yKoBHuK [Marina Ja. Glovinskaja, 2001: Mnogoznačnost' i sinonimija v vido-vremennoj sisteme russkogo glagola. Moskva: Azbukovnik.] rpAMATHKA, 1998: rpaMaruKa Ha ctBpeMeHHua 6'bnrapcKH KHu^oBeH e3UK B Tpu ToMa. Tom 2: Mop^onorua. ^acr BTopa. Co$ua: A6arap. [Gramatika, 1998: Gramatika na sâvremennija bâlgarski knižoven ezik v tri toma. Tom 2: Morfologija. Čast vtora. Sofija: Abagar.] EneHa D. Hbahoba, 2014: PyccKue napannenu 6onrapcKon ga-KoHcTpy^uu, Cy6jyHKruB co noce6eH otbpt Ha MaKegoHCKuTe ga-KoHcrpy^uu, CKonje: MaKegoHcKa aKageMuja Ha HayKHTe u yMeTHocrnre. 107-161. [Elena Ju. Ivanova, 2014: Russkie paralleli bolgarskoj da-konstrukcii. Subyunctive so poseben otvrt na makedonskite da-konstrukcii. Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite. 107-161.] EneHa D. Hbahoba, 2018: ,0,a-KoHcTpy^ua KaK ^aKTop cuHTaKcunecKon gu$$epeH^ua^uu cnaBaHcKux a3MKoB. CnaBaHcKoe a3MKo3HaHue. XVI Me^gyHapogHMH Cbe3g cnaBucToB. Eenrpag, 20-27 aBrycTa 2018 r. ^oKnagbi poccuncKon generanuu. MocKBa: HHcTuTyT cnaBaHoBegeHua PAH. 171-205. [Elena Ju. Ivanova, 2018: Da-konstrukcija kak faktor sintaksičeskoj differenciacii slavjanskih jazykov. Slavjanskoe jazykoznanie. XVI Meždunarodnyj sjaezd slavistov. Belgrad, 20-27 avgusta 2018 g. Doklady rossijskoj delegacii. Moskva: Institut slavjanovedenija RAN. 171-205.] EnKa jAHEBA-yjJHAP, 2014: ^,a-KoHcTpyKnuuTe bo npKoBHocnoBeHcKnre paKonucu og MaKegoHcKa pegaKnuja. Cy6jyHKTuB co noce6eH otbpt Ha MaKegoHcKuTe ga--KoHcrpy^uu, CKonje: MaKegoHcKa aKageMuja Ha HayKuTe u yMeTHocrare. 162-169. [Elka Jaceva-Ulcar, 2014: Da-konstrukciite vo crkovnoslovenskite rakopisi od makedonska redakcija, Subjunctive so poseben otvrt na makedonskite da-konstrukcii. Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite. 162-169.] Svetlana Slavkova: He3aBHCHMtie ga-^opMti b BonpocHTe^tHtix npeg^o®eHHaxB So^rapcKOM a3tiKe 455 HjnHHa Kpmoba, 1998: MogajHu raaronu, ga-KoHcTpy^uu u TunoBe MogajHocT. n^oBgnBCKH yHKBepcnTeT «naucun XHjeHgapcKu» - HaynHu TpygoBe - Oujojorua 36/1. 111-120. [Ilij ana Krapova, 1998: Modalni glagoli, da-konstrukcii i tipove modalnost. Plovdivski universitet "Paisij Hilendarski" -Naučni trudove -Filologija. 36/1. 111-120.] .acKa .ackoba, 2010: nep^eKm u nnmcKeauneptfieKm e nodnunenu da-uspenenua npu enaeom sa eb3npunmue, npuno^eHue 2009 EbmapcKu esuK. 169-85. [Laska Laskova, 2010: Perfekt i pljuskvamperfekt v podčineni da-izrečenija pri glagoli za vazprijatie. Priloženie 2009 Bolgarski ezik. 169-85.] .acKa .Hackoba, 2008: Fnednama mouKa e usmseaHua c ^^a^on sa eb3npunmue eudn. Bt^rapcKH e3HK. LV/4. 44-58 [Laska Laskova, 2008: Glednata točka v izkazvanija s glagol za vazprijatie vidja. Balgarski ezik. LV/4. 44-58.] ropnn C. MACTOB, 1959: DiaroflbHbiH Bug B coBpeMeHHoM 6onrapcKoM jiHTepaTypHoM a3MKe (3HaHeHne u ynoTpe6jeHne). Bonpocbi rpaMMaTHKH 6ojrapcKoro jHTeparypHoro a3biKa. C.B. BepHmrenH. MocKBa: HgarejbcTBo AH CCCP. 157-312. [Jurij S. Maslov, 1959: Glagol'nyj vid v sovremennom bolgarskom literaturnom jazyke (značenie i upotreblenie). Voprosy grammatiki bolgarskogo literaturnogo jazyka. S.B. Bernštejn. Moskva: Izdatel'stvo AN SSSR. 198. 157-312.] XaHc-Po6epT ME^Hr, 2002: Bug u pe$epeH^HaJbHbIH cTaTyc rjiarojbHon ^pegHKa^HH b TeKcTe. ynoTpe6jeHue BugoB b Bonpocax c MecTouMeHueM kto. OcHoBHbie npo6jeMM pyccKon acneKTojoruu. CaHKT-neTep6ypr: HayKa. 128-150. [Hans-Robert Melig, 2002: Vid i referencial'nyj status glagol'noj predikacii v tekste. Upotreblenie vidov v voprosah s mestoimeniem kto", Osnovnye problemy russkoi aspektologii. Sankt-Petersburg: Nauka. 128-150]. XaHc-Po6epr Me^hi; 2013: 06me$aKTHHecKoe u eguHHHHo-^aKTHHecKoe 3HaneHHH HecoBepmeHHoro Buga b pyccKoM a3bme. BecTHUK MocKoBcKoro yHUBepcuTeTa. Cep. 9. ®ujonorua N° 4. 19-46. [Hans-Robert Melig, 2013: Obščefaktičeskoe i edinično-faktičeskoe značenija ne-soveršennogo vida v russkom jazyke", Vestnik Moskovskogo univetsiteta. Ser. 9. Filologija Ne 4. 19-46]. PycejuHa H^cmoba, 2007a: BtjrapcKUTe ga-$opMu b 6ajKaHcKH KoHTeKcT. Litera et lingua. Series Dissertationes. vol. 1. B ceTu. [Ruselina Nicolova, 2007a: Balgarskite da-formi v balkanski kontekst. Litera et lingua. Series Dissertationes. vol. 1. V seti.] PycejuHa H^cmoba, 2007b: H3peneHHH c ga-$opMu, o3HanaBa^u bkmo^hoct, b pa3roBopHara pen. TpygoBe Ha BejuKoTtpHoBcKna yHUBepcuTeT «Cb.Cb. Kupuj u Merogun», ®ujojornHecKH $aKyjTeT, E3UKo3HaHue. BejuKo T^phobo. 11-22. [Ruselina Nicolova, 2007b: Izrečenija s da-formi, označavašti vazmožnost, v raz-govornata reč. Trudove na Velikotarnovskija universitet "Sv. Sv. Kiril i Metodij", Filologičeski fakultet, Ezikoznanie. Veliko Tarnovo. 11-22.] PycejuHa h^ohoba, 2008: BtjrapcKa rpaMaTuKa. Mop^onorua. Co$ua: YHuBepcuTeTcKo rogarencTBo «KjuMeHT 0xpugcKu». [Ruselina Nicolova, 2008: Balgarska gramatika. Morfologija. Sofija, Universitetsko izdatelstvo «Kliment Ohridski».] 456 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december EieHa B. nAgyHEBA, 1991: K ceMamuKe HecoBepmeHHoro Buga b pyccKOM a3bme: o6^e$aKTHHecKoe u a^uoHaibHoe 3HaneHue. Bonpocbi a3HKo3HaHua Ne 6. 34-45. [Elena V. Padučeva, 1991: K semantike nesoveršennogo vida v russkom jazyke: obščefaktičeskoe i akcional'noe značenie. Voprosyjazykoznanija, N 6. 34-45.] EieHa B. nAgyHEBA, 1996: CeMaHTn^ecKne ucciegoBaHua. MocKBa: fflKoia «^3hkh pyccKon Kyibiypbi». [Elena V. Padučeva, 1996: Semantičeskie issledovanija. Moskva: Škola «Jazyki russkoj kul'tury».] EieHa B. nAgyHEBA, 2013: PyccKnn uMnep^eKruB: uHBapuaHT u nacTHbie 3HaneHua. BecTHUK MocKoBcKoro yHUBepcuTeTa. Cep. 9. ©uioiorua N 4. 7-18. [Elena V Padučeva, 2013: Russkij imperfektiv: invariant i častnye značenija", Vestnik Moskovskogo univetsiteta, Ser. 9, Filologija. N 4. 7-18.] KoHcramuH nonoB, 1963: no Bbnpoca 3a 6birapcKua kohk>hkthb. E3uk u jiuTepaTypa. N 5. 100-06. [Konstantin Popov, 1963: Po vaprosa za balgarskiya konjunktiv. Ezik i literatura. N.5. 100-106.] Oibra n. PACcygoBA 1982: ynoTpe6ieHue BugoB rjiaroia b coBpeMeHHoM pyccKoM a3HKe. MocKBa: PyccKHH a3biK. [Ol'ga P. Rassudova, 1982: Upotreblenie vidov gragola v sovremennom russkom jazyke Moskva: Russkij jazyk]. CBeTiaHa C^abkoba, 2015a: Hcnoib3oBaHue riaroibHbix BpeMeH npu BbipaxeHuu o6^e$aKTnHecKoro 3HaneHna HCB b 6oirapcKoM a3HKe, BecranK Cn6ry Cepua 9. ©uioiorua. BocToKoBegeHue. ^ypHaiucTuKa 3. 153-168. [Svetlana Slavkova, 2015a: Ispol'zovanie glagol'nyh vremen pri vyraženii obščefakti-českogo značenija NSV v bolgarskom jazyke. VestnikSPbGU. Serija 9. Filologija. Vostokovedenie. Žurnalistika. 3. 153-68]. CBeTiaHa Ctabkoba, 2015b: 06me$aKTunecKoe 3HaneHue HCB b nacraoM Bonpoce b 6oirapcKoM a3bme. AcneKTyaibHaa ceMaHTunecKaa 3oHa: Tunoiorua cucTeM u cneHapuu guaxpoHunecKoro pa3Buraa. Kuoto. 263-270. [Svetlana Slavkova, 2015b: Obščefaktičeskoe značenie NSV v častnom voprose v bolgarskom jazyke Aspektualnaja semantičeskaja zona: tipologija system i scenarii diahroničeskogo razvitija. Kyoto. 263-270.] CBeTiaHa C^abkoba, 2018: BbipaxeHue o6^e$aKrnHecKoro 3HaneHna b npomegmeM u b 6ygymeM BpeMeHu b pyccKoM u 6oirapcKoM a3bmax. Contributi italiani alXVI Congresso Internazionale degli Slavisti. Firenze: FUP. 121-137. [Svetlana Slavkova, 2018: Vyraženie obščefaktičeskogo značenija v prošedšem i v buduščem vremeni v russkom i bolgarskom jazykah. Contributi italiani al XVI Congresso Internazionale degli Slavisti. Firenze: FUP. 121-137.] BaieHTuH Ctahkob, 1976: KoHKypeHnuaTa Ha riaroiHure BugoBe b 6birapcKua HuxoBeH e3uK. Co^ua: H3gaTeicTBo Ha EbirapcKaTa aKageMua Ha HayKure [Valentin Stankov, 1976: Konkurencijata na glagolnite vidove v balgarskija knižoven ezik. Sofija: Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite.] MiageH Yx^hk, AHgpea 2018. DA-npegioxeHua npu riaroiax xeiaHua u no6yxgeHua b cioBeHcKoM a3HKe. BonpocuH3UK03nanuR. 2018. N 5. 87-113. Svetlana Slavkova: He3aBHCHMbie ga-^opMti b Bonpocme^bHbix npeg^oxeHHaxB So^rapcKOM SBbiKe 457 [Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018: DA-predloženija pri glagolah želanija i pobuždenija v slovenskom jazyke (Da-clauses as complements of desiderative and manipulative verbs in Slovenian), Voprosy Jazykoznanija 2018. N°. 5. 87-113.] KpacuMupa ^akipoba, 2008: noBe^HTe^HHTe ga-KOHcTpy^nn b cbBpeMeHHHH 6MrapcKH e3HK h npo6^eMtT 3a ''GmrapcKHaT KOHMHKTHB". C^aBHCTHKa III. n^OBgHB. 98-112. [Krasimira Čakarova, 2008: Povelitelnite da-konstrukcii v savremennija balgarski ezik i problemat za 'balgarskija konjunktiv'. Slavistika III. Plovdiv. 98-112.] Hropb oatyhobckhh, 2009: npo6neMu pyccKo^o euda. MocKBa: ^3mkh pyccKOH Ky^bTypbi. [Igor' Šatunovskij, 2009: Problemy russkogo vida. Moskva, Jazyki russkoi kul'tury.] POVZETEK Prispevek obravnava posebnosti rabe nedovršnega vida, ki dejanje zgolj poimenuje (rus. oö^e^axmuuecKoe 3HaueHue 'splošnodejanski pomen') v bolgarskih odločevalnih vprašanjih s členkom da in brez členka li (ffa KynyeaM ßunemume? 'Naj kupim karte?'). Raba nedovršni-kov je lahko v teh primerih konkurenčna z rabo dovršnikov (ffa Kynn öunememel 'Naj kupim karte?'). Analiza kaže, da se nedovršniki dejanj s splošnim pomenom v tovrstnih vprašanjih uporabljajo v sedanjiku in pretekliku. Sedanjiška oblika povedka v da-vprašanjih lahko označuje enkratno konkretno dejanje, obravnavano kot dejstvo (ffa nurneEnena doKnada? 'Ali naj Elena (sploh) piše referat?'). Vendar je tudi v tem primeru možna raba dovršnikov (ffa HanurneEnena doKnada? 'Ali naj Elena (sploh) napiše referat?'). V ruščini tem vprašanjem ustrezajo vprašanja z nedoločnikom v dovršniku ali nedovršniku (EneHe doKnad nucamhManucamb? >Ali naj Elena (sploh) piše/napiše referat?<) Če se vprašanje nanaša na preteklost, lahko pretekliške oblike nedovršnikov v bolgarskih in ruskih odločevalnih vprašanjih izražajo tako enkratno konkretno dejanje, ki izpostavlja zlasti obstoj dejanja (bolg. ffa cu npaeu^a 6aHuw (BHepa)? = rus. Tli neKna BHepa nupor? = Ali si (včeraj) pekla pito?), kot tudi vprašanje o obstoju dejanja sploh (bolg. ffa cu npaBuna [HHKo^a] öaH^al rus. Tli Korga-Hn6ygL nupor neKna? = Ali si sploh kdaj pekla pito?). Pri prvem primeru s konkretnim dejanjem je v bolgarščini možna vidska konkurenca (ffa cu npaeuna ßauuqa (BHepa)?/ ffa cu nanpaeuna 6auuqa (BHepa)?), pri drugem, ki obravnava obstoj dejanja sploh, pa ne. 458 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december UDK 81'367.4:81'373:81'322 Polona Gantar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani apolonija.gantar@guest.arnes.si Špela Arhar Holdt Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani spela.arharholdt@ff.uni-lj.si Senja Pollak Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana senja.pollak@ijs.si LEKSIKALNE NOVOSTI V BESEDILIH RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE V prispevku opišemo leksikalno analizo izluščenih podatkov za določen kolokacijski okvir iz korpusov Janes in Kres ter predstavimo rezultate, ki so zanimivi za spremljanje leksikalnih novosti v slovenski leksiki in za njeno posodobitev v slovarjih. Izluščene podatke smo analizirali primerjalno glede na aktualne slovarje za slovenščino z vidika še neregistriranega besedišča, z vidika vstopanja v tipične kolokacije in stalne zveze ter z vidika pomenskih sprememb. Jezikoslovna analiza izluščenih kolokacij je med drugim pokazala, da je mogoče s primerjalno analizo prepoznati glavne značilnosti in trende leksikalnih novosti ter zaznati problematične točke, kjer leksikalne novosti zlasti pod vplivom tujejezičnih elementov v slovenščino vnašajo tudi spremembe v zapisu in skladenjski vlogi. Ključne besede: kolokacije, leksikologija, nestandardna slovenščina, slovarska baza, korpusna analiza This article presents a lexical analysis of data extracted for a specific collocation window from the Janes and Kres corpora of Slovene. The results of the analysis are shown to be of interest in the monitoring of lexical innovations in Slovene vocabulary and for updating dictionaries. The extracted data were compared with existing dictionaries of Slovene in terms of new vocab -ulary, typical collocations, and set phrases, as well as semantic shifts. The linguistic analysis of the extracted collocations shows, among other things, that a contrastive comparison can be used to idenitfy the main characteristics and trends regarding lexical innovations, as well as to highlight their problematic aspects-e.g., when lexical innovations-particularly when under the influence of foreign language elements-also introduce changes in spelling and syntactic roles. Keywords: collocations, lexicology, nonstandard Slovene, dictionary database, corpus analysis 460 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 1 Uvod: Predstavitev problema in teoretično ozadje Digitalna doba prinaša na področje slovaropisja številne novosti, med katerimi so zlasti pomembne optimizacije slovaropisnih delotokov. Računalniško podprta metodologija omogoča časovno učinkovito obdelavo velike količine jezikovnega gradiva in urejanje rezultatov v podatkovne baze, ki so že v izhodišču zasnovane karseda širokonamensko. Premik slovaropisnega interesa od priprave posameznega slovarja do gradnje slovarskih podatkovnih baz prinaša potrebo po širšem spremljanju jezikovne produkcije in beleženju njenih značilnosti ne glede na to, ali bodo podatki objavljeni v določenem slovarskem viru ali ne. Če je bila v preteklosti glavna naloga zbiranje in selekcija jezikovnih podatkov za vključitev v slovar, je danes ključno urejanje podatkov z namenom omogočiti njihovo optimalno izrabo, vključno s prikazom, ki mora biti za uporabnika informativen in smotrn. Prvič v zgodovini slovaropisja se tako srečujemo s podatkovnim obiljem, ki na eni strani prinaša možnost za širok, celosten oz. nepaberkovalen pristop h gradivu, na drugi pa potrebo po dobrem poznavanju uporabljenih postopkov in izvornih jezikovnih virov, saj v nasprotnem primeru rezultatov v podatkovnih bazah ni mogoče ustrezno umestiti in opredeliti. Med jezikovnimi viri, ki zaslužijo podrobno razumevanje z vidika vrednosti za slovensko slovaropisje, je korpus računalniško posredovane komunikacije (RPK) Janes (Fišer 2018). Komunikacija, kot poteka prek družbenih omrežij, spletnih forumov in blogov, odraža jezikovne lastnosti, ki so značilne za digitalni medij in posebnosti njegove rabe. Korpus Janes tako prinaša besedišče, ki ne odraža le novosti v družbeni realnosti, ampak tudi novosti, ki nastajajo iz značilnosti sodobnega spletnega komuniciranja (Crystal 2001: 17 uvede pojem netspeak). Na leksikalni ravni se študije novosti osredotočajo na primerjavo besedišča in stilističnih posebnosti znotraj različnih žanrov (Tagliamonte 2016) ter na zaznavanje neologizmov (Grieve idr. 2017). Na ravni leksikalne semantike se vse bolj uveljavlja prepoznavanje pomenskih sprememb, bodisi z diahronega vidika (Mitra idr. 2015, Hamilton idr. 2016) bodisi z vidika primerjave ciljnega korpusa z referenčnim korpusom (Cook idr. 2013). Za slovenščino je bil pri zaznavanju pomenskih premikov uporabljen pristop distribucijskega modeliranja (Fišer in Ljubešic 2018), rezultati pa so se pokazali kot dragocen aplikativni vir za sodobno slovaropisje. V pričujočem prispevku h gradivu korpusa Janes pristopamo z avtomatskim lušče-njem kolokacij. Kolokacije kot tipične sopojavitve besed predstavljajo že od Firthovih leksikalnih študij, ki jih dobro povzema izjava »You shall know a word by the company it keeps« (1957: 179), enega ključnih modelov za prepoznavanje leksikalnih enot in razločevanje besednih pomenov. Postopek avtomatskega luščenja se osredotoča na kolokacije s samostalniki, tipičnimi za korpus Janes, npr. sledilec, aplikacija, profil, ter na kolokacije, ki vsebujejo samostalnike, ki se tipično pojavljajo tako v korpusu Janes kot v korpusu Kres, npr. slika, stranka, klub. Metodologija je bila preverjena v predhodni raziskavi, ki se je osredotočala na oceno postopkov luščenja in njihov domet (Pollak idr. 2018). Predhodna raziskava je nakazala, da so kolokacije dober pokazatelj leksikalnih novosti, tako na ravni vstopanja nove leksike in pomenskih sprememb v leksikalni fond slovenščine, kakor tudi na ravni aktualne jezikovne rabe, ki odseva družbeno in P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 461 predmetno realnost. Izhajajoč iz prvih rezultatov smo naredili v pričujoči raziskavi korak naprej in gradivo kategorizirali z vidika aplikativne vrednosti za slovensko slovaropisje. 2 Gradivo in opis metodoloških postopkov Podatke za leksikalno analizo smo pridobili z metodo avtomatskega luščenj a kolokacij iz korpusa Janes. Korpus vključuje štiri tipe računalniško posredovanih vsebin: tvite, forumske objave, novičarske komentarje in bloge (Fišer idr. 2018). Različica korpusa v0.3, iz katere smo pridobili gradivo za raziskavo, vsebuje 128.078,158 besed. Ob tem je treba povedati, da v fazi luščenja kolokacijskih kandidatov bistveno izboljšana različica korpusa Janes, tj. v0.4 (Fišer idr. 2016), še ni bila na voljo. Ena glavnih možnosti izboljšave metodološkega pristopa je tako v uporabi nove različice, ki je obsežnejša, časovno posodobljena, dodani so številni metapodatki in popravljene napake v kodiranju. Kolokacijski podatki, ki smo jih analizirali, zajemajo kolokacije s t. i. tviterskimi lemami in kolokacije z lemami splošnega besedišča. Prve so bile izbrane na podlagi geslovnika, ki je bil izdelan za pripravo slovarja tviterščine (Gantar idr. 2016). Splošne leme pa vključujejo najpogostejše samostalnike v korpusu Janes, ki so hkrati tudi del najpogostejšega besedišča v referenčnem korpusu Kres (Logar in Krek 2012). Luščenje kolokacij je potekalo prek funkcije COLLOCATION orodja Sketch Engine (Kilgarriff idr. 2004). Na podlagi vhodnega seznama samostalniških lem smo izluščili pridevniške, samostalniške in glagolske kolokatorje, ki se nahajajo v neposrednem besedilnem okolju, tj. eno mesto pred in za izbrano lemo. Postopki avtomatskega luščenja kolokacijskih kandidatov iz korpusov, ki so bili že izdelani pri zasnovi Leksikalne baze za slovenščino (Kosem idr. 2013) in pri izdelavi Baze kolokacijskega slovarja (Krek idr. 2016: 102), podrobneje določajo besedilni okvir kolokacij. Na podlagi obeh raziskav je ugotovljeno, da med kolokacijsko najbolj produktivne sodijo strukture s samostalniškim ali glagolskim jedrom: samostalnik + samostalnik v rodilniku, glagol + samostalnik v tožilniku in pridevnik + samostalnik, ki se ujemata v celotni paradigmi. Sledijo strukture z glagolom + samostalnikom v rodilniku. Besedilno okolje, ki zajema 1 besedo pred in 1 besedo za iskanim samostalnikom v naši raziskavi, tako v celoti pokriva najproduktivnejše skladenjske strukture. Poleg tega smo določili, da se morajo kolokatorji za samostalniške leme v korpusu pojaviti najmanj 10-krat in imeti statistično vrednost logDice (Rychly 2008) najmanj 3. Za splošne leme smo postopek ponovili na uravnoteženem referenčnem korpusu Kres in obdržali le tiste kolokacije, ki se ne pojavljajo na seznamu referenčnega korpusa, torej kolokacije, značilne predvsem za računalniško posredovano komunikacijo. V nadaljevanju smo najprej avtomatsko nato pa še ročno izločili nerelevantne zveze. Za avtomatsko filtriranje smo razvili postopek za izločitev (a) kolokatorjev, ki vsebujejo URL-naslove, (b) podvojitev na podlagi opuščanja diakritikov v korpusu (npr. odlicen/ odličen film); (c) podvojitev z različno pripisano besedno vrsto istemu kolokatorju (npr. film top-p in šit_top-s); ter (č) kolokatorjev, ki imajo pripisano različno lemo v posameznem korpusu (npr. edin-p, edini-p). Pri ročnem pregledu smo izločili še primere z napačnim pripisom leme, kar je pogosto posledica nestandardnega zapisa ali slabega delovanja označevalnikov pri lastnih, zlasti tujih imenih (npr. *arest banka za Erste 462 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Bank). Iz nadaljnje obravnave smo izločili tudi primere, kjer je kombinacija leme in kolokatorja nastopala kot del širše zveze, npr. *piti red za piti red bull, ali pa zveza ni ustrezala podstavni skladenjski strukturi, zlasti ob opustitvi ločil, npr. * jutro prijatelj za dobro jutro, prijatelj. Med izločenimi zvezami je bilo mogoče opaziti tudi primere, ki bi bili ob pravilni lematizaciji zanimivi tudi za nadaljnjo analizo leksikalnih novosti, npr. *gama hrana ^ GMO hrana, *vaga vozilo ^ VAG vozilo, *ozji družina ^ ožja družina. Temu je sledila leksikalna analiza, ki je temeljila na primerjavi izluščenih podatkov s stanjem v aktualnih slovarjih slovenskega jezika, dostopnih prek portala Fran:1 zlasti s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika prve in druge izdaje (SSKJ1 in SSKJ2) ter s Slovarjem novejšega besedja slovenskega jezika (SNB). Analizirane podatke smo razdelili v tri večje skupine:2 (1) prepoznavanje novih besed, (2) prepoznavanje novih pomenov besed in (3) prepoznavanje aktualne rabe, kot se kaže na ravni kolokacij in stalnih zvez. Kvantitativni rezultati leksikalne analize v posameznih fazah luščenja so prikazani v Tabeli 1. Tabela 1: Zastopanost kolokacij glede na tip leksikalne novosti v posameznih fazah analize. Tviterske leme Splošne leme Skupaj % Kolok. levo Kolok. desno Kolok. levo Kolok. desno Število vseh lem za leksikalno analizo3 1645 867 1105 903 4520 100 Nerelevantne leme 247 141 364 345 1097 24,3 Relevantne leme Primer kolokacije 1398 726 741 558 3423 75,7 a) Novo besedišče tribute [skupina] 298 225 52 12 587 17 b) Kolokacijske novosti projektna vlada 834 315 545 220 1914 56 c) Pomenske novosti gasilska [fotka] (,skupinska') 59 25 84 31 199 6 d) Drugo nikome ništa 207 161 60 295 723 21 1 Fran: https://fran.si/. 2 Glede na primerjalno izhodišče s SSKJ tu predlagana razdelitev v grobem sovpada s tipologijo novejše leksike, ki je bila izdelana z namenom posodobitve in dopolnitve slovarjev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Gložančev 2009: 13-15 in Gložančev idr. 2009). 3 Število lem po avtomatskem filtriranju. P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 463 4 Analiza leksikalnih novosti Kot je prikazano v Tabeli 1, je bilo po ročnem pregledu v nadaljnjo analizo sprejetih skupno 3423 kolokacij tako za splošne kot tviterske leme ali kar 75,7 % avtomatsko pripravljenega gradiva. Na podlagi nadaljnje analize, kot prikazuje spodnji del Tabele 1, je bilo največ leksikalnih novosti zaznanih znotraj kolokacij in stalnih besednih zvez (56 %). Dobrih 20 % kolokacij smo opredelili z oznako »drugo«, kamor smo vključili lastna imena, tujejezične in citatne zveze ter leksikalno manj zanimive tipične sopojavi-tve. Ta del vključuje tudi frazeološke enote in citatne izraze, ki potrebujejo samostojno jezikoslovno analizo. Sledi na novo registrirano besedišče (17 %) in zaznane pomenske spremembe (6 %). 4.1 Zaznavanje novega besedišča Med novimi besedami, tj. takimi, ki v obstoječih slovarjih v času naše raziskave niso bile registrirane,4 predstavljajo opazen delež tujejezični elementi, ki tvorijo kolokacije z v slovenskem leksikalnem fondu že ustaljenimi besedami. Ti elementi postajajo prek različnih stopenj podomačevanja opazen del slovenskega nestandardnega besedišča in navadno (še) nimajo ustreznic v slovenskem standardnem jeziku, posledično je tujemu zapisu prilagojena tudi skladnja, npr. aftermarket zadeva, statistika trolanja, standup komedija, styling vozilo, tunning [klub, vozilo], rimejk filma, tribute skupina, coworking prostor, [naslov, oddaja]posta, lajkati fotko, velik like, touchscreen zaslon, default nastavitev, narediti backup, solar sistem, online trgovina, [pink, viola] barva, yang oblika, cabaret [večer, comedy], agility tekma, npr. namesto standardiziranega kabaretni večer, tekma v agilitiju. Zlasti tipični so tujejezični elementi v obliki kratic in okrajšav,5 kot npr. nba [tekma, klub], nhl igralec, lpg sistem, bbq omaka, lgbt [pravice, skupnost, populacija], [tv, mobile, mobilen, web, desktop ...] app, [brezplačen, odprt, dostopen] wifi, wifi [hotspot, povezava, omrežje, signal, geslo, dostop, točka ...], sms [trženje, marketing, klub]. Te zveze predstavljajo dobro izhodišče za preučevanje stan-dardizacijskih trendov in stopenj podomačevanja v slovenščini, zlasti ko poskušamo iskati slovenske ustreznike, ki se naravno vključujejo tudi v standardizirani slovenski zapis. Kolokacije in stalne zveze, ki so v besedilih RPK tipično zapisane citatno (ali v različnih stopnjah podomačevanja), razkrivajo vrsto zvez, ki v slovenščini še nimajo ustreznikov, npr. grammar naci, spoiler alert, control freak, big data, sefie stick, road trip, zato bi bila pri slovarskih posodobitvah in iskanju slovenskih ustreznikov dobrodošla njihova čim bolj avtomatska detekcija in sistematična analiza. Opazen delež besed, ki vstopajo v tipične kolokacije RPK, je v izhodišču lastnoi-menskih. Na tem mestu jih izpostavljamo zaradi trendov, ki so zanimivi za posodobitev pravopisnih pravil, hkrati pa je smiselno razmisliti tudi o njihovi vključitvi v slovarje, 4 Natančnejšo opredelitev povzemamo po Gložančev 2009: 12: »Novejše besedje [...] je tisto besedje [...], ki se je v slovenščini pojavilo oz. uveljavilo v obdobju približno zadnjih dvajsetih let in še ni obravnavano v SSKJ«. 5 V nadaljevanju navajamo vse primere z malimi črkami oz. malimi začetnicami. V rabi, kot jo izkazuje korpus RPK, prihaja do dvojničnih zapisov. 464 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december saj je mogoče predvidevati, da se bodo v dvomih uporabniki konzultirali s priročniki. Tipično gre za imena računalniških programov in aplikacij, operacijskih sistemov ipd., kjer se v rabi kaže kolebanje med veliko in malo začetnico: apple [računalnik, telefon, mobilnik], microsoft excel, google chrome, adobe photoshop, photoshop [mojster, predelava, program], mozilla firefox, linux okolje, samsung tab, amazon kindle, android [sistem, app], uporabljati [android, chrome], ipad tablica, instagram [uporabnik, profil, fotka], facebook [uporabnik, fan], kickstarter [kampanja, projekt], slovenska wikipedija ipd. Določen segment v aktualnih slovarjih neregistriranih besed se iz nestandardnih besedil v splošno besedišče vključuje po že znanih besedotvornih postopkih, npr. profilka - ,slika na uporabnikovem FB profilu': zamenjati profilko, nova profilka, bizarka - ,kar je bizarno': petkova bizarka, naslovka - ,naslovna stran': naslovka revije, bolniška -,bolniški stalež': mesec bolniške, armaturka - ,armaturna plošča': del armaturke. Tudi sicer so nove besede značilne za nestandardne žanre: [čista, vnebovpijoča] nebuloza, [kazati, pokazati] fakiča, [dobiti, fasati] popizditis, politično prepucavanje, topšit koncert, hkrati pa je mogoče detektirati tudi nove besede, ki prihajajo v splošno besedišče s področja računalništva, npr. [zanimiva, interaktivna, dnevnikova] infografika, prednaložena aplikacija, podariti všeček ipd. Z vidika preučevanja leksikalnih trendov je treba izpostaviti kolokacije in stalne zveze, ki vključujejo nove besede, ki niso nujno tipične le za nestandardne žanre RPK. Na naš seznam so prišle prek forumskih besedil, vezanih na konkretno strokovno ali terminološko področje, in v večini primerov zahtevajo samostojen leksikalni opis: sa- movozeč avtomobil, delavnovarstvena pravica, nenagradno vprašanje, novonabavna vrednost, libertarna stranka, intrigantna zgodba, duetska pesem itd. Med slovarsko še neregistriranimi besedami je mogoče prepoznati tudi besedne oblike, ki v obstoječih priročnikih niso obravnavane na ravni iztočnic, čeprav so v določenih kontekstih dobile tudi nov pomen, npr. nasedli projekt, odbita barva, nabite cene, ali pa gre za premik skladenjske vloge: alumni član, bitcoin valuta, privat [namen, lajf], komplet avto, top [hrana, cena], horror film, neon barva, [iskati, insajderski] info, nov intro, biznis model ipd. Posebno skupino znotraj sklopa novih besed predstavljajo izrazi, ki v slovenskem leksikalnem fondu dejansko niso novi, vendar pa se v obstoječe slovarske priročnike večinoma niso prebili zaradi stopnje nestandardnosti in/ali prevzetosti. Medtem ko je koncept SSKJ1 dosledno sledil načelu kultiviranja slovenskega knjižnega jezika oz. njegovih uporabnikov in je npr. slengovsko besedišče vključeval na podlagi izkazanosti v splošni rabi, torej kot posebej kvalificirani del knjižnega jezika, se je SSKJ2 pri vključevanju slengizmov odločal bolj ali manj na podlagi principa pogostnosti v slovenskih besedilnih korpusih (Ahlin idr. 2014: 122). Vendar pa je težnja po sprejetju večjega dela nestandardnega besedišča izpeljana nesistematično, tipično gre za prevzete besede, ki običajno niso produkt spletnih besedil, ampak so v slovenskem besedišču prisotne že dlje časa. Med kolokacijami, ki jih najdemo v korpusu RPK, aktualni slovarji pa jih ne vključujejo, so: [poštimati, porihtati, sprobati] biznis, [klima, mašina] laufati, svež P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 465 luft, [prilimati, limati] fotko, zmanjkati štroma, cuker pasti, vključeni primeri, vendar ne v tipičnih kolokacijah ali stalnih zvezah, pa so denimo: [pocukrana, cukrana]voda - ,voda z okusom', [lokalna, spletna] štacuna, pleh muzika, šlep služba - ,vlečna služba', šlepati se na račun (koga). Podrobnejša analiza tovrstne nestandardne leksike je med drugim pokazala, da so pomenski premiki na ravni neformalne komunikacije zelo živi, posledično pa je, kot podrobneje prikažemo v naslednjem poglavju, ta pomemben pokazatelj leksikalnega razvoja in njegovih trendov. 4.2 Zaznavanje novih pomenov in pomenskih premikov Kot rečeno, govorimo v pričujočem prispevku o novih pomenih v odnosu do stanja v aktualnih splošnih slovarjih in v povezavi s kolokacijskim izhodiščem raziskave, kjer pomenske spremembe besed preučujemo v povezavi s konkretnimi kolokacija-mi ali stalnimi zvezami, v katerih se pojavljajo.6 O pridobivanju novih pomenov ali pomenskih odtenkov govorimo v primerih, kjer dobi beseda ob obstoječem v SSKJ že registriranem pomenu dodatni pomen ali več pomenov. Ti pomeni so vezani na specializirane segmente jezikovne rabe, v našem primeru zlasti na (a) nestandardno besedišče RPK, (b) področje računalništva ter (c) področje spletne komunikacije na družbenih omrežjih in forumih. V prvem sklopu, tj. pretežno znotraj nestandardnega besedišča, lahko prepoznamo besede, ki pomensko specifičnost izražajo v leksikalno precej omejenih kombinacijah, npr. goveja muzika - ,narodnozabavna', gasilska fotka - ,skupinska', in v kolokacijah z obsežnejšim nizom kolokatorjev,7 npr. hud [igralec, barva], nor [avto], zakon [avto, telefon, film]- ,izredno dober, lep', bolana[fora, šala, ideja]- ,skrajno neprimeren ali nesprejemljiv', trd [pornič, pornografija] - ,ekstremen, nazoren', doza cukra - ,sladke jedi, sladkarije', konkretna doza - ,velika, močna', kontra [smer, efekt] - ,nasprotna, ravno obratna', [avto, bencinar]piti - ,porabljati gorivo', furati [politiko, kampanjo, državo; imidž, stil] - ,voditi, upravljati; izražati', cuzati [denar, državo] - ,izvabljati, finančno izčrpavati'. V drugi sklop sodi leksika, ki je pridobila pomene, vezane na področje računalništva, npr. zgodovina brskanja, beležiti zgodovino - ,seznam predhodnih poizvedovanj na spletu', nadgradnja [mobilnika, omrežja]- ,posodobitev delovanja računalniškega sistema ali njegove vsebine'; odprt podatek - ,vsakomur dostopen za uporabo in ponovno uporabo brez omejitev avtorskih pravic, kopiranja ali objavljanja', loviti wifi - ,biti 6 Na tem mestu je treba omeniti opredelitev pomenskih premikov, ki je bila izdelana s primerjavo semantičnih profilov besed v referenčnem korpusu Gigafida in podkorpusu tvitov (Fišer in Ljubešič 2018: 204-12). Prekrivne so zlasti kategorije t. i. večjih pomenskih premikov, kamor sodijo premiki, vezani na dnevne dogodke (vztrajnik), na razlike v registru (penzion - ,upokojitev oz. pokojnina') in na razlike v mediju (sledilec - ,uporabnik, ki spremlja objave drugih uporabnikov na družbenih omrežjih'). Med t. i. manjšimi pomenskimi premiki pa oženje pomena (posodobiti - ,nadgraditi delovanje računalniškega sistema ali njegove vsebine'). 7 Nekateri od navedenih novih pomenov so predstavljeni v Slovarju tviterščine (http://lexonomy.cjvt.si/ slovar-tviterscine/) ali pa so bili registrirani pri prepoznavanju novejše slovenske leksike (prim. Gložančev idr. 2009). Tu navajamo le nekaj takih, ki v obravnavanih slovarjih (še) niso registrirani. 466 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december v območju dosega signala', prenesti [aplikacijo, datoteko] - ,naložiti z intemeta na računalnik ali telefon', odpreti [aplikacijo, link] - ,zagnati'. Take pomenske specifičnosti so tipične tudi za besedila družbenih omrežij in forumov, kot npr. [smetiti, zakleniti, zapreti] temo - tema: ,zaključena vsebina, ki se obravnava na spletu', smetiti: ,dodajati neprimerne ali neustrezne komentarje na spletu', zakleniti: ,narediti temo na spletu nedostopno za nadaljnje komentarje', odpreti [temo, debato] - ,začeti', [število, milijon] sledilcev - ,kdor avtomatsko spremlja objave uporabnikov', deliti [fotko, objavo] - ,posredovati na družbenih omrežjih', [zaklenjen, lažen, uradni, tviter]profil - ,javna podoba koga na družbenih omrežjih', profilna fotka, fotografija] - ,na uporabnikovem FB ali tviter profilu', [tviter, google, uporabniški] račun - ,dogovor ali pogodba s podjetjem za določeno storitev ali izdelek na spletu'. Kot izkazuje naše gradivo, prihaja do pomenskih premikov tudi s področja splošnega jezika na bolj specializirana področja, kot je npr. šport: obračun skupine; avtomobilizem: prijava vozila, optika vozila, [android, motor] teče; in telekomunikacije: [siolova, telekomova] optika, [imeti, potegniti] optiko - ,optično omrežje'. Redkeje, a še vedno opazno so zastopane pomenske širitve s specializiranih področij v splošni jezik, npr. finalist nagrade - ne samo v športnem smislu, donacija stranki - ne samo v dobrodelnem smislu. Navedeni primeri kažejo, da so besedila RPK glede na svoj specifični neformalni jezikovni položaj dober pokazatelj tako korenitih kot tudi subtilnih pomenskih premikov v sodobni slovenski leksiki. Čeprav gre tipično, a ne izključno, za prepoznavne registre, kot sta npr. sleng in neformalna raba, je detekcija takih sprememb nujna za celovit leksikalni opis v slovarskih in drugih jezikovnih priročnikih, nenazadnje pa tudi za preučevanje trendov leksikalnega razvoja in oblikovanje jezikovne norme. 4.3 Zaznavanje kolokacijskih novosti Največji delež izluščenih primerov smo opredelili kot kolokacijske novosti. Gre za tri skupine tipičnih besednih sopojavitev: (a) stalne zveze, ki vsebujejo v slovenski leksiki že ustaljene besede, vendar imajo kot celota nov samostojni pomen (b) koloka-cije, ki odražajo za določen čas aktualno družbenopolitično situacijo in (c) kolokacije, ki vnašajo v jezik spremembe na ravni jezikovne norme. V prvi skupini smo prepoznali na novo nastale stalne zveze in kolokacije, značilne za določeno terminološko ali strokovno področje, ki postajajo legitimen del splošnega besedišča (preverjeno so prisotne tudi v referenčnem korpusu Gigafida),8 in navadno zahtevajo svoj pomenski opis, npr. na področju zdravstva: rizičen [kontakt, stik, odnos; dogodek], rizična skupina, nadomestno materinstvo, nadomestno zdravljenje, nadomestni zdravnik, narcistična [motnja, oseba, starši, družina]; avtomobilizma: nadomestno vozilo, kontrolirano vozilo, nižanje glave; bančništva: prenesena vloga; 8 Korpus Gigafida: http://www.gigafida.net/. P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 467 prava: kazenska točka, varna hiša; računalništva: odprta koda, optični kabel, internet stvari, [pokončni, ležeči] način (pri uporabi pametnega telefona), verižni mail itd. Te zveze so zaradi pomenske samostojnosti in prehajanja v splošni jezik sestavni del sodobne leksike, zato bi jih bilo smiselno čim bolj sistematično detektirati in vključevati v proces posodabljanja slovarskih priročnikov. V drugo skupino sodijo kolokacije, ki odražajo za določeno obdobje aktualno sociolingvistično pogojeno jezikovno rabo. Zanje je značilno, da je njihov nastanek spodbujen s konkretnimi političnimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi, naravnimi ipd. dogodki, tako na lokalni kot globalni ravni (prim. Fišer in Ljubešic 2018: 205), npr. [vstajniška, instant, etablirana] stranka, stranka [levega spektra, leve sredine, bloka, tranzicije], infrastrukturni minister, projektna vlada, evro [komisar, cona], komisarska zgodba, iskanje ministra, zamrznjen predsednik, obsojen predsednik; obdavčitev cerkve, rešitev krize, prezadolženopodjetje, sanirati banke; posledica [žleda, žledoloma, ledene ujme], podpis podpore, vzporedni rezultat, povolilna oddaja, pravice migrantov, odvetnik otroka; babji večer, moški čvek itd. Opazen segment kolokacij in stalnih zvez tega tipa vsebuje lastna imena,9 npr. Alenkina vlada, Bratuškova vlada, Cerarjeva [vlada, stranka, program, minister], Jankovičeva stranka, Janševa družina, Kramarjev zakon, Putinova igra, Schumacherjevo stanje, ali pa gre preprosto za odraz nove predmetno-sti in načina življenja v določenem časovnem obdobju na najrazličnejših segmentih človekovega delovanja, npr. sprememba himne, prestavljanje ure, zaposlitveni klub, izdelek tedna, podjetniški dogodek, odpiranje podjetij, nočni šoping, zavržena hrana, sirski otrok, feminizacija moških, privatizirati vodo itd. Načeloma gre za tip leksike, ki zaradi svoje (hipotetično) kratke življenjske dobe navadno ni predmet slovarskih opisov, vsaj ne, ko gre za knjižne izdaje. Digitalno slovaropisje ima nasprotno veliko več možnosti, da tak tip novega besedja vključi v jezikovni opis, kjer se podatki nenehno dopolnjujejo in prerazporejajo glede na relevantnost in aktualnost rabe. Na ta način je mogoče uporabniku ponuditi opis leksikalnih novosti in okoliščin njihovega nastanka, ko so te še žive ne glede na njihovo potencialno kratko življenjsko dobo. Med izluščenimi podatki je treba izpostaviti še kolokacije, ki same po sebi ne izkazujejo leksikalnih novosti in so v tem smislu manj zanimive za posodobitev slovarskih priročnikov, so pa v leksikalnem fondu zelo pogoste in navadno pod vplivom tujejezič-nega izvora v slovenščino vnašajo tudi način zapisa, ki ni v skladu z aktualno normo. Izpostaviti je mogoče imena ustanov in organizacij pa tudi dogodkov in prireditev, ki so zaradi splošnosti poimenovanj izrazito na prehodu v generične izraze. Tu je zelo opazen tudi variantni zapis z veliko začetnico, npr. zaposlitveni klub, gospodarski klub, hiša rešitve, elektro energija, festival družin, tehnološki večer, menjalnica knjig, ter zapis kratičnih delov brez vezaja, npr. ekg srca, rtg slika. Dejstvo je, da so navedeni primeri prepoznani v tipih besedil, ki v izhodišču ne predvidevajo upoštevanja norme, vendar to ne bi smela biti ovira pri prepoznavanju kritičnih točk, kjer najočitneje prihaja do odstopanj, in ugotovitve vključiti v posodobitev normativnih priročnikov za slovenščino. 9 V navedenih primerih ohranjamo zapis z veliko začetnico, ker se ta v večini primerov kaže tudi v korpusu. 468 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Za konec je treba omeniti, da je najobsežnejši del izluščenih besed, ki tvorijo kolo-kacije znotraj te skupine, v obstoječe slovarje že vključen. Po eni strani gre za splošno besedišče v tipičnih kolokacijah, kot npr. peči piškote, reklamni spot, strogi post ipd., po drugi strani pa zlasti SSKJ2 vključuje opazen del aktualnega nestandardnega besedišča, čeprav ne vedno v tipičnih kolokacijah. Tabela 2 prikazuje primerjavo izluščenih kolokacij v naši raziskavi s podatki v SSKJ2 za lemi fotka in aplikacija. Tabela 2: Podatki, izluščeni iz korpusa Janes, primerjalno s SSKJ2 (fotka, aplikacija). Podatki iz SSK2 (samo relevantni del gesla) Podatki iz korpusa Janes (oblike so ročno urejene glede na ustrezajoče skladenjske vzorce) fotka -e ž (o) pog. fotografija: uvodna fotka v reviji; napis pod fotko [profi, spodnja, uradna, panoramska, jutranja, super, družinska, fantastična, vroča, posneta, srednja, fenome- nalna, kvalitetna, nora, predzadnja, umetniška, gasilska, profilna, cover, predstavitvena] fotka [urejati, lajkati, objaviti, najti, izbrati, čakati, pokazati, dati, prilepiti, prilagati, deliti, tvitniti, slediti, naložiti] fotko [kup, serija, obdelava] fotk(e) fotka [notranjosti, hrane, snega] aplikacija -e ž (a) računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije [odprta, kul, nova, spletna, odlična, priljubljena, predna-ložena, brezplačna, posebna, foto, internetna, mobilna, urbana] aplikacija [uporabljati, naložiti, prenesti, odpreti, ustvariti, razviti] aplikacijo [različica, razvoj, testiranje, iphon, posodobitev, twitter] aplikacije Prikazana primerjava izpostavlja obseg in pomembnost kolokacijskih podatkov za prikaz aktualne in hkrati naravne jezikovne rabe, posledično pa tudi potrebo po njihovi vključitvi ne samo v kolokacijske ampak tudi splošne slovarje. Ob predpostavki, da je prihodnost slovarskih priročnikov predvsem na spletu, količina vključenih podatkov v slovar ni več problem, kot tudi ne možnost dinamičnega prehajanja med slovarsko bazo in slovarjem. 4.4 Drugo Kot je razvidno iz Tabele 1, je večji del sicer leksikalno relevantnih izluščenih kandidatov z vidika posodabljanja slovarskih priročnikov manj zanimiv. V kategorijo »drugo« smo tako vključili besedne zveze, ki jih glede na vključenost v upoštevane slovarje nismo preverjali, ker je šlo bodisi za lastna imena, tujejezične oz. citatne zveze ali leksikalno manj zanimive tipične sopojavitve, npr. trgovinapivoljub, zakonca login, P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 469 climate control, shipping fee, google search. Med drugim smo v to skupino vključevali besedne zveze, ki so ali tvorijo frazeološke enote. V večini primerov gre za nestandardne in prevzete izraze, npr. spokati kufre, bravo majster, keš pička, pleh pička, kanon futer, držati štango, trgati gate, za mišji kurac, hvala kurcu, zapreti štacuno, nikome ništa, ki zahtevajo samostojno jezikoslovno analizo, tudi z vidika načina vključevanja citatnih izrazov v slovenska besedila. 5 Sklep in bodoče delo Jezikoslovna analiza izluščenih kolokacij je pokazala, da je izbrani postopek neposredno uporaben pri zaznavanju različnih leksikalnih novosti, ki vstopajo v besedišče slovenskega jezika, primarno v nestandardnih besedilih spletne komunikacije, od koder pa opazno prehajajo tudi v splošni jezik. Ugotoviti je mogoče, da nova leksika prihaja v jezik predvsem prek tujejezičnih in lastnoimenskih elementov, npr. z vpeljevanjem velikega števila kratic in krajšav. Pri tem prehaja različne stopnje podomačevanja (bitcoin, bitkoin, bitkojn) pogosto pa se iz tujega jezika prenesejo tudi besednozvezne lastnosti, npr. bitcoin valuta namesto valuta bitcoin ali bitcoinska valuta. Tovrstne novosti na eni strani povzročajo nastanek dvojnic, po drugi pa so motivacija za tvorbo po prevzetem vzorcu: alumni klub, neon barva, privat zabava ipd. Sistematično luščenje in analiza tovrstnih podatkov omogočata njihovo vključevanje v jezikovni opis, hkrati pa lahko na področju normativistike predstavljata podstat za revizijo jezikovnih pravil (prim. Arhar Holdt in Dobrovoljc 2016). Posebno pozornost z vidika nadaljnje slovaropisne obravnave zasluži v slovenskem leksikalnem fondu ustaljena nestandardna leksika, npr. [zadeva, klima, mašina] laufati, ki jo obstoječi jezikovni opis bodisi izključuje ali jo navaja nesistematično. Celosten pristop k tovrstnemu gradivu omogoča identifikacijo pomenskih premikov na ravni nestandardne leksike, ki je glede na rezultate raziskave pomemben pokazatelj leksikal-nega razvoja. V zvezi s tem je pomembno dejstvo, da nova predmetnost pogosto vpliva tudi na pomenske premike pri ustaljenih (standardnih) besedah s širokim pomenskim obsegom, kot npr. naložiti, teči, prenesti, loviti, ki pridejo do izraza prav v tipičnih besednih sopojavitvah, kot so kolokacije. Nenazadnje opazen delež izluščenih podatkov na ravni kolokacij predstavlja odraz aktualne jezikovne rabe in subtilnejših pomenskih sprememb, vezanih na aktualno družbenopolitično situacijo, npr. [vstajniška, instant] stranka. S sprotno identifikacijo in vključevanjem tovrstnega gradiva je mogoče uporabniku ponuditi opis leksikalnih novosti in okoliščin njihovega nastanka, ko so te še žive, ne glede na njihovo potencialno kratko življenjsko dobo. Prispevek je pokazal vrednost kolokacijskega gradiva za dopolnjevanje slovarskih podatkovnih baz in utemeljil, da mora biti leksikalni opis jezika celovit, da vloge vse bolj razširjene računalniško posredovane komunikacije in nestandardnega jezika ni mogoče zanemariti in da nadaljnje delo, tudi v smislu jezikovne intervencije in norme, ne more potekati, ne da bi spremembe prepoznali in jih opisali. V nadaljevanju zato sledi predvsem natančnejša tehnična opredelitev, kako pridobljene podatke vključevati 470 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december v slovarsko bazo ter kako jih označiti ter medsebojno povezati za optimalno nadaljnjo izrabo. Končni cilj je izvedba obsežnega, celovitega luščenja kot izhodišča za ročni pregled rezultatov, ki avtomatizaciji navkljub ostaja neobhoden osrednji korak slova-ropisnega dela. 6 Zahvala Prispevek izhaja iz štirih temeljnih raziskovalnih projektov: Kolokacije kot temelj jezikovnega opisa: semantični in časovni vidiki (J6-8255), Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode (J6-8256), Terminologija in sheme znanja v medjezikovnem prostoru (J6-9372) ter Viri, orodja in metode za raziskovanje nestandardne spletne slovenščine (J6-6842), ki jih financira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Viri in literatura Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj, 2014: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. 1. knjiga 1152 str., 2. knjiga 1150 str. Jezik in slovstvo 59/4. 121-27. Špela Arhar Holdt in Kaja Dobrovoljc, 2016: Vrednost korpusa Janes za slovensko normativistiko. Ur. D. Fišer. Slovenščina 2.0: Računalniško posredovana komunikacija, letnik 4 (2). Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. 1-37. Na spletu. Paul Cook, Jey Han Lau, Michael Rundell, Diana McCarthy in Timothy Baldwin, 2013: A lexicographic appraisal of an automatic approach for detecting new word senses. Electronic lexicography in the 21st century: Thinking outside the paper: Proceedings of the eLex 2013 conference. Tallinn, Estonia. 49-69. David Crystal 2001: Language and the Internet. Cambridge, New York: Cambridge University Press. John Rupert Firth, 1957: A Synopsis of Linguistic Theory 1930-55. Studies in Linguistic Analysis: Special Volume of the Philological Society. Ur. F. R. Palmer. Selected Papers of J. R. Firth 1952-59. Bloomington in London: Indiana University Press. 168-205. Darja Fišer, Nikola Ljubešic in Tomaž Erjavec, 2018: The Janes project: Language resources and tools for Slovene user generated content. Language Resources and Evaluation. Na spletu. Darja Fišer, Tomaž Erjavec in Nikola Ljubešic, 2016: JANES v0.4: korpus slovenskih spletnih uporabniških vsebin. Darja Fišer (ur.): Slovenščina 2.0, 4 (2). Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. 67-99. P. Gantar, Š. Arhar Holdt, S. Pollak: Leksikalne novosti v besedilih računalniško posredovane komunikacije 471 Darja Fišer in Nikola Ljubešic, 2018: Tviti kot leksikografski vir za analizo pomenskih premikov v slovenščini. Ur. D. Fišer, Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ljubljana: ZIFF. 198-226. Polona Gantar, Iza Škrjanec, Darja Fišer in Tomaž Erjavec, 2016: Slovar tviterščine. Ur. T. Erjavec in D. Fišer. Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2016. Ljubljana: FF. 71-76. Na spletu. Alenka Gložančev, 2009: Analitična osvetlitev novejše slovenske leksike: Uvodni razpravni elaborat k leksikalni zbirki Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri (NSLSJV). Ur. A. Žele: Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Alenka Gložančev, Primož Jakopin, Mija Michelizza, Lučka Uršič in Andreja Žele, 2009: Novejša slovenska leksika (v povezavi z spletnimi jezikovnimi viri). Ur. A. Žele. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jack Grieve, Andrea Nini in Diansheng Gio, 2017: Analyzing Lexical Emergence in Modern American English Online. English Language and Linguistics 21/1. 99-127. William L. Hamilton, Jure Leskovec in Dan Jurafsky, 2016: Diachronic word em-beddings reveal statistical laws of semantic change. Ur. K. Erk in N. A. Smith. Proceedings of the 54th Annual Meeting of the Association for Computational Linguistics. Berlin. 1489-501. Adam Kilgarriff, Pavel Rychly, Pavel Smrz in David Tugwell, 2004: The Sketch Engine. Proceedings of the Eleventh EURALEX International Congress. Lorient: Université De Bretagne Sud. 105-16. Iztok Kosem, Polona Gantar in Simon Krek, 2013: Avtomatizacija leksikografskih postopkov. Tomaž Erjavec, Jerneja Žganec Gros (ur.): Jezikovne tehnologije: Slovenščina 2.0, 1 (2). Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. 139-64. Simon Krek, Polona Gantar, Iztok Kosem, Vojko Gorjanc in Cyprian Laskowski, 2016: Baza kolokacijskega slovarja slovenskega jezika. Tomaž Erjavec, Darja Fišer (ur.). Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september- 1. oktober 2016. Ljubljana: ZIFF. 101-05. Nataša Logar in Simon Krek, 2012: New Slovene corpora within the Communication in Slovene project. Prace Filologiczne 63. 197-207. Sunny Mitra, Ritwik Mitra, Suman Kalyan Mayti, Martin Riedl, Chris Biemann, Pawan Goyal in Animesh Muhherjee, 2015: An automatic approach to identify word sense changes in text media across timescales. Natural Language Engineeering 21/5. 773-98. Senja Pollak Špela Arhar Holdt in Polona Gantar,, 2018: What's New on the Internetz? Extraction and Lexical Categorisation of Collocations in ComputerMediated Slovene. International Journal of Lexicography (v tisku). Pavel Rychly, 2008: A Lexicographer-Friendly Association Score. Ur. P. Sojka in A. Horâk. Proceedings of the 2nd Workshop on Recent Advances in Slavonic Natural Language Processing, RASLAN2008, Karlova Studànka. Brno: Masaryk University. 6-9. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika [SNB], 2012: Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Na spletu. 472 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ1]. 1970-1991, 1994, 1997, 1998, 2000, 2008, 2010, 2014. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Na spletu. Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ2], druga dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. 2014: Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Na spletu. Sali A. Tagliamonte, 2016. So Sick or so Cool? The Language of Youth on the Internet. Language in Society 45/1. 1-32. Na spletu. Summary Computer-assisted lexicographical methodology provides for efficient processing of large quantities of language materials. The extracted results can be organized in databases that are designed from the start to be useful for a wide variety of purposes. On the one hand, the abundance of data allows for an integral, all-encompassing approach to the processed material. On the other hand, it also requires that the database user is familiar with the manner in which the database was compiled, as well as the original language resources used. Without this knowledge, it is impossible adequately to interpret the results obtained. Among the language resources that warrant a more in-depth understanding in terms of their value for Slovene lexicography is the Janes corpus of Slovene computer-mediated communication. This article analyzes the corpus through automatic extraction of collocations, which are a good indicator of lexical innovations, both in terms of the appearance of new lexical elements and semantic shifts in Slovene vocabulary, as well as in terms of contemporary language use, which reflects new the social and objective realities of a language. The process of automatic extraction focuses on noun collocations typical for the Janes corpus, as well as collocations containing nouns that typically occur both in the Janes and Kres corpora. The material analyzed is automatically obtained, and then automatically and manually filtered. This is followed by a lexical analysis based on the comparison of the extracted data with their representation in contemporary dictionaries of Slovene. The range and adequacy of the methodology have been tested in previous studies. In this article, we analyze the material in terms of its applied value for Slovene lexicography. A large portion of the discussion is focused on the question of the non-standardness of the material used: from new lexical elements and phrase patterns that are borrowed from foreign languages to elements not included in existing language resources because of past lexicographical guidelines. The comparison between existing dictionary entries and the material obtained with the proposed method shows a number of possibilities for obtaining and enriching not only dictionary content, but for modifying basic dictionary design as well. We argue that the starting point for dictionary design should include the entirety of lexical elements, including non-standard and trending material, because this is conducive not only to the identification of problematic aspects and developmental trends, but also to a flexible and dynamic relationship between a dictionary database and its corresponding (digital) dictionary. UDK 811.163.6'276'322:004.773 Vojko Gorjanc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani vojko.gorjanc@ff.um-lj.si Darja Fišer Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Institut Jožef Stefan darja.fiser@ff.uni-lj.si TWITTER IN RAZMERJA MOČI: DISKURZNA ANALIZA KAMPANJ OB REFERENDUMU ZA IZENAČITEV ZAKONSKIH ZVEZ V SLOVENIJI V članku analiziramo dve kampanji, ki sta na Twitterju potekali ob Noveli zakona o zakonski zvezi in družitorejnskih razmerjih, o kateri smo se državljani Republike Slovenije odločali na referendumu 20. decembra 2015. Namen članka je s kvantitativno in kvalitativno korpusno analizo prikazati diskurz kot orodje za nadzor nad družbeno močjo in prevlado v diskurzu. Po predstavitvi korpusa, ki je izhodišče naše analize, v nadaljevanju članka predstavimo rezultate kritične analize diskurza dveh kampanj, glavnih nasprotnikov in iniciatorjev referenduma in glavnih zagovornikov spremembe, v katerih raziskujemo uporabo Twitterja kot orodja za nadzor nad družbeno močjo v specifičnem kontekstu poskusa izenačitve zakonskih zvez v Republiki Sloveniji. Ključne besede: korpusna analiza, kritična analiza diskurza, računalniško posredovana komunikacija, kvirovsko jezikoslovje, heteronormativnost This article analyzes two key Twitter campaigns related to the referendum on the Amendment to the Marriage and Family Relations Act, which was presented to citizens of the Republic of Slovenia in a 20 December 2015 referendum. The aim of the article is a quantitative and qualitative discourse analysis to show discourse as a means of asserting social power and dominance. We first describe the corpus on which the analysis is based and then present the results of a critical discourse analysis of the tweets published by the chief supporters of the new amendment and its main opponents, the initiators of the referendum in connection with which we investigate Twitter as a means to assert social power in the specific context of an attempt to arbitrate marriage equality in the Republic of Slovenia. Keywords: corpus analysis, critical discourse analysis, computer-mediated communication, queer linguistis, heteronormativity 1 Uvod V Sloveniji je po dekriminalizaciji homoseksualnosti leta 1977 vprašanje družbene neenakosti zaradi spolne usmerjenosti v osemdesetih letih postalo aktualna politična tema, ki se je umeščala v širok nabor odprte družbene diskusije civilnodružbenih gibanj 474 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december (Mencin Čeplak in Kuhar 2010: 284); v tem času je bila naslovljena večina političnih zahtev po družbeni enakopravnosti pripadnikov LGBTQ+ skupnosti (Kuhar in Mencin Čeplak 2016: 147). Od konca sedemdesetih do konca osemdesetih so slovenski politični prostor pomembno zaznamovala prav kulturna in politična civilnodružbena gibanja, ki so z vrsto državljanskih pobud zahtevala tudi odpravo diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti. V kontekstu prevladujoče teme osamosvajanja Slovenije pa so postopoma izgubljala prostor svojega delovanja, kar je pomenilo, da so iz političnega diskurza izginjale tudi državljanske pobude, ki so naslavljale pravice nacionalnih, spolnih in seksualnih manjšin (Mencin Čeplak in Kuhar 2010: 284-85). Pobude za odpravo neenakosti glede na spolno usmerjenost ob sprejemanju slovenske ustave in tudi po njenem sprejetju leta 1991 niso zamrle, a je bila njihova teža v razmerju do družbenih gibanja v osemdesetih, ko so bile tematizirane kot pomembna politična vprašanj, veliko manj v ospredju političnega diskurza, posledično pa tudi konkretne politične pobude za nediskriminatorno obravnavo gejev in lezbijk v okviru zakonodajnih rešitev (Kuhar in Mencin Čeplak 2016: 153). Razprave o pravni ureditvi istospolnih partnerstev in pobude za sprejem novega družinskega zakonika od sredine devetdesetih let niso privedle do sprememb zakonodaje, do te pride šele leta 2005 z Zakonom o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki pravzaprav uzakoni diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti (Mencin Čeplak in Kuhar 2010: 288-89). Pri vseh nadaljnjih poskusih odprave diskriminacije pa je slovenski prostor zaznamovala burna družbena diskusija, v veliki meri kot posledica odločitev, da o tovrstnih spremembah zakonodaje lahko odločamo na referendumu. Po prvem leta 2011 je sledil drugi leta 2015, pri katerem nas bo zanimal del diskurza v času pred referendumom, in sicer v okviru družbenega omrežja Twitter. Diskurzna analiza se bo osredotočila na dva računa kampanj na Twitterju v obdobju pred referendumom o Noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in sicer glavnih nasprotnikov novele in pobudnikov referenduma z računom Za otroke gre (ZOG) ter osrednjega računa zagovornikov spremembe zakona z računom Čas je ZA (ČJZ). Pri analizi bomo korpusno analizo kombinirali s kritično analizo diskurza, kar se je v sorodnih raziskavah že pokazal kot učinkovit analitični postopek (Baker at al. 2008). Diskurz kot družbeno interakcijo bomo v specifičnem kontekstu dveh kampanj na družbenem omrežju Twitter opazovali predvsem z vidika vzpostavljanja družbene moči, njene razporeditve, ohranjanja in reproduciranja (Dijk 2001: 352); zanimalo nas bo, kakšno vlogo ima diskurz pri vzpostavljanju neenakosti v družbi ter njenem ohranjanju v procesu dominacije (Fairclough 2001). Z diskurzno analizo tako naslavljamo izrazito družbena vprašanja, saj se prav s pomočjo diskurza konstituirata družba in kultura (Fairclough in Wodak 1997: 271-280), v okviru komunikacije na družbenih omrežjih pa se ob tem konstruirajo tudi nove družbene prakse, v katerih se tradicionalni pomeni in ustaljena razmerja moči ohranjajo in nenehno reproducirajo (Baider in Kopytowska, 2018). Prav to je značilnost družbenega omrežja Twitter, v okviru katerega ima dominantni diskurz možnost reproduciranja s posredovanjem, deljenjem na drugih družbenih omrežjih, prav tako pa vse bolj tudi z objavami v množičnih medijih, za katere je postalo značilno, da velikokrat popolnoma nekritično reproducirajo prav objave iz omrežja Twitter; stalna izpostavljenost določenemu normativnemu modelu pa tako le utrjuje identitetne »normalnost« in »naravnost«, vključno s spolnimi in Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 475 seksualnimi identitetami (Motschenbacher 2010, 2011). Skupine z manjšo družbeno močjo so postavljene pred izziv, da morajo oblikovati strategije za delovanje v kontekstu prevladujočega hegemonega diskurza tudi s poskusi spremembe razlik v družbeni moči (Gramsci 1971, Gorjanc 2017). Prav to nas bo zanimalo tudi v naši raziskavi, torej kako je bilo v izrazito heteronormativnem diskurzu v eni od kampanj (ZOG) naslovljeno vprašanje hegemonije homoseksualnosti in katere diskurzne strategije so bile uporabljene za ohranjanje »naravnega in družbenega reda«, s tem pa tudi reda, ki v družbi ohranja neenakost in neenakopravnost (Fairclough 1985, Fairclough 1989). Pri drugi (ČJZ) se bomo osredotočili na diskurzne strategije, ki naslavljajo tovrstno normativni družbeni red z željo po spremembi razmerja družbene moči, in sicer ob predpostavki, da je vsaka nasprotna reakcija v hegemonem heteronormativnem diskurzu obsojena na to, da bo pri večini v družbi prepoznana kot tista, ki ruši vzpostavljeni družbeni red. Družbeni spol in seksualnost sta pomemben del družb, njenih normativnih modelov in vrednostnih sistemov, heteroseksualnost kot družbeni konstrukt pa temelji na zelo strogo postavljenih družbenih normah, ki dominirajo v družbi in diskurzu zahodnih družb (Coates 2013). Heteronormativnost kot institucionalizirana ideologija univerzalnosti heteroseksualnosti in niza kulturnih vzorcev, družbenih in tudi pravnih norm, ki vzpostavljajo hegemonijo heteroseksualnosti v zahodnih družbah, pogojuje diskurzne prakse z nezaznamovano heteroseksualno identiteto, ki je v diskurzu ves čas predpostavljena, vse dokler se je aktivno ne zanika (Yep et al. 2003, Lovaas et al. 2007, Koch 2008). Diskurz heteronormativnih vrednot, podob in obnašanja je v zahodnih družbah tudi del historičnega diskurza o seksualnosti kot diskurza za oblikovanje nacionalnih identitet (Motschenbacher 2013), tudi kot del diskurza za zagotavljanja nacionalne kohezivnosti, zato nas bo zanimalo, kako se v primeru, ko se tovrstni modeli skušajo problematizirati, diskurz o seksualnosti in spolu tudi pri nas vključuje v nacionalne in nacionalistične diskurze, na podoben način kot v nekaterih drugih okoljih (Baider 2018, Baider in Kopytowska 2018). 2 Sorodne raziskave Raziskava se po eni strani vključuje v okvir raziskav računalniško posredovane komunikacije, ki so se sprva osredotočale na gradnjo korpusov računalniško posredovane komunikacije (Beifiwenger 2014), z izgradnjo tovrstnih korpusov pa so postale tematsko izredno pestre (Fišer 2017, Fišer 2018) in vključujejo tudi raznolike sociolingvistične študije diskurza (Coats 2017, Verhrijen 2017, Reher in Fišer 2018). V kontekst slednjih se umešča tudi naša raziskava, nadgrajuje pa jih s specifiko teme in slovenskega jezikovno-kulturnega prostora. Prav glede na temo se raziskava umešča v okvir kvirovskega jezikoslovnega pristopa, interdisciplinarnega pristopa v okviru poststrukturalnih kritičnih teorij, ki temelji na analizi in dekonstrukciji tradicionalnih idej, vrednot in ustaljenih družbenih razmerij moči, ko gre za vprašanja identitetnih konceptov družbenega spola in seksualnosti (Jagose 1996; Koch 2008: 20), ter želi z analizo diskurznih praks pripomoči k razumevanju diskurzne konstrukcije identitetnih kategorij kot ideoloških družbenih konstruktov, skozi 476 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december vso zgodovinsko zaznamovanih s heteronormativnostjo (Koch 2008: 38, 39). Vrsta raziskav na področju kvirovskega jezikoslovja ima v izhodišču koprusnojezikoslovni metodološki pristop (Baker 2005), v veliki meri pa analizirajo prav heteronormativ-nost kot dominantno značilnost diskurza (Baker 2005) in s tem povezanih družbenih konstrukcij, kot je npr. korpusna študija, v kateri se v diskurzu izkazuje višje družbeno vrednotenje koncepta poroke kot koncepta partnerstva ali samske osebe (Baker 2008). Analiza načinov diskurzne konstrukcije seksualnosti znotraj hegemonije heteroseksual-nosti in heteronormativnosti je tudi v fokusu korpusne raziskave o LGBT skupnosti na Cipru (Baider 2018), pri čemer je tako v tej kot tudi v večini drugih diskurznih študij s korpusnim pristopom razmerje med kvantitativno in kvalitativno analizo močno v prid slednje (Kulick 2005). Naša raziskava se vključuje v okvir kvirovskih korpusnih pristopov in nadgrajuje raziskave dominantnosti heteronormativnosti s specifiko slovenskega prostora, prav tako pa kvirovski pristop vključuje v raziskave računalniško posredovane komunikacije. Metodološko povezovanje korpusnega pristopa in kritične analize diskurza, za kar smo se odločili tudi sami, se je izkazalo kot učinkovit pristop k raziskavam značilnosti diskurza (Baker at al. 2008), in sicer v veliki meri prav pri analizi diskurza, povezanega z družbeno marginaliziranimi posamezniki in skupinami oziroma ranljivimi skupinami v družbi sploh, kot so npr. begunci in prosilci za azil (Baker in McEnery 2005, Gabrielatos in Baker 2008), oziroma povezanega z narativom homofobije, ksenofobije oz. na splošno sovražnim narativom do drugega in drugačnega (Assimakopoulos in Vella Muscat 2017, Baider 2018, Baider in Kopytowska 2018). 3 Korpus in metoda dela Korpus za našo analizo je bil pripravljen na podlagi korpusa Janes (Fišer et al. 2016a, Fišer et al. 2018), korpusa slovenskih spletnihjavno objavljenih uporabniških vsebin v obsegu skoraj 215 milijonov pojavnic, in sicer tvitov, forumov, novic in komentarjev nanje, blogov in komentarjev nanje ter uporabniških in pogovornih strani na Wikipediji. V korpusu Janes je poleg podatka o izvoru besedil in časa objave na voljo vrsta ročno in avtomatsko pripisanih oznak, npr. vrsta računa (zasebni, korporativni), spol avtorja (moški, ženski, neznan), regija objave; na ravni besedila pa podatek o jeziku (slovenski, angleški, bosanski/hrvaški/srbski, drugi), standardnosti besedila (standardni, delno nestandardni, zelo nestandardni), sentimentu (pozitivni, negativni, nevtralni). Korpus je tudi bogato jezikoslovno označen, od tokenizacije, normalizacije, lematizacije do oblikoskladenjskih oznak. Iz korpusa Janes smo za namene naše raziskave izluščili 4 podkorpuse, in sicer • podkorpus tvitov računa uradne kampanje ZOG, glavnih nasprotnikov novele zakona in iniciatorjev referenduma; • podkorpus tvitov računa uradne kampanje in glavnih podpornikov novele zakona ČJZ; • podkorpus tvitov z omembo računa ZOG, ZOG-drugi in • podkorpus tvitov z omembo računa ČJZ, ČJZ-drugi. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 477 Obseg vseh štirih podkorpusov je nekaj nad 21.500 pojavnic, kar je sorazmerno majhen korpus za kvantitativne korpusne raziskave. Tako zaradi velikosti korpusa kot tudi že dalj časa prepoznane omejitve korpusnega pristopa, ko gre za razkrivanje subtilnih diskurznih pomenov (Stubbs 1994), je bila raziskava le izhodiščno kvantitativna, v nadaljevanju pa predvsem kvalitativne narave. Iz podkorpusov smo dobili vrsto zanimivih kvantitativnih podatkov, za kritično analizo diskurza pa smo uporabili celotna besedila tvitov obeh kampanj (Gorjanc in Fišer 2017). 4 Analiza V nadaljevanju predstavljamo izhodiščno kvantitativno korpusno analizo, ki ji sledi kvalitativna analiza tvitov obeh kampanj. 4.1 Kvantitativna korpusna analiza Po predstavitvi osnovnih korpusnih karakteristik smo se pri kvantitativni analizi osredotočili na opazovanje obeh kampanj kot celovitih govornih dogodkov, predvsem pa na značilne elemente računalniško posredovane komunikacije, značilnosti diskurza na omrežju Twitter ter pri tem uporabljenega jezika. 4.4.1 Osnovne korpusne karakteristike Za izhodišče si oglejmo primerjalno osnovne karakteristike vseh analiziranih podkorpusov. ZOG ČJZ ZOG-drugi ČJZ-drugi Račun ustvarjen feb. 2015 nov. 2015 / / Število tvitov 150 175 451 2059 Število pojavnic 2308 3273 3603 12365 Tviti v slovenščini (v %) 100 99 97 96 Tviti v standardni slovenščini (v %) 83 78 63 64 Število sledilcev 208 851 / / Število prijateljev 26 332 / / Število podanih všečkov 11 244 / / Število prejetih všečkov 2,16 8,49 1,15 2,95 Število posredovanih tvitov 1,81 4,19 0,52 1,13 Preglednica 1: Osnovne korpusne karakteristike (v absolutnih vrednostih). 478 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Pri obeh računih uradnih kampanj gre za količinsko primerljiva korpusa. Iz preglednice je razvidno, da sta si v osnovi zelo različna, ko gre za funkcijo komunikacijskega kanala in načina komuniciranja: račun ČJZ je bistveno bolj vpet v družbeno mrežo, saj ima veliko več sledilcev in prijateljev, veliko več imajo tudi všečkanih in posredovanih tvitov, s čimer ustvarjajo svojo diskurzno skupnost, medtem ko je račun ZOG skoraj izključno enosmerna komunikacija, pri čemer je ena od njegovih osnovnih funkcij, kot bomo videli v nadaljevanju, posredovanje povezav na časopisne članke. Ker je bil račun ZOG ustvarjen bistveno prej, lahko že iz tega podatka predvidevamo, da bo imel popolnoma drugačno funkcijo kot račun ČJZ, ki je bil ustvarjen tik pred uradno referendumsko . Pri podkorpusih, povezanih z računoma uradnih kampanj, lahko vidimo, da gre pri ČJZ-drugi za bistveno večje število objav, kar 4,5-krat večje kot ZOG-drugi. Čeprav je število prejetih všečkov in posredovanih tvitov tudi v korpusu ČJZ-drugi višje kot pri ZOG-drugi, pa je v obeh korpusih bistveno nižje kot pri uradnih računih kampanj, kar nakazuje na to, da imajo uradni računi kampanj večjo družbeno veljavo od posameznikov, ki o isti temi tvitajo v svojem prostem času. 4.4.2 Čas objav 30 / 1 / y m 12.5.15 3.5.15 4.5.15 5.5.15 6.5.15 7 5.15 S.5.15 9.5.15 10.5.15 11.5.15 Graf 1: Časovna razporeditev tvitov pri kampanjah ZOG in ČJZ (v absolutnih vrednostih). Kot smo že videli, je ZOG kampanjo začel bistveno prej, pravzaprav ob prvih pobudah za razpis referenduma, ČJZ pa šele v referendumski kampanji; nobeden od računov od referenduma naprej ni bil več aktiven, oba pa sta ostala na voljo, prav tako vsa objavljena besedila. Iz datumov objav lahko sklepamo, da je bila kampanja ZOG usmerjena predvsem v prizadevanja, da do referenduma pride, med referendumsko kampanjo pa na Twitterju niso bili več aktivni, račun ČJZ pa je bil aktiven prav v predreferendumskem obdobju. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 479 Graf 2: Časovna razporeditev tvitov pri kampanjah ZOG-drugi in ČJZ-drugi (v absolutnih vrednostih). Graf 3: Delež všečkanih tvitov obeh kampanj. 480 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Dinamika tvitov ČJZ-drugi je z majhnim zamikom prvega vrhunca zelo podobna ČJZ, medtem ko je dinamika ZOG-drugi precej drugačna od uradnega računa ZOG, saj se pred in med referendumsko kampanjo ne neha, kar pomeni, da so se na račun ZOG uporabniki navezovali in o njem govorili kljub temu, da se uradna kampanja ZOG v tem času na Twitteiju ni več odvijala. 4.4.3 Vpetost v skupnost družbenih omrežij 70,00% 60,00% 50,00% 40,00% 30,00% 20,00% 10,00% 0,00% 0 1 2-10 11-20 >20 Graf 4: Delež posredovanih tvitov obeh kampanj. Analiza všečkanih in posredovanih tvitov lepo kaže, da je kampanja ČJZ v spletni skupnosti na Twitterju uporabnike dosegla veliko bolj kot ZOG, saj so praktično vsi njihovi objavljeni tviti vsaj enkrat všečkani ali posredovani. V manjši meri temu vzorcu pri všečkanju sledijo drugi uporabniki, ki objavljajo o ČJZ. ZOG različni/vsi ČJZ različni/vsi Omembe uporabniških računov 4/6 59/96 Ključniki 0/0 17/178 Emojiji 1/6 3/8 Hiperpovezave 118/121 91/98 Preglednica 2: Tipični elementi jezika računalniško posredovane komunikacije (v absolutnih vrednostih). Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 481 Glede na značilnosti jezika računalniško posredovane komunikacije je razvidno, da je bil račun ZOG izrazito kanal za obveščanje, medtem ko je bil račun ČJZ bistveno bolj namenjen komuniciranju, ustvarjanju diskurzne skupnosti in povezan v širše okolje. Zanimivo je, da račun ZOG sploh ne uporablja ključnikov, torej enega od temeljnih elementov jezika tvitanja, na drugi strani ČJZ uporablja ključnik, izpeljan iz imena svoje kampanje v več različicah, ključnik z imenom zakona, ki je predmet referenduma, in ključnike, vezane na tematiko referenduma ter predvolilno dogajanje, npr. soočenja; uporablja tudi ekvivalentne ključnike v angleščini, kar kaže na poskus vpenjanja v širši mednarodni družbeni kontekst, kar pa ni skladno z rabo jezika; kot bomo videli v nadaljevanju, so v rabi slovenščine namreč precej dosledni. Raba hiperpovezav je v obeh podkorpusih zelo pogosta, ČJZ ima hiperpovezavo v vsakem drugem tvitu, izrazito pogosto pa se ta pojavlja pri tvitih ZOG, saj je hiperpovezava v skoraj vsakem njihovem tvitu. Nadaljnja analiza URL-jev kaže na zelo različen način komunikacije: ZOG s hiperpovezavami usmerja na zunanje vire, objave njihovi kampanji naklonjenih časnikov, npr. članke na 24kul.si, ČJZ pa s hiperpovezavami usmerja uporabnike v veliki meri na svojo spletno stran oz. na svoje prejšnje objave na družbenih omrežjih, kar nakazuje na bolj družbeno-povezovalno kot obveščevalno funkcijo njihovega računa. 4.4.4 Sentiment tvitov Ker je v korpus Janes pripisan tudi sentiment, torej analitični podatek o stališču oziroma odnosu do neke teme ali posamezne izjave (Fišer at al. 2016b: 65), s čimer lahko ugotavljamo, ali so avtorji izjav oz. besedil določeni temi naklonjeni ali ne (Fišer at al. 2016a: 88), si je zanimivo ogledati analizo tvitov tudi s tega zornega kota. Graf 5: Delež tvitov glede na sentiment. 482 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Iz podatkov o sentimentu v naših štirih podkorpusih lahko sklepamo, da je šlo za precej nevtralno komunikacijo, saj v vseh podkorpusih - razen v podkorpusu ZOG-drugi - prevladujejo nevtralni tviti (39-43 %). ZOG, ČJZ in ČJZ-drugi imajo podobno število tvitov s pozitivnim sentimentom (36-40 %), medtem ko je to število izrazito nižje pri ZOG-drugi (27 %). Najmanj negativnih tvitov vsebuje račun ČJZ (17 %), največ pa ZOG-drugi (33 %), kar nakazuje na to, da so o ZOG pisali oz. se na ta račun v precejšni meri navezovali tudi uporabniki, ki se z njihovimi prizadevanji niso strinjali. 4.4.5 Jezik tvitov Ker gre pri obeh računih uradnih kampanj za izrazito lokalno komunikacijo, je bilo pričakovano, da bodo oboji uporabljali predvsem slovenščino. ZOG ČJZ ZOG-drugi ČJZ-drugi V slovenščini 100 99 97 96 V standardni slovenščini 83 78 63 64 Preglednica 3: Jezik tvitov (v %). Bolj zanimiva bi lahko bila izbira registra, a tudi tu pri uradnih računih ni bistvenih razlik, saj pri ZOG uporabljajo standardni jezik le v nekoliko več primerih kot ČJZ. Stopnja standardnosti je primerljiva tudi med podkorpusoma ZOG-drugi in ČJZ-drugi; je pa uporaba standardnega jezika v teh dveh korpusih bistveno nižja od uradnih računov ZOG in ČJZ, kar kaže na to, da je tudi znotraj tvitanja vzpostavljena razlika v registru med »uradnimi« računi in tvitanjem državljanov v prostem času. Če smo za oba uradna računa glede na naslavljanje slovenske publike lahko predvidevali izbiro slovenščine, pa je za podkorpusa ZOG-drugi in ČJZ-drugi izrazito prevladujoča izbira slovenščine zanimiva, saj kaže na to, da uporabniki družbenih omrežij jezik komunikacije prilagajajo okoliščinam, za lokalne tematike sistematično izbirajo slovenščino in lokalne tematike ne odpirajo v širši twitterski prostor, čeprav bi to glede na funkcijo medija lahko pričakovali. Ključne besede smo za ZOG izračunali v primerjavi s ČJZ in obratno, za ČJZ-drugi v primerjavi z ZOG-drugi in obratno. Če izločimo (iz)lastnoimenske in funkcijske besede, lahko vidimo, da sta za korpus ZOG karakteristični dve skupini besedišča: prva je povezana z aktivnostmi za razpis referenduma, npr. podpis, državni, zbor, zbiranje, upravni, enota, druga pa s pojmovanjem družine, npr. moški, ženska, družinski, zveza, družina. V korpusa ČJZ pa izstopa besedišče o samem referendumu, glasovati, kvorum, kampanja, ob besedi ljubezen kot tisti, ki poleg referendumskega besedišča najbolj zaznamuje korpus ČJZ. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 483 ZOG v primerjavi s ČJZ ČJZ v primerjavi z ZOG ZOG-drugi v primerjavi s ČJZ-drugi ČJZ-drugi v primerjavi z ZOG-drugi časnik glasovati posegati glas podpis ljubezen mešati poroka pričevalec le istost tvoj zakonski praviti živ moj državen kud uniformirati ljubezen oče nedelja koalicija podpreti zevnik december temeljen festival moški želeti pojem družba zbor štefanec ter kud zbiranje čeferin misliti dr. primc peter otrok dati aleš kvorum primc volišče upraven kampanja zakon upati enota festival res tribuna ženska manca kateri priti šola košir družinski ljubljana ti enak tale pozvati ljubljana dolinar zagovornik nedelja družinski ana slovenski naš svet tujina a nasprotovati sporočiti pripravljen kako moči pred prešeren videti le družina noben jaz enakost zveza čas že ana metka zato imeti človekov Preglednica 4: Ključne besede podkorpusov. 484 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 4.2 Vsebinska analiza tvitov S podatkom o ključnih besedah smo deloma že naslovili vsebinsko analizo. Pri njej smo v prvem koraku vsakemu tvitu glede na njegovo prevladujočo vsebino pripisali opisno vsebinsko kategorijo, v drugem koraku pa jih združili, da smo dobili zaokrožene vsebinske skupine tvitov. V nadaljevanju smo znotraj posamezne skupine ugotavljali, kakšne so bile uporabljene diskurzne strategije. Tviti obeh računov so si glede na vsebinske enote zelo različni, pri analizi pa je bilo bistveno lažje vsebinsko razvrščati tvite kampanje ČJZ kot ZOG, predvsem zaradi jasnega vsebinskega fokusa celotne kampanje. 4.2.1 Kampanja ZOG Kampanja ZOG je bila vsebinsko izjemno heterogena, povezana z vrsto vsebin, ki niso bile neposredno povezane z novelo zakona, vendar so prav z izbiro popolnoma drugih vsebin želeli nagovoriti segmente družbe, ki se sicer s tovrstnim vprašajem ne bi ukvarjali. Na vsebinsko razpršenost tvitov kaže tudi velik del neuvrščenih (v kategoriji drugo je kar 15 % tvitov), torej takih, ki jih nismo uspeli umestiti v nobeno od večjih vsebinskih enot; velikokrat so bili to namreč tviti s popolnoma samosvojo vsebino. Kampanja kot celota tudi ni bila zaokrožen govorni dogodek, saj se ni začela in končala s tvitom, ki bi kakorkoli v tem smislu pragmatično nagovarjal potencialne sledilce. Graf 6: Vsebinski sklopi tvitov ZOG (v %). Poleg kanala za obveščanje, ki je bil uporabljen predvsem za organiziranje skupnosti za razpis referenduma o noveli zakona, je po obsegu identičen odstotek tvitov o družinski normi. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 485 0 Miha šalehar and 1 other follow Za otroke gre ZaOtrakeGre ■ 26 Mar 2015 Imamo 44.415 podpisov preštetih In še se jih šteje... V DZ pa?! ..■''ki ^lr $ Translate from Slovenian +»4 ti 35 V 23 Slika 1: Najbolj všečkan in hkrati najbolj posredovan tvit ZOG. ZOG uporabi strategijo reproduciranja tradicionalnega koncepta družine, torej znotraj hegemonega heteroseksualnega diskurza se zgolj opre na model, ki je prepoznaven kot naravni red, torej »družina = mama, oče in otroci«, kar se izkaže kot uspešna strategija, saj je to najbolj enostavna strategija, ki hkrati od družbe ne zahteva nobenega novega premisleka, hkrati pa je strategija ohranjanja naravnega in družbenega reda tudi ena od najuspešnejših strategij za ohranjanje družbene neenakosti (Dijk 1993, Fairclough 1985). Vendar ZOG hkrati družbeni model družine tudi zameji s konceptom katoliškega normativnega modela; velik del tvitov o tej temi je namreč neposredno povezan z razumevanjem družine, ki jo ponazarja vsebina tvita »Družina je Božji dar za uresničitev moškega in ženske, ki sta ustvarjena po Njegovi podobi«, pri čemer kot nesporno avtoriteto tovrstnega modela uporabi papež Frančišek. Po količini takoj za tovrstnimi vsebinami sledi le na prvi pogled presenetljiv vsebinski sklop o Sloveniji kot nedemokratični družbi s tviti o nefunkcioniranju demokracije, »boju« ljudstva s parlamentom, nedemokratičnosti zaradi medijske neuravnoteženosti, preko enega od ključnih akterjev ZOG pa se v tem kontekstu kampanja poveže tudi z aktivnostmi za demokratizacijo sodstva (v vseh primerih gre za sodni proces proti Janezu Janši). Temu vsebinskemu sklopu sledi sklop tvitov o 2. sv. vojni, komunizmu in postkomunistični družbi, predvsem s povezavo na Pričevalce, s čimer se ZOG pozicionira na »pravično« stran zgodovine. Ker ta dva vsebinska sklopa zavzemata skoraj tako velik del objav, kot je objav o družini, je razvidna jasna strategija naslavljanja potencialnih sledilcev, ki jih sama vsebina novele zakona ne zanima, lahko pa se ideološko povežejo z drugimi temami z isto ideološko podstatjo, ki hkrati koketira z nacionalno kohezivnostjo, podobno kot tudi v nekaterih drugih okoljih (Baider in Kopytowska 2018), a je v slovenskem prostoru prav zaradi povezave nacionalne kohezivnosti z nacionalno razdeljenostjo, kot jo je zarisal čas 2. svetovne vojne, to predvsem reproduciranje obstoječe družbene delitve. Pomemben segment objav zajemajo tudi objave o teoriji spola, s čimer se ZOG umešča v okvir drugih gibanj na desnem političnem polu v Evropi, ki prazni označevalec teorija spola, v vsakem od sociokulturnih prostorov zapolnijo z drugo vsebino. Porast in vseprisotnost t. i. gibanja proti družbenemu spolu kaže na skupne korenine gibanj in vrsto podobnosti v različnih okoljih (Kuhar in Paternotte 2018). Pri kampanji ZOG prazni označevalec teorija spola začenja dobivati diskurzivni pomen, povezan z idejo, da teorija spola omogoča svobodno izbiro spola, zanika spolno različnost in podpira 486 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december različne spolne usmerjenosti. Da se ZOG čuti kot del širšega gibanja, je razvidno tudi iz tvita z eksplicitno navezavo na Italijo. "MLADI, NE SMETE SE PUSTITI ZAPLESTI ŠKODLJIVI MISELNOSTI ZAČASNEGA. DRUŽINA JE ANTROPOLOŠKO DEJSTVO." Slika 2: Tvit ZOG z referenco na nesporno avtoriteto glede družinske norme. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 487 Za otroke gre ©ZaOtroksGre ■ 27 Jun 2015 v v Za naše otroke se borimo! Na ulicah Rima v soboto, 20. 6.2015, ve6 kot milijon ljudi! (S Translate Tweet g u o s Slika 3: Eksplicitna navezava ZOG na tuje okolje pri »teoriji spola«. Čisto med zadnjimi v kampanji ZOG se pojavi vsebinski sklop tvitov proti splavu, s čimer se potencialno nakazuje tudi nov fokus delovanja skupnosti ZOG. 4.2.2 Kampanja ČJZ Kronološko veliko bolj zamejena je bila kampanja ČJZ; hkrati je kampanja tudi zaokrožen govorni dogodek z zelo j asnim začetkom (prvi tvit, ki pozdravi vse) in j asnim koncem (tvit, ki se zahvali vsem). Čas je ZA ©casjeZA - 23 Nov 2015 v ZA Pozdravljeni, vsi en a ko misleči državljani in državljanke. Slovenija, čas je ZA. ffcasjeZA $ Translate Tweet Q ti 16 o 20 0 Slika 4: Prvi tvit ČJZ. 488 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december ZA čas ZA našo zgodbo Še prihaja. Kmalu. Hvala vsem za podporo na voliščih. Slika 5: Zadnji tvit ČJZ (tudi najbolj všečkan tvit). Kampanja ČJZ je bila vsebinsko osredinjena na zgolj referendumsko vprašanje in vsebino novele zakona, o kateri se je odločalo na referendumu. Graf 7: Vsebinski sklopi tvitov CJZ (v %). Tudi ČJZ je bil v veliki meri kanal za obveščanje, pri čemer v tej kampanji prevladujejo vabila na dogodke, torej je obveščevalni del tvitanja tudi del gradnje skupnosti. Kampanja je bila izrazito osredotočena na referendumsko zakonodajo in njeno pojasnjevanje ter na vsebino novele, o kateri se je odločalo na referendumu, v tem sklopu pomemben segment tvitov predstavljajo tisti, ki razlagajo pravo vsebina novele zakona in predvsem odgovarjajo na dezinformacije v zvezi z vsebino spremembe zakonodaje. Prav tako je razvidno, da je bila ena od glavnih strategij pripeljati volivce na volišča, saj so dobršen del tvitov predstavljali pozivi k udeležbi na referendumu. Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 489 ČJZ. Posamezni vsebinski sklopi kampanje ČJZ razkrivajo tudi diskurzne strategije, s katerim je skušala spremeniti ustaljeni družbeni red, hkrati pa tudi razmerja družbene moči. Pri tem je kampanja stavila na podporo medijsko izpostavljenih oseb in strokovnjakov ter se hkrati navezava na prakse tujih okolij in podporo posameznikov iz tujine. Spremembo zakonodaje pa je ravno v povezavi s tujimi okolji navezala na diskurz o družbenih spremembah in družbenem razvoju, ki se mora preliti tudi v zakonodajne rešitve. Čas je ZA ®casjeZA ■ 18 Dec 2015 v 2 A Slovenija bo s sprejetjem zakona zgled Evropi in svetu, pravi ®MiRo_SPO, nem Ski minister. #casjeZA (S Translate Tweet K 20. decembra na referendumu glasuj ZA. Čas je. Enake pravice in obveznosti za vse. Veselim se prihodnosti, v kateri bo poroka omogočena vsem. Slovenija bo s sprejetjem zakona zgled Evropi in svetu. Michael Roth. nemški minister za evropskegadeve Slika 6: Podpora spremembi novele zakona iz tujine kot del diskurznih strategij. Kampanja ČJZ je bila hkrati aktivistična, jasno temelječa na ideološkem konceptu človekovih pravic, človekovega dostojanstva, svobode, pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminatornosti, kar je kot del diskurzne strategije pospremila tudi z enim od simbolno najmočnejših neverbalnih sporočil: umestitvijo podpornikov zakona pod Prešernov spomenik v Ljubljani. 490 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Slika 7: Tvit ČJZ s podporniki na Prešernovem trgu v Ljubljani. Sklep S kvantitativno in kvalitativno korpusno analizo smo opazovali diskurz obeh kampanj na Twitterju ob referendumu o Noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih l. 2015, in sicer glavnih nasprotnikov novele in pobudnikov referenduma ZOG ter osrednjega računa zagovornikov spremembe zakona ČJZ. Pri analizi diskurza smo korpus za našo analizo izluščili iz korpusa Janes, korpusno analizo pa kombinirali s kritično analizo diskurza, kar se je v sorodnih raziskavah že večkrat pokazal kot učinkovit analitični postopek. S kvantitativno korpusno analizo smo dobili dovolj relevantnih podatkov o temeljnih značilnostih diskurza obeh kampanj, predvsem glede značilnih elementov računalniško posredovane komunikacije, uporabe jezika glede izbire registra in sentimenta tvitov. Obe kampanji se bistveno razlikujeta že glede na funkcijo komunikacijskega kanala in način Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 491 komuniciranja: račun ČJZ je bolj vpet v družbeno mrežo, ima veliko več sledilcev in prijateljev, prav tako pa tudi všečkanih in posredovanih tvitov, s čimer je ustvaril svojo diskurzno skupnost, medtem ko je račun ZOG skoraj izključno enosmerna komunikacija, pri čemer je ena od njegovih osnovnih funkcij posredovanje povezav na ideološko sorodne časopisne članke. Tudi tipični elementi jezika računalniško posredovane komunikacije kažejo, da je bil račun ZOG izrazito kanal za obveščanje, medtem ko je bil račun ČJZ bistveno bolj namenjen komuniciranju in ustvarjanju diskurzne skupnosti. Račun ZOG namreč sploh ni uporabljal ključnikov, torej enega od temeljnih elementov jezika tvitanja, na drugi strani je ČJZ uporabljal svoj ključnik v več različicah, in vrsto drugih, vezanih na temo referenduma ter predvolilno dogajanje. Na drugi strani pa je raba hiperpovezav pri obeh zelo pogosta, ČJZ ima hiperpovezavo v vsakem drugem tvitu, izrazito pogosto pa se ta pojavlja pri tvitih ZOG, saj je hiperpovezava v skoraj vsakem njihovem tvitu. Podatki o sentimentu tvitov razkrivajo, da je šlo za precej nevtralno komunikacijo, saj v vseh podkorpusih, razen v podkorpusu tvitov, povezanih s kampanjo ZOG, prevladuje nevtralen sentiment. Kampanji in z njima povezani tviti sta potekali skoraj v celoti v slovenščini, pri čemer je bil pri obeh uradnih kampanjah izbran visok register, bistvena pa je razlika med uradnima računoma in tviti, povezani z njima, saj je pri slednjih izbor jezikovnega standarda opažen pri manjšem deležu objav. Pri vsebinski analizi tvitov smo celotni kampanji opazovali kot celovita govorna dogodka. Kampanja ZOG je bila vsebinsko izjemno heterogena, prepletena z vrsto vsebin, ki niso bile neposredno povezane z novelo zakona, kot celota pa tudi ni bila zaokrožen govorni dogodek, saj se ni začela in končala s tvitom, ki bi kakorkoli v tem smislu pragmatično nagovarjal potencialne sledilce. Na drugi strani je bila kampanja ČJZ kronološko in vsebinsko veliko bolj osredinjena, hkrati tudi zaokrožen govorni dogodek z zelo jasnim začetkom (prvi tvit, ki pozdravi vse) in jasnim koncem (tvit, ki se zahvali vsem). Če je bil pri obeh kampanjah največji delež objav namenjen obveščanju, pa se v vseh drugih vsebinskih lastnostih popolnoma razlikujeta. Kampanja ZOG je kot osrednjo diskurzno strategijo uporabila strategijo repro-duciranja tradicionalnega koncepta družine znotraj hegemonega heteroseksualnega diskurza, a jo je hkrati tudi zamejila s konceptom katoliškega normativnega modela. Pomemben segment kampanje je tudi uporaba praznega označevalca teorija spola, s čimer se eksplicitno umešča v ideološki okvir mobilizacijskih gibanj proti enakopravnosti na desnem političnem polu v Evropi. V kampanji ZOG je razvidna tudi strategija naslavljanja potencialnih sledilcev, ki jih sama vsebina novele zakona ne zanima, lahko pa se ideološko povežejo z drugimi temami z isto ideološko osnovo: tvitanje o vprašanjih Slovenije kot nedemokratične družbe, nedelovanju institucij pravne države, 2. sv. vojne, komunizma in postkomunistične družbe. Kampanja ČJZ je bila izrazito osredotočena na referendumsko zakonodajo, vsebino novele in odgovarjanje na dezinformacije. Spremembo ustaljenega družbenega reda in razmerja družbene moči je skušala doseči z uporabo medijsko izpostavljenih oseb in strokovnjakov tako doma kot iz tujine ter navezavo na prakse tujih okolij ter z diskurzom o družbenih spremembah in družbenem razvoju, ki se morata preliti tudi v zakonodajne rešitve. Kampanja je bila hkrati aktivistična, jasno temelječa na ideološkem konceptu 492 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december človekovih pravic, človekovega dostojanstva, svobode, pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminatornosti. Ker so v korpusu Janes, iz katerega smo izluščili podkorpuse za našo analizo, le gola besedila, je bila naša analiza usmerjana predvsem v besedilni del diskurza, kar se je pri kvalitativni analizi pokazalo kot pomanjkljivost, saj v družbenih omrežjih pomembno vlogo prevzemajo nebesedilni deli diskurza, zato nameravamo v prihodnje raziskavo razširiti na vse elemente multimedijskega diskurza. Prav tako pa nameravamo v analizo vključiti tudi tvite, ki niso bili povezani z obema kampanjama, so pa prek ključnikov neposredno povezani z referendumom. Zanimalo nas bo predvsem, v kolikšni meri podporniki in nasprotniki spremembe zakonodaje uporabljajo podobne ali drugačne diskurzne strategije za utemeljevanje svojih (ideoloških) pozicij. 6 Zahvala Avtorja se zahvaljujeta financerju projekta, v sklopu katerega je bila opravljena raziskava. Projekt »Viri, metode in orodja za razumevanje, prepoznavanje in razvrščanje različnih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza v informacijski družbi«, št. J7-8280, je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Viri in literatura Stavros Assimakopoulos in Rebecca Vella Muskat, 2017: Exploring xenophobic and homophobic attitudes in Malta: Linking the perception of social practice with textual analysis. Lodz Papers in Pragmatics 13/2. 179-202. Na spletu. Fabienne Baider, 2018: Go to hell fucking faggots, may you die! Framing the LGBT subject in online comments. Lodz Papers in Pragmatics 14/1. 69-92. Na spletu. Fabienne Baider, Monika Kopytowska, 2018: Narrating hostility, challenging hostile narratives. Lodz Papers in Pragmatics 14/1. 1-24. Na spletu. Paul Baker, 2004: Querying Keywords: Questions of Difference, Frequency, and Sense in Keywords Analysis. Journal of English Linguistics 32/4. 346-59. Tudi na spletu. Paul Baker, 2005: Public Discourse of Gay Man. London: Rautledge. Paul Baker in Tony McEnery, 2005: A Corpus-based Approach to Discourses of Refugees and Asylum Seekers in UN and Newspaper Texts. Journal of Language and Politics 4/2. 197-226. Tudi na spletu. Paul Baker, 2008: Sexed Texts. Language, Gender and Sexuality. London: Equinox. Paul Baker, Costas Gabrielatos, Majid KhosraviNik, Michal Krzyzanowski, Tony McEnery in Ruth Wodak, 2008: A useful methodological synergy? Combining critical discourse analysis and corpus linguistics to examine discourses of refugees and asylum seekers in the UK press. Discourse and Society 19. 273-306. Tudi na spletu. Michael Beisswenger, Nelleke Oostdijk, Angelika Storrer, Henk van den Heuvel (ur.), 2014: Building and Annotating Corpora of Computer-Mediated Communication: Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 493 Issues and Challenges at the Interface of Corpus and Computational Linguistics. Journal for Language Technology and Computational Linguistics 29/2. Na spletu. Jennifer Coates, 2013: The discursive production of everyday heterosexualities. Discourse & Society 24/5. 536-52. Tudi na spletu. Steven Coats, 2017: Gender and grammatical Frequencies in social media English from the Nordic countries. Investigating Computer-Mediated Communication: Corpus-based Approaches to Language in the Digital World. Ur. D. Fišer in Beifiwenger. Ljubljana: ZIFF. 102-21. Tudi na spletu. Teun A. van Dijk, 1993: Principles of critical discourse analysis. Discourse & Society 4/2. 249-83. Tudi na spletu. Teun A. van Dijk, 2001: Critical discourse analysis. Handbook of discourse analysis. Ur. D. Schiffrin, D. Tannen in H. E. Hamilton. Oxford: Blackwell. 352-71. Tudi na spletu. Norman Fairclough, 1985: Critical and Descriptive Goals in Discourse Analysis. Journal of Pragmatics 9/6. 739-63. Tudi na spletu. Norman Fairclough, 1989: Language and Power. London: Longman. Norman Fairclough in Ruth Wodak, 1997: Critical discourse analysis. Discourse Studies. A Multidisciplinary Introduction. Vol. 2. Discourse as Social Interaction. Ur. T. A. van Dijk. London: Sage. 258-84. Norman Fairclough, 20012: Language and power. London/New York: Longman. Darja Fišer, Tomaž Erjavec in Nikola Ljubešic, 2016a: JANES v0.4: korpus slovenskih spletnih uporabniških vsebin. Slovenščina 2.0 4/2. 67-99. Na spletu. Darja Fišer, Jasmina Smailovic, Tomaž Erjavec, Igor Mozetič in Miha Grčar, 2016b: Sentiment Annotation of Slovene User-Generated Content. Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika/Proceedings of the Conference on Language Technologies & Digital Humanities. Ur. T. Erjavec in D. Fišer. Ljubljana: ZIFF. 65-70. Na spletu. Darja Fišer in Michael Beisswenger (ur.), 2017: Investigating Computer-Mediated Communication: Corpus-based Approaches to Language in the Digital World. Ljubljana: ZIFF. Tudi na spletu. Darja Fišer (ur.), 2018: Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ljubljana: ZIFF. Tudi na spletu. Darja Fišer, Nikola Ljubešic in Tomaž Erjavec, 2018: The Janes project: language resources and tools for Slovene user generated content. Language resources and evaluation 52/3. Na spletu. Costas Gabrielatos in Paul Baker, 2008: Fleeing, Sneaking, Flooding: A Corpus Analysis of Discursive Constructions of Refugees and Asylum Seekers in the UK Press 1996-2005. Journal of English Linguistics 36/1. 5-38. Tudi na spletu. Vojko Gorjanc, 2017: Nije rečnikza seljaka. Beograd: Biblioteka XX vek. Vojko Gorjanc in Darja Fišer, 2017: Twitter and power relations: the case of Slovenian equal marriage referendum campaign. Interdisciplinary conference on hate speech: Definitions, interpretations and practices, Nicosia, 9-11 June 2017: Book of abstracts. Nicosia: University of Cyprus. 16-17. Tudi na spletu. Antonio Gramsci, 1971: Selections from the Prison Notebooks. New York: International Publishers. 494 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Annamarie Jagose, 1996: Queer Theory: An Introduction. New York: New York University Press. Michaela Koch, 2008: Language and gender research from a queer linguistic perspective: A critical evaluation. Saarbrücken: VDM. Roman Kuhar in Metka Mencin Čeplak, 2016: Same-sex partnership debate in Slovenian: between declarative support and lack of political will. The EU enlargement and gay politics: the impact of Eastern enlargement on rights, activism and prejudice. Ur. K. Slootmaeckers, H. Touquet in P.Vermeersch. Palgrave Macmillan UK. 147-72. Roman Kuhar in David Paternotte, 2018: Anti Gender Campaigns in Europe: Mobilizing against Equality. Lanham/New York: Rowman & LittlefieldInternational. Don Kulick, 2005: The importance of what gets left out. Discourse Studies 7/4-5. 615-24. Tudi na spletu. Karen E. Lovaas in Marcielee M. Jenkins (ur.), 2007: Sexualities and Communication in Everyday Life: A Reader. London: Sage Publications. Metka Mencin Čeplak in Roman Kuhar, 2010: Boji za enakost: Od diskriminacije homoseksualnosti do redifinicije družine. Socialno delo 49/5-6. 283-98. Tudi na spletu. Heiko Motschenbacher, 2010: Language, Gender and Sexual Identity: Poststructuralist Perspectives. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins. Heiko Motschenbacher, 2011: Taking Queer Linguistics further: sociolinguistics and critical heteronormativity research. International Journal of the Sociology of Language 212. 149-79. Tudi na spletu. Heiko Motschenbacher, 2013: 'Now everybody can wear a skirt': Linguistic constructions of non-heteronormativity at Eurovision Song Contest press conferences. Discourse & Society 24/5. 590-614. Tudi na spletu. Špela Reher in Darja Fišer, 2018: Kodno preklapljanje v objavah slovenskih uporabnikov Twitterja. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ur. D. Fišer. Ljubljana: ZIFF. 294-323. Tudi na spletu. Michael Stubbs, 1994: Grammar, Text, and Ideology: Computer-assisted Methods in the Linguistics of Representation. Applied Linguistics 15/2. 201-23. Tudi na spletu. Lieke Verheijen, 2017: WhatsApp with social media slang? Youth language use in Dutch written computer-mediated communication. Investigating Computer-Mediated Communication: Corpus-based Approaches to Language in the Digital World. Ur. D. Fišer in Beißwenger. Ljubljana: ZIFF. 72-101. Tudi na spletu. Gust A. Yep, Karen E. Lovaas in John P. Elia (ur.), 2003: Queer Theory and Communication: From Disciplining Queers to Queering the Discipline(s). New York: Harrington Park Press. Summary The issue of social inequality due to sexual orientation has been on the Slovene political agenda since the 1980s, but was incorporated into legislation only in 2005 with the Civil Partnership Registration Act, the result of which was discrimination based on sexual orientation. All subsequent efforts to abolish it have been inundated by turbulent public discussions, Vojko Gorjanc, Darja Fišer: Twitter in razmerja moči 495 largely due to the fact that referenda may be called on such legislative changes. There have been two so far, one in 2011 and another in 2015. This article deals with the second referendum, and more specifically with the referendum campaign discourse on Twitter. We performed a quantitative and a qualitative corpus discourse analysis of the two key referendum campaign Twitter accounts on the Amendment to the Marriage and Family Relations Act—belonging to the chief supporters of the new amendment (called "It's time for YES") and its main opponents, the initiators of the referendum (called "It is about the children"). The relevant tweets were extracted from the Janes corpus (Erjavec et al. 2018) and then analyzed with a combination of corpus methods and critical discourse analysis, an approach that has proven successful in several previous, related studies. The quantitative corpus analysis has provided insight into the basic characteristics of both campaign discourses, such as the use of typical elements of computer-mediated communication (likes, retweets, mentions, hashtags, URLs, emojis), register, and sentiment. The communicative function of the two campaigns are very different; while the "It's time for YES" campaign was engaged with its social network (many followers and friends, many liked and retweeted tweets), the "It is about the children" campaign performed almost exclusively one-way communication, the main function of which was sharing links to articles based on the same ideology. In content analysis we observed the two campaigns as complete speech acts. While it is true that most tweets in both campaigns had an informative function, the campaigns are entirely different in all other respects. The main discourse strategy of the "It is about the children" account is reproduction of the traditional concept of the family within a hegemonic heterosexual discourse, which is simultaneously constrained by the concept of the Catholic normative model. The "It's time for YES" campaign is focused exclusively on the referendum legislation, the content of the disputed amendment, and responses to misinformation. The campaign is also activist—explicitly formed on the ideological concept of human rights, human dignity, freedom, fairness, equality, and non-discrimination. 496 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december UDK 811.163.6'322.5:81'373:004 Kaja Dobrovoljc Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani kaja.dobrovoljc@cjvt.si RABA TIPIČNO GOVORJENIH DISKURZNIH OZNAČEVALCEV NA SPLETU V članku predstavimo primerjavo rabe treh tipično govorjenih diskurznih označevalcev v korpusu govorjene slovenščine Gos in korpusu slovenskih uporabniških spletnih vsebin Janes. Rezultati potrjujejo, da so ti izrazi na spletu rabljeni bistveno redkeje kot v spontanem govoru, vendarle pa njihova raba ni zanemarljiva, zlasti v besedilnih tipih s poudarjeno interaktivno oz. dialoško izmenjavo uporabniških sporočil. Pri tem se označevalci na spletu pojavljajo predvsem v semantično motiviranih funkcijah, kot so vzpostavljanje stika z naslovnikom, preverjanje strinjanja ali omiljevanje izrečenega, ki se hkrati prepletajo tudi z besedilnimi funkcijami poudarjanja ter menjave vlog. Prav tako na spletu razvijajo nekatere nove kontekste rabe, kot so nagovarjanje neznanega ali neudeleženega naslovnika, stilizacija in vstopanje v nove stalne besedne zveze. Ključne besede: diskurzni označevalci, govorjeni jezik, uporabniške spletne vsebine, kor-pusno jezikoslovje This article compares the usage of three speech-specific discourse markers in the Gos corpus of spoken Slovenian and the Janes corpus of user-generated content. The results confirm that the online usage of these expressions is much less common than in speech, but nevertheless significant, in particular on platforms encouraging interactive or dialogue-like communication. In online discourse, markers' semantic-based functions prevail, such as those relating to the addressee, checking for agreement, or attenuating an assertion. They intertwine with discourse-structuring functions, such as creating emphasis or turn managing. All three markers also exhibit some new contexts of online usage, such as addressing an unknown or generic addressee, producing a specific stylistic effect, and entering into new types of fixed multi-word expressions. Keywords: discourse markers, spoken language, user-generated content, corpus linguistics 1 Uvod Tako kot v jezikoslovju nasploh se tudi na področju analize diskurza in pragmatike računalniško posredovane komunikacije (Yus 2011, Herring idr. 2013) v zadnjih letih odpira povsem novo področje zvrstnostnih raziskav, analize t. i. uporabniških spletnih vsebin, kot so družbena omrežja, forumi, blogi in druge participativne spletne platforme, ki so se vzpostavile s spletom druge generacije (Herring in Androutsopoulos 2015). 498 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Kot posebej aktualen vidik njihovega preučevanja se kaže raba tipično govorjenih leksikalnih prvin, saj tako kot za računalniško posredovano komunikacijo nasploh tudi za uporabniško spletno komunikacijo velja, da zaradi posebnih okoliščin, v katerih običajno nastaja, selektivno vsebuje tako prvine pisnega kot govorjenega jezika, ki se odražajo na različnih jezikovnih ravneh (Crystal 2011, Sindoni 2014). Pri tem so se dosedanje domače raziskave prehajanja tipično govorjenih leksikalnih prvin v spletno komunikacijo osredotočale predvsem na vprašanja nestandardnega zapisa (Jakop 2008, Fišer idr. 2018), besedišča (Michelizza 2015, Zwitter Vitez in Fišer 2018) in skladnje (Arhar Holdt 2018), presenetljivo malo pa je raziskav spletne rabe diskurznih prvin, čeprav sorodne diskurznoanalitične raziskave za tuje jezike ugotavljajo, da govorci v spletni komunikaciji razvijajo zelo specifične strategije upravljanja diskurza, od organizacije tem (Condon in Čech 2010, Bou-Franch idr. 2012) do menjave vlog (Garcia in Baker Jacobs 1999, Herring 1999) in uravnavanja medosebnih odnosov (Harrison in Allton 2013). Vprašanje, v kolikšni meri si pri tem pomagajo z rabo tipično govorjenih diskurznofunkcijskih jezikovnih sredstev, ki jih v nadaljevanju imenujemo diskurzni označevalci,1 pa z izjemo analiz rabe specifičnih označevalcev v specifičnih tipih uporabniških spletnih vsebin (Fox Tree 2015, Rehbein 2015, Scheffler idr. 2016) ne v tujem ne v slovenskem prostoru doslej še ni bilo podrobneje raziskano. Namen pričujočega prispevka2 je zapolniti to vrzel in predstaviti celovito empirično raziskavo rabe tipično govorjenih diskurznih označevalcev v slovenskih uporabniških spletnih vsebinah. Po predstavitvi izbrane metodologije v drugem razdelku v jedrnem tretjem razdelku skušamo odgovoriti, (i) kako pogosto se najbolj tipični govorjeni diskurzni označevalci rabijo v uporabniških spletnih vsebinah, (ii) v kolikšni meri je pogostost rabe najbolj tipičnih govorjenih diskurznih označevalcev odvisna od tipa uporabniških spletnih vsebin, in (iii) ali najbolj tipični govorjeni diskurzni označevalci v uporabniških spletnih vsebinah opravljajo enako vlogo kot v govoru. Prispevek v četrtem razdelku sklenemo s sintezo najpomembnejših ugotovitev in njihovim ovrednotenjem z vidika možnosti nadaljnjih raziskav. 2 Gradivo in metoda 2.1 Izbrani tipično govorjeni diskurzni označevalci Dosedanje raziskave diskurznih označevalcev v govorjeni slovenščini (npr. Verdonik 2007, Smolej 2012) o tipičnosti za govorjeni jezik sklepajo predvsem na podlagi njihove izstopajoče pogostosti v analiziranih korpusih govorjenega jezika. Z metodološkega vidika je tovrstno sklepanje o tipičnosti za govor težko upravičljivo, saj ni nujno, da 1 V skladu s trenutnimi smernicami na področju aplikativne analize diskurza (Fischer 2014, Crible 2017) v tej raziskavi med diskurzne označevalce prištevamo vse propozicijsko neobvezne izraze s prepoznavno funkcijo diskurznega povezovanja, strukturiranja ali upravljanja. Za podrobnejšo opredelitev, merila in opis (nadpomenskega) razmerja do drugih sorodnih slovenističnih terminov, kot so opomenjevalni konektorji, členki s kohezivno vlogo, pragmatični povezovalci, členkovni besedilni povezovalci, govorni signali, kazalci stopenj besedilne zgradbe in diskurzni označevalci v ožjem smislu, glej disertacijo K. Dobrovoljc (2018: 75-100). 2 Prispevekje nastal na podlagi analiz in ugotovitev doktorske disertacije K. Dobrovoljc (2018, 5. poglavje). Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 499 so vsi pogosti izrazi v govoru rabljeni predvsem v govoru, kakor tudi ni nujno, da so izrazi, rabljeni predvsem v govoru, v govoru tudi izstopajoče pogosti. To stanje je pred kratkim skušala preseči raziskava K. Dobrovoljc (2018), ki je s statistično primerjavo pogostosti pojavljanja diskurznih označevalcev v referenčnih korpusih govorjene in pisne slovenščine izluščila nabor tipično govorjenih večbesednih diskurznih označevalcev, med katerimi so se kot trije najbolj tipični izkazali označevalci a ne, ne vem in a veš (Dobrovoljc 2018: 189-205). Čeprav se omenjena raziskava osredotoča zgolj na večbesedne izraze, menimo, da ti izrazi predstavljajo ustrezno izhodišče za raziskave tipično govorjenih označevalcev nasploh, saj se omenjajo v večini sorodnih raziskav označevalcev v govoru, s svojo kratkostjo in visoko stopnjo gramatikaliziranosti pa relativizirajo tudi sam kriterij večbesednosti (Dobrovoljc 2017). 2.2 Referenčna korpusa govorjene in spletne slovenščine Korpus govorjene slovenščine Gos je največja prostodostopna zbirka posnetkov in transkripcij spontanega govora v slovenskem jeziku (Verdonik in Zwitter Vitez 2011). Vsebuje transkripcije približno 120 ur posnetkov (1 milijon pojavnic) spontanega oz. nepripravljenega govora v različnih vsakodnevnih sporazumevalnih situacijah, ki so uravnotežene glede na demografske lastnosti govorcev (spol, starost, regija, izobrazba), prenosnik (TV, radio, telefon, osebni stik) in vrsto govornega dogodka (javni informativni in izobraževalni, javni razvedrilni, nejavni nezasebni in nejavni zasebni govor). V tej raziskavi smo uporabljali različico Gos 1.4, kakršna je dostopna preko prostodostopnega konkordančnika noSketchEngine3 (Erjavec 2013), do izvornih posnetkov govora pa smo dostopali preko specializiranega konkordančnika na uradni spletni strani.4 Korpus slovenskih uporabniških spletnih vsebin Janes je nastal v okviru istoimenskega projekta, posvečenega jezikoslovni analizi nestandardne slovenščine na spletu.5 Čeprav zaradi omejitev, povezanih s tehničnimi in pravnimi vidiki pridobivanja in shranjevanja uporabniških spletnih vsebin, korpus Janes vsebuje zgolj en segment uporabniških spletnih vsebin, predstavlja doslej največjo zbirko računalniško posredovane komunikacije v slovenščini. V tej raziskavi smo uporabili različico Janes 0.4 (Fišer idr. 2016), ki vsebuje nekaj več kot 200 milijonov pojavnic iz šestih različnih besedilnih tipov: tvitov (51,4 % pojavnic celotnega korpusa), forumov s treh specializiranih forumskih portalov (22,6 %), blogov in komentarjev nanje na dveh blogerskih portalih (16,6 %), komentarjev na novice treh novičarskih portalov (7,1 %) ter pogovorne strani na slovenski Wikipediji (2,3 %). Tudi do tega korpusa smo dostopali preko konkordančnika noSketchEngine. 2.3 Vzorčenje in izračun pogostosti rabe diskurznih označevalcev V prvem koraku smo za izbrane označevalce pridobili podatek o pogostosti rabe v obeh korpusih. Ker se vsi trije izrazi v jeziku pojavljajo tudi v drugih vlogah, denimo 3 https://www.clarin.si/noske/ 4 http://www.korpus-gos.net/ 5 http://nl.ijs.si/janes/ 500 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december kot del propozicijske vsebine (npr. tega ne vem) ali kot del daljšega diskurznega označevalca (saj ne vem), izračun pogostosti rabe teh označevalcev v korpusu zahteva predhodno razdvoumljanje. Za ta namen so bile na področju korpusne analize diskurza v literaturi predlagane različne metode (Stede 2014), ki se opirajo na površinsko obliko besedila, različne tipe jezikoslovnih oznak in/ali lastnosti sobesedilnega konteksta in s tem predpostavljajo obstoj korpusa, ki je na razmeroma zanesljiv način (najpogosteje ročno) označen na več različnih jezikoslovnih ravneh. Ker korpusa Janes in še zlasti Gos tovrstnih informacij ne vsebujeta oz. so bile te pripisane z omejeno strojno natančnostjo, smo za izračun pogostosti v obeh korpusih uporabili preprosto metodo sklepanja po vzorcu (Dobrovoljc 2018: 191-194), s katero smo o številu pojavitev diskurznega označevalca v korpusu sklepali na podlagi deleža diskurznih rab v ročno pregledanem naključnem vzorcu 100 konkordanc celotnega korpusa (Gos)6 oz. posameznih besedilnih tipov (Janes). Ti vzorci so bili nato v drugem koraku uporabljeni tudi za kvalitativno primerjavo funkcij označevalcev. V primerjavi s korpusom Gos, v katerem so bile standardizirane ustreznice pogovornim oblikam (npr. ne em, a vejš, ane) pripisane ročno, smo glede na omejeno natančnost strojne normalizacije oblik v korpusu Janes (Ljubešic idr. 2014) pred tem identificirali še vse različice izvornega zapisa označevalcev na podlagi tipologije nestandardnih zapisovalnih posebnosti v slovenščini (Čibej 2018). S hevrističnimi poizvedbami smo tako identificrali več kot 120 različnih zapisov izbranih označevalcev, kot relevantne pa smo v nadaljnji analizi upoštevali samo tiste z vsaj pet pojavitvami v korpusu, tj. 17 različnih zapisov niza ne vem (ne vem, nevem, nwm, nvm, newem, nvem, nwem, neum, ne wem, num, n vem, ne vm, nevm, ne veeeem, ne um, neuem, ne vemm), 14 različnih zapisov niza a ne (a ne, ane, anne, a n, aneee, a neee, aaa ne, anee, a neeee, aneeee, aaaa ne, aneeeee, aa ne, aaaaa ne) in 11 različnih zapisov niza a veš (a veš, a ves, aveš, aves, a viš, a wiš, a veeeš, a veeeeš, a veeeeeš, aveeeeš, a wes).7 3 Rezultati 3.1 Pogostost rabe v uporabniških spletnih vsebinah Kot prikazujejo izračunani podatki o pogostosti rabe tipično govorjenih označevalcev v korpusih Gos in Janes na Sliki 1, ki jih obenem sopostavljamo še s pogostostjo rabe v referenčnem korpusu pisne slovenščine Kres (Logar Berginc idr. 2012), se tako kot v govorjeni rabi v uporabniških spletnih vsebinah najpogosteje pojavlja označevalec 6 Čeprav funkcija izdelave naključnega vzorca v konkordančniku noSketchEngine ne upošteva distribucije besedilnih metapodatkov, analiza vzorčenih pojavitev (za sezname glej Dobrovoljc 2018) kaže, da vzorci izkazujejo podobno razmerje med javnim in nejavnim diskurzom kot celota vseh pojavitev v korpusu, tj. 51 % proti 49 % za a ne (celota: 56 % proti 44 %); 22 % proti 79 % za ne vem (celota: 29 % proti 71 %); 13 % proti 87 % za a veš (celota: 18 % proti 82 %). 7 Pogosta raba oblik v zapisu skupaj (npr. nevem, aveš, ane) potrjuje potrebo po relativizaciji koncepta večbesednosti pri tovrstnem tipu stalnih besednih zvez, obenem pa tudi razkriva izjemen potencial korpusa Janes za nadaljnje raziskave tega vprašanja, saj o govorčevi percpeciji večbesednosti izrazov doslej ni bilo mogoče sklepati ne v (lektoriranih) korpusih pisnega jezika ne v (konsenzualno transkribiranih) korpusih govora. Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 501 a ne (152 pojavitev na milijon pojavnic), približno enkrat manj pogosto se uporablja označevalec ne vem (83 pojavitev na milijon), najredkeje pa se uporablja označevalec a veš (36 pojavitev na milijon). To dokazuje, da se tipično govorjeni diskurzni označevalci z nezanemarljivo pogostostjo pojavljajo tudi v spletni rabi, na podlagi česar lahko ovržemo predpostavke nekaterih starejših razprav (prim. npr. Crystal 2011: 22), ki so domnevale, da se tovrstni izrazi zaradi svoje specifične vloge v govoru v računalniško posredovani komunikaciji ne rabijo. 2000 1800 a 1600 I 1400 §j 1200 1000 J 800 J 600 " 400 200 0 1716 1391 701 152 73 —36— H n c vem i Gos "Janes a veš Slika 1: Primerjava relativne pogostosti najbolj tipično govorjenih diskurznih označevalcev v korpusu govorjene slovenščine Gos, korpusu uporabniških spletnih vsebin Janes in korpusu pisne slovenščine Kres. Vendarle pa nadaljnja primerjava pogostosti rabe v v vseh treh tipih diskurza kaže, da so tipično govorjeni diskurzni označevalci v uporabniških spletnih vsebinah rabljeni izrazito manj pogosto kot v govoru, saj se vsi trije analizirani označevalci v korpusu Janes pojavljajo precej bolj poredkoma kot v korpusu Gos, in sicer od 11-krat (a ne) do 20-krat (a veš) redkeje. To potrjuje, da je pogosta raba analiziranih diskurznih označevalcev v govoru predvsem posledica tistih okoliščin tvorjenja govorjenega diskurza, ki so specifične zgolj za ta tip komunikacije, zlasti tvorjenje v realnem času (prava sinhronost komunikacije) in deljenem prostoru (dejanska prisotnost naslovnika), manj pa druge okoliščine, ki jih izpostavljajo nekatere študije diskurznih označevalcev v govoru, kot so jasna struktura udeležencev, odnosov med njimi ter dialoška narava komunikacije, saj so te vsaj v določeni meri značilne tudi za komunikacijo uporabniških spletnih vsebin.8 Da pa njihov potencialni vpliv na rabo označevalcev vendarle 8 Dejstvo, da E. Fox Tree (2015) v svoji raziskavi rabe nekaterih tipično govorjenih diskurznih označevalcev v spletnih klepetalnicah ugotavlja, da sta označevalca well in oh tam rabljena približno enako pogosto kot v spontanem pogovoru (mi pa tako kot I. Rehbein (2015) v analizi rabe zapolnjenih premorov na Twitterju za vse tri označevalce ugotavljamo bistveno večji prepad), obenem sugerira, da je delež prehajanja leksikalnih prvin govorjenega jezika v računalniško posredovano komunikacijo močno odvisen od tipa tovrstne komunikacije (npr. spletne klepetalnice na eni in uporabniške spletne vsebine na drugi strani). 502 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december ni nezanemarljiv, nakazuje pogostejša raba označevalcev v spletni pisni rabi glede na pisno rabo tradicionalnih medijev, saj so vsi trije označevalci v korpusu Janes rabljeni od 15-krat (a ne) do 32-krat (a veš) pogosteje kot v korpusu Kres. 3.2 Raba glede na tip uporabniških spletnih vsebin Kot smo izpostavili že v uvodu, uporabniških spletnih vsebin kljub nekaterim skupnim značilnostim ni mogoče obravnavati kot enotne jezikovne zvrsti, saj na jezikovno rabo znotraj teh platform vplivajo številni tehnološki in družbeni dejavniki (Herring 2007). To potrjujejo tudi rezultati primerjave rabe tipično govorjenih diskurznih označevalcev, saj se pogostost rabe med posameznimi besedilnimi tipi precej razlikuje (Slika 2). Ti so najpogosteje rabljeni na družbenem omrežju Twitter, nekoliko manj pogosto na spletnih forumih ter v komentarjih na blogovske zapise in novice, bistveno redkeje pa so rabljeni na pogovornih straneh Wikipedije in v samih blogovskih zapisih. Kot dejavnik, ki najbolj vpliva na splošno rabo diskurznih označevalcev v spletnih besedilih, se glede na temeljne razlike v namenu in tehnoloških možnostih kaže predvsem stopnja interaktivnosti oz. dialoškosti posameznih besedilnih tipov oz. platform, na katerih se ti pojavljajo. Najbolj dinamična je namreč izmenjava besedil na družbenem omrežju Twitter, kjer uporabniki z namenom jedrnate izmenjave sporočil tvorijo kratka besedila in se pogosto zapletejo v diskusijo (naslovnik je največkrat konkreten). Prav tako je izmenjava mnenj več uporabnikov o isti temi eden izmed glavnih namenov spletnih forumov, kjer lahko posamezni uporabniki bodisi replicirajo na temo oz. vprašanje, ki ga je izpostavil prvi uporabnik v nizu, bodisi se odzivajo na mnenja drugih uporabnikov, daljše dialoške diskusije, kot jih denimo omogoča Twitter, pa so s strani administratorjev običajno sankcionirane. Podobno velja tudi za komentarje statičnih vsebin, kot so novice ali blogovski zapisi, ki sicer s tehnološkega vidika omogočajo podoben način izmenjave mnenj, vendar so v primerjavi s forumi bolj kot diskusiji (vstopanju v dialog z drugimi uporabniki) namenjeni podajanju enostranskih odzivov na izhodiščno statično vsebino. Če bi torej blogovske zapise v primerjavi z dialoškimi (Twitter) in diskusijskimi besedili (forumi, komentarji) lahko umestili v tretjo skupino statičnih besedil in s tem kontinuumom od bolj proti manj interaktivnim besedilnim tipom pojasnili tudi upad rabe diskurznih označevalcev, pa to predpostavko, ki bi jo veljalo v prihodnje preveriti tudi eksperimentalno, pod vprašaj postavlja presenetljivo nizka raba diskurznih označevalcev na pogovornih straneh Wikipedije. Te strani so namreč prav tako namenjene izmenjavi mnenj med uporabniki, in sicer bodisi izražanju predlogov glede izboljšave vsebin posameznih geselskih člankov (t. i. geselske pogovorne strani) bodisi pošiljanju sporočil posameznemu uporabniku Wikipedije (t. i. uporabniške pogovorne strani), najpogosteje glede uporabnikovih geselskih člankov ali (ne)spoštovanja pravil urejanja. V obeh podtipih uporabniških strani Wikipedije se namreč pogosto razvije diskusija v obliki več replik dveh ali več uporabnikov, podobna tistim na spletnih forumih. Pri pojasnjevanju izrazito redkejše rabe diskurznih označevalcev bi zato poleg stopnje interaktivnosti (ki je vsekakor bližje dialoškosti kot statičnosti) veljalo upoštevati tudi Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 503 druge specifike komunikacije na pogovornih straneh slovenske Wikipedije (Michelizza 2015), kot so struktura udeležencev (majhna skupnost), odnosi med njimi (spoštljivost), namen platforme (izobraževanje), tehnološke omejitve (platforma ne spodbuja diskusij), obstojnost sporočil (dolgotrajno viden arhiv) itd. Vsi ti dejavniki lahko namreč pomembno vplivajo na razvoj ustaljenih konvencij komuniciranja v določeni skupini in posledično sooblikujejo jezikovne izbire uporabnikov, ki želijo tej skupini pripadati. tweet forum blog-c news-c wiki blog-p tip hcscdila Slika 2: Primerjava relativne pogostosti tipično govorjenih diskurznih označevalcev v šestih besedilnih tipih korpusa Janes. Glede na izrazno in funkcijsko raznolikost vseh treh obravnavanih označevalcev nas je v drugem koraku zanimala še primerjava njihove posamične besedilnotipske distribucije. Ker korpus Janes ni besedilnozvrstno uravnotežen (vsi besedilni tipi niso zastopani z enakim številom pojavnic), hkrati pa se označevalci pojavljajo z različno pogostostjo, primerjavo v nadaljevanju ponazarjamo z izračunom t. i. relativne besedilnotipske pogostosti (angl. relative text type frequency), ki nam pove, kolikokrat bolj ali manj pogosta je raba označevalca v posameznem besedilnem tipu v primerjavi z njegovo rabo v celotnem korpusu.9 Prikaz distribucije po posameznih besedilnih tipih za vsakega izmed označevalcev na Sliki 3 potrjuje, da kljub enotni korelaciji med pogostejšo rabo v interaktivnejših besedilih (npr. tvitih) na eni strani in redkejšo rabo v statičnejših besedilih (npr. blogovskih zapisih) na drugi, posamezni označevalci kažejo različne tendence v rabi glede na posamezne besedilne tipe. Najbolj enakomerno rabo glede na različne tipe uporabniških spletnih vsebin izkazuje označevalec dvogovora a ne, ki se najpogosteje pojavlja na Twitteiju, nekoliko redkejša in približno enakomerna pa je raba tega označevalca v spletnih forumih ter komentarjih na novice in bloge. Zelo redko se ta označevalec pojavlja na pogovornih straneh Wikipedije ali besedilih blogov, kar lahko delno pojasnimo s tem, da tvorci pri pisanju blogov redko nagovarjajo (konkretnega) naslovnika. 9 https://www.sketchengine.eu/documentation/statistics-used-in-sketch-engine/ 504 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december 2,50 2,00 ane aves ne vem ■ tweet ■ forum Bblog-c news-c Iwiki Iblog-p Slika 3: Primerjava relativne besedilnotipske pogostosti posameznih označevalcev. Precej bolj raznolika je besedilnotipska distribucija označevalca a veš, ki se od označevalca a ne loči predvsem po tem, da z glagolsko obliko v drugi osebi ednine na izrazni ravni nagovarja točno določenega naslovnika, s katerim ima tvorec obenem vzpostavljen razmeroma neformalen odnos. Ni torej presenetljivo, da se ta označevalec najpogosteje rabi na družbenem omrežju Twitter, na katerem uporabniki sami zamejujejo svoj krog sledilcev oz. naslovnikov, medtem ko tvorci besedil na drugih tipih platform običajno naslavljajo širši krog običajno neznanih naslovnikov. Izjema so komentarji na blogovske zapise, v katerih se avtorji komentarjev (vključno s tvorcem izvornega zapisa) v diskusiji pogosto tikajo. Če sta oba označevalca dvogovora najbolj tipično rabljena na družbenem omrežju Twitter, manj tipična pa je njuna raba za druge tipe uporabniških spletnih vsebin, pa se označevalec ne vem najpogosteje uporablja v besedilih spletnih forumov. Glede na to, da ta označevalec opravlja tudi vlogo epistemskega omiljevalca, s katerim govorci relativizirajo svojo zavezanost k veljavnosti izrečenega (omiljevanje, ublažitev), je njegova pogosta raba na forumih na nek način pričakovana, saj je ta med vsemi drugimi tipi uporabniških spletnih vsebin edini eksplicitno namenjen izmenjavi mnenj, ne pa drugim tipom dialoških izmenjav ali odzivov. 3.3 Značilnosti rabe v uporabniških spletnih vsebinah V zadnjem koraku raziskave tipično govorjenih diskurznih označevalcev smo po analizi kvantitativnih kazalnikov njihove rabe na spletu s kvalitativnim pregledom vzorčenih primerov rabe v kontekstu (za seznam glej Dobrovoljc 2018: 310-329) želeli izvedeti še, ali obravnavani diskurzni označevalci v spletni komunikaciji opravljajo podobno vlogo kot v spontanem govoru. Pri tem funkcije označevalcev v govoru, ki Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 505 so bile podrobneje predstavljene že v raziskavah K. Dobrovoljc (2018), M. Smolej (2012) in D. Verdonik (2007), zaradi omejenega prostora zgolj na kratko povzemamo. 3.3.1 Raba označevalca a ne 3.3.1.1 Raba označevalca a ne v korpusu Gos Najbolj tipični diskurzni označevalec govorjenega jezika a ne se v govoru pojavlja v dveh tipičnih vlogah: kot zapolnjevalec vrzeli, s katerim govorec poudarja oz. zapolnjuje prehode med deli besedila in eksplicitno vzdržuje stik z naslovnikom, preverja njegovo razumevanje ali strinjanje (primer [1]), in kot usmerjevalec poteka interakcije, s katerim tvorec zaključuje svojo vlogo in s pozivom k izmenjavi mnenj vlogo predaja naslovniku (primer [2]). [1] zdej jasno klučno temeljno vprašanje v kakšnem jeziku je to potekalo a ne se na žalost ne ve zarad tega ker ni ohranjenih zapisov [2] je blo prejšn Sladko vince bol a ne ? ... ja ja | meni ... o sladko vince šnicli omakce to pa mam rad 3.3.1.2 Raba označevalca a ne v korpusu Janes V enaki krovni skupini lahko v splošnem razdelimo tudi rabo označevalca a ne v korpusu Janes - povedne rabe na eni (primer [3]) in vprašalne rabe (primer [4]) na drugi strani - vendar vsaka izkazuje nekaj pomembnih razlik glede na rabo v govoru. [3] Pa Avstrici tudi, a ne, ki so krampasti kot Švabi, pa Italjani a ne, ki v vsaki dobrimrhi iščejo svojo mamico. [4] @anzet Drzi. A bo sam 1 sezona a ne? 8 delov? Najbolj opazna razlika med obema modalnostma je zagotovo ta, da je povedna raba v primerjavi s spontanim govorom, kjer ta predstavlja veliko večino vseh pojavitev označevalca a ne, v uporabniški spletni komunikaciji precej manj pogosta kot vprašalna raba. To je na nek način tudi pričakovano, saj v uporabniški spletni komunikaciji, ki ne glede na hitrost izmenjave sporočil med tvorcem in naslovnikom nikoli ne poteka v realnem času, kot je to značilno za spontani govor, težko govorimo o kognitivni vlogi zapolnjevanja vrzeli med načrtovanjem nadaljnjega besedila, kot bi jo na primer lahko pripisali v primeru [1]. Namesto tega označevalci v spletnih vsebinah opravljajo druge funkcije, ki pa niso enostavno določljive. Kot skupno lastnost lahko sicer prepoznamo tvorčevo namero po vzpostavljanju stika z naslovnikom oz. naslovniki, vendar v nekaterih primerih označevalec deluje predvsem kot poudarjalec splošne veljavnosti soležne trditve, ki 506 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december bi jo lahko parafrazirali z »saj se vsi strinjamo« ali »saj vsi vemo« (primer [5]), tudi v pokroviteljskih oz. sarkastičnih rabah (prim. Rehbein 2015), spet v drugih pa se zdi, da je označevalec rabljen predvsem z namenom dodatne omilitve oz. relativizacije izrečenega (primer [6]), ki že prehaja iz trdilne v vprašalno rabo. [5] je pa tko ane: če ne znaš nič s telefonom počet, kupi iOS (iphone) [6] Sej ane o kromu bo treba se globoko premislt. Tudi pri rabi vprašalnega pristavka a ne, ki mu pogosto sledi vprašaj, ni pa nujno, uporabniška spletna komunikacija izkazuje nekaj specifik glede na rabo v spontanem govoru. Obema modalnostma je skupno to, da je vprašalni pristavek rabljen kot sredstvo za preverj anja naslovnikovega strinj anja z izrečenim in posledičnim odpiranjem dialoga z naslovnikom (predajanje vloge). Toda v primerjavi z govorjeno rabo, kjer tvorec z rabo označevalca naslavlja konkretnega naslovnika oz. več njih, ki se lahko na vprašanje odzove v realnem času (glej primera [1] in [2] zgoraj), v uporabniških spletnih vsebinah tvorci naslavljajo več tipov naslovnikov. Poleg konkretnih posameznikov (primer [4]) se namreč označevalec uporablja tudi pri naslavljanju splošnega naslovnika, tj. vseh uporabnikov z dostopom do tvorčevih vsebin, bodisi za poziv k izmenjavi mnenj bodisi za poudarjanje samoumevnosti izrečenega (primer [7]), prav tako pa uporabniki z označevalcem a ne pogosto naslavljajo konkretne posameznike, ki v razpravi sploh niso udeleženi, kot so javne osebnosti. To ironično naslavljanje neudeleženega naslovnika je značilno zlasti v komentarjih novic, v katerih so ti posamezniki omenjeni, ali ob omembi tem, ki jih javnost s to osebo običajno povezuje (primer [8]). [7] Komaj čakam, da Rusi vrnejo sankcije in nehajo uvažat zdravila iz zahoda. Ko bo cela Dolenjska na zavodu, država pa v buli, kako bomo šele takrat kričali - Živela Amerika in EU, a ne? [8] to je pa tko kje kitarist za selektorja ane Čeferin. 3.3.2 Raba označevalca a veš 3.3.2.1 Raba označevalca a veš v korpusu Gos Tudi z označevalcem a veš govorci na semantični ravni vzpostavljajo in vzdržujejo stik z naslovnikom, z besedilnega vidika pa bi njegove raznolike mikrofunkcije v spontanem govoru lahko razvrstili v dve krovni skupini: na rabe, v katerih označevalec a veš uvaja novo besedilno enoto v obliki dodatnega pojasnila, argumentacije ali spremembe ubeseditve in torej kaže v besedilu naprej (primer [9]), in rabe, v katerih označevalec zaključuje in poudarja predhodno trditev brez implikacije njenega nujnega nadaljevanja (kaže v besedilu nazaj), kot v primeru [10]. [9] ja kok deleč ga pol spustiš? | a veš a si upaš it do njega kako to zgleda kaj rečeš preden se ...ja ja ja Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 507 [10] rastejo rastejo sam treba jih je nabirat a veš | aja ... ja ja ja Poleg teh dveh načinov členjenja besedila, med katerima meja ni vedno nedvoumno določljiva, pa lahko tudi v primeru označevalca a veš govorimo o hkratni vlogi zapolnjevalca vrzeli (vzpostavljalca tekočnosti besedila), ki tvorcu omogoča daljši načrtovalni čas, zlasti kadar se označevalec pojavlja med več zaporednimi segmenti tvorčevega diskurza (primer [11]). [11] ja sam mmm tko je a veš Bled je ful turističen ful bl turističen je 3.3.2.2 Raba označevalca a veš v korpusu Janes Tudi v korpusu Janes se v analiziranih primerih rabe označevalec a veš uporablja tako v vlogi uvajalca nove vsebine oz. pojasnila (primer [12]) kot v vlogi poudarjalca predhodne vsebine (primer [13]). Raba obeh je približno enako pogosta. [12] ja , tudi takšni morate obstajati :). A veš, potem več ostane za nas, ki nam je mar:). [13] Ob takem vremenu je pika na i to, da naročiš kurilca. Pol si ful hepi, a veš Podobno kot smo izpostavili že pri analizi označevalca a ne, uporabniki z označevalcem a veš na spletu nagovarjajo raznolik nabor naslovnikov. Čeprav se ta oblika v spontanem govoru običajno uporablja zgolj v dialoški interakciji z naslovnikom, s katerim je tvorec vzpostavil prijateljski odnos, poleg tovrstnega nagovarjanja znancev ali prijateljev na spletu (primer [14]) uporabniki na spletu s tem označevalcem pogosto naslavljajo tudi uporabnike, ki jih osebno ali poimensko ne poznajo, a jih kljub temu tikajo (primer [15]). To namreč ni nujno tudi znak domačnosti med obema uporabnikoma, ki bi jo ta dva razvila v predhodni komunikaciji (kot je to predpostavljeno v govorjeni interakciji), saj se zdi tikanje med statusno enakovrednimi uporabniki (npr. razpravljalci na forumu, komentatorji, tviteraši, ki niso javne osebnosti) prevladujoča oblika naslavljanja na spletu.10 [14] @E_nk_a A veš, ko si imela letos r.d. in sem ti poslala neprimerno pesem? No, zdaj se mi zdi, da sm našla ta pravo: http://t.co/4cyePPL2jJ [15] Sam a ves SF010, v Olimpiji se da tko fino dnar oprat pa po raznoraznih zepih poskrit .. Zanimivo se poleg nagovarjanja konkretnih znanih ali neznanih uporabnikov kljub svoji izrazni zaznamovanosti v uporabniški spletni komunikaciji uporablja tudi pri 10 V slovenskem prostoru sistematične raziskave rabe glagolskih oblik tikanja/vikanja v dialoškem sporazumevanju spletnih uporabnikov doslej sicer še ni bilo, vendar že preprosta primerjava pogostosti zvez a veš in a veste, ki lahko nastopata v podobnih skladenjskih in diskurznih vlogah, kaže, da oblika v drugi osebi ednine močno prevladuje (9.339 proti 873 pojavitev v korpusu Janes). 508 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december naslavljanju neopredeljenega splošnega naslovnika, denimo v blogovskih zapisih, v katerih se avtorji povezujejo z neidentificiranim neznanim bralcem (primer [16]). V tem besedilnem tipu se sicer označevalec a veš uporablja predvsem v poročanem govoru (primer [17]), kar kaže, da so tipično govorjeni diskurzni označevalci pomembno slogovno sredstvo pri ustvarjanju učinka pristnosti poročanega govornega dogodka. [16] Jebaj ga zdaj, saj bi bilo tudi malo, (maaaalo, a veš) pretenciozno pričakovat, da se prvič udeležiš ene take reči in kar zmagaš, jel? Bom pa za drugič vedel ... Hvala vsem , ki ste me bodrili s fizično prisotnostjo [...] [17] „A veš, tamladi bodo pa dojenčka dobili, drug mesec se mi zdi, da bo," mi je zaupno povedala. Da je prav tako, da mora iti življenje dalje, je še dodala. Kot drugo posebnost rabe označevalca a veš v uporabniških spletnih vsebinah pa lahko izpostavimo prav posebno obliko naslavljanja generičnega naslovnika, v kateri se označevalec pojavlja v ustaljenih (frazeologiziranih) skladenjskih zvezah tipa a veš plus samostalniška zveza v imenovalniku (primer [18]), najpogosteje z določilom ali jedrom v obliki kazalnega zaimka, bistveno redkeje pa tudi s časovnim odvisnikom (primer [14] zgoraj).11 [18] A veš tisto, k si na obisku in se ti neki strese, pa upaš da te noben ni vidu. No to. 3.3.3 Raba označevalca ne vem 3.3.3.1 Raba označevalca ne vem v korpusu Gos Z označevalcem ne vem govorci na semantični ravni relativizirajo svojo stopnjo zavezanosti glede natančnosti posredovanih informacij ali neomajnosti izraženega mnenja, z besedilnega vidika pa lahko njegovo vlogo v diskurzu členimo še na tri tipične skupine, glede na pozicijo v izjavi oz. vlogi. V rabah sredi izjave ali vloge, v katerih je označevalec rabljen pred popravkom ali spremembo načrtovane ubeseditve, pred navedbo primera ali specifikacijo podrobnosti (primer [19]) se epistemska funkcija nedoločnosti najbolj izrazito prepleta z besedilno funkcijo vzdrževanja tekočnosti govora (zapolnjevanjem vrzeli). Z rabo na začetku vloge ali tematske sekvence govorec nakaže 11 Ta tip zvez sicer odpira pomembno vprašanje razmejevanja zveze a veš v vlogi samostojnega označevalca brez vezljivostnih dopolnil (diskurzna raba) na eni strani in vezljive glagolske zveze a(li) veš (propo-zicijska raba) na drugi strani. Tako kot nekateri drugi označevalci z glagolsko sestavino je namreč niz a veš gramatikaliziran v nekatere ustaljene skladenjske vzorce, kot so denimo zveze s predmetnimi odvisniki (npr. a veš kako ..., a veš kaj ..., a veš da ...), ki sicer odpirajo vezljivostna mesta, a ne uvajajo nujno dejanskega vprašanja (a veš kako sem utrujena). V pričujoči raziskavi smo ločnico med diskurzno in propozicijsko rabo vzpostavili glede na vezljivostno dopolnjevanje glagola in zveze, ki mu sledi, kar pomeni, da zveze s predmetnimi odvisniki ne glede na stopnjo gramatikalizacije niso obravnavane kot primeri diskurzne rabe, zveze, ki jih izpostavljamo (npr. a veš tisto, ko ...) pa zaradi neujemanja med sklonom ali odvisniškim tipom, ki ga predvideva glagol, in določilom, ki mu sledi, vendarle obravnavamo kot primere diskurzne rabe označevalca a veš. Ta ločnica je seveda le ena izmed možnih rešitev arbitrarnega razmejevanja kompleksnega kontinuuma med propozicijsko in diskurzno rabo. Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 509 prevzem vloge oziroma nadaljevanja diskurza (primer [20]), z rabo ob zaključku vloge pa vlogo z namenom izmenjave mnenj preda sogovorniku (primer [21]). [19] in s [gap] tud smo pazli da recimo pozimi že s temi klasičnimi kolektorji na sončn dan se je voda zagrela na ne vem dvajset stopinj al pa trenutno je se je zagrela celo na ne vem trideset petintrideset [20] eni so rekli ja jz nimam nobenga problema pa kej čem pisat tku | ne vem jz bi šla eee za prvi nivo je važnu sej ostalu bos [gap] bojo pol [21] se lahko poročajo pa to otroke pa to ne vem | jah ja to nega kaj se to samo eee katoliška vera nema 3.3.3.2 Raba označevalca ne vem v korpusu Janes Vse tri položaje oz. vloge označevalca ne vem smo zaznali tudi v analiziranih primerih rabe v korpusu Janes, vendar s precej drugačno distribucijo. Če v spontanem govoru prevladuje raba označevalca kot napovedovalca priklica ustrezne vsebine ali ubeseditve, kakršna se običajno povezuje s položajem na sredini izjave (primer [19]), so tovrstni primeri v spletni komunikaciji zelo redki, bolj kot zapolnjevanje vrzeli pri priklicu pa je poudarjena njihova semantična vloga omiljevanja vsebine, ki sledi (primer [22]). Kot posebnost uporabniških spletnih vsebin lahko izpostavimo tudi dejstvo, da je ta vloga označevalca pogosto rabljena ironično, kot v primeru [23], v katerih uporabnik z rabo zveze ne vem poudarja samoumevnost informacije, ki sledi. [22] Uporništvo je tisto, s katerim so se razvijale generacije in generacije. A, današnja, ne vem, upam, da se motim, a se mi dozdeva, da le redki ohranjajo uporništvo v svojem srcu. [23] @pengovsky Se spomniš suma korupcije pri zaposlitvi izraelskega kirurga v korist... ne vem, pacientov? No, to. Bistveno bolj pogosto se v uporabniških vsebinah pojavlja raba označevalca na začetku stavkov oz. izjav, pri čemer se za razliko od spontanega govora, kjer je ta položaj pogosto povezan tudi s prevzemanjem vloge govorca (glej primera [20] zgoraj in [24] spodaj), v uporabniških spletnih vsebinah prevladuje predvsem raba na začetku sklepnih trditev, ki se običajno pojavljajo proti koncu govorčevega besedila oz. vloge (primer [25]). Ko uporabnik predstavi svoje mnenje, v izogib konfliktu z drugimi uporabniki končni sklep omili z rabo označevalca, s čimer obenem tudi spodbuja nadaljnjo izmenjavo mnenj. Zelo podoben preplet funkcij hkratnega zaključevanja diskurzne enote, odpiranja nadaljnje razprave in omiljevanja tvorčeve zavezanosti k veljavnosti pravkar izrečenega lahko pripišemo tudi primerom, v katerih uporabniki označevalec ne vem rabijo na koncu svoje vloge oz. besedila (primer [26]). [24] ris, ne vem, si ti res prepričan, da smo se res odbili od dna? 510 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december [25] Stoji že 2 leti in nič ne kaže da bi blo kaj narobe, streha je gor pločevinasta Hosekra katere teža je okoli 7 kg/m2, tak da ne vem no, meni se vse skupaj zdi še predimenzionirano in ne poddimenzionirano . [26] Tale tekma v Domžalah pa vse bolj smrdi, ker tako felerji, kartoni in penali ... Ne vem. 4 Sklep V prispevku smo s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih korpusnih metod raziskali rabo treh tipično govorjenih diskurznih označevalcev a ne, a veš in ne vem v referenčnih korpusih govorjene in spletne slovenščine. Pokazali smo, da se tudi v pisni komunikaciji uporabnikov spleta druge generacije najbolj tipično govorjeni diskurzni označevalci dej ansko poj avlj aj o bistveno redkej e kot v govoru, kar potrjuj e, da je pogosta raba analiziranih diskurznih označevalcev v govoru predvsem posledica specifičnih prostorskih in kognitivnih okoliščin tvorjenja govorjenega diskurza. Toda po drugi strani je raba teh označevalcev na spletu vendarle prisotna, podrobnejša primerjava njihovih funkcij v govorjeni in spletni komunikaciji pa kaže, da v spletni rabi poleg besedilnih funkcij poudarjanja ter prevzemanja ali predajanja vloge izstopajo predvsem epistemske in dialoške funkcije, ki izhajajo iz njihovega semantičnega jedra (npr. nagovarjanje naslovnika, preverjanje strinjanja ali omiljevanje izrečenega). Govorimo lahko torej o določeni stopnji leksikalizacije teh izrazov, pri čemer pa je zanimivo tudi to, da ti kljub razmeroma kratkemu obstoju tega medija na uporabniških spletnih platformah že razvijajo nove kontekste rabe, kot sta npr. naslavljanje neznanega naslovnika ali vstopanje v frazeološke zveze, ki jih prej ni bilo mogoče zaznati ne v govorjeni ne v pisni komunikaciji. Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev v uporabniških spletnih vsebinah tako dokazuje, da to niso zgolj redundantna, pomensko izpraznjena »mašila«, s katerimi tvorci kompenzirajo kognitivni pritisk tvorjenja v realnem času, temveč jih spletni uporabniki prepoznavajo kot pomemben gradnik posredovanih sporočil, tudi v kontekstih, kjer je vsebina prostorsko omejena. Pri tem pa eno ključnih vprašanj ostaja, v kolikšni meri v kontekstu uporabniške spletne komunikacije sploh lahko govorimo o konvencionalizirani jezikovni rabi teh ali drugih tipično govorjenih jezikovnih sredstev. Če izhajamo iz predpostavke, da obstaja le en jezikovni kontinuum, ki ga ni mogoče ločevati na ločena sistema pisnega ali govorjenega jezika, lahko dihotomijo med značilnostmi govorjene in pisne rabe pripišemo predvsem dejstvu, da so konvencije pisne rabe, ki delno odražajo različnost tudi samih namenov in okoliščin med obema tipoma sporazumevanja (Verdonik 2015 str. 395), jezikovnim uporabnikom običajno priučene skozi proces izobraževanja oz. socializacije. Preklapljanje iz govorjene v pisno rabo je torej formalno priučeno, utrjeno in hkrati tudi družbeno sankcionirano. Toda v primerjavi s starejšimi zvrstmi pisne jezikovne rabe je medij uporabniških spletnih platform tako nov, da težko govorimo o obstoju standardiziranih konvencij preklapljanja ali njihovemu sistematičnemu usvaja-nju. Jezikovne izbire spletnih uporabnikov so torej zelo raznolike in individualizirane ter tudi redko družbeno sankcionirane. Čeprav naša raziskava kaže, da raba vseh treh Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 511 tipično govorjenih diskurznih označevalcev govorjenega jezika kaže določene tendence glede na različne tipe uporabniških spletnih vsebin, kot sta pogosta raba označevalcev v dialoških tvitih na eni strani in redka raba v statičnih blogovskih zapisih na drugi, razlike v primerjavi rabe posameznih označevalcev, še zlasti pa nenavadno redka raba vseh treh označevalcev na (diskusijskih) pogovornih straneh Wikipedije, odpirajo širok prostor za nadaljnje raziskave dejavnikov pojavljanja tipično govorjenih prvin na spletu. Poleg vpliva specifičnih lastnosti posameznih tipov uporabniške spletne komunikacije - tudi tistih, ki v korpus Janes niso bili zajeti - bi namreč veljalo raziskati tudi vpliv drugih okoliščin, zlasti demografskih značilnosti samih uporabnikov. Viri in literatura Špela Arhar Holdt, 2018: Korpusni pristop k skladnji računalniško posredovane slovenščine. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ur. D. Fišer. Ljubljana: FF. 228-53. Patricia Bou-Franch, Nuria Lorenzo-Dus in Pilar Garces-Conejos Blitvich, 2012: Social Interaction in YouTube Text-Based Polylogues: A Study of Coherence. Journal of Computer-Mediated Communication 17/4. 501-21. Sherri L. Condon in Claude G. Čech, 2010: Discourse Management in Three Modalities. Language@Internet 7. 1-32. Ludivine Crible, 2017: Towards an operational category of discourse markers: A definition and its model. Discourse markers, Pragmatics Markers and Modal Particles: New Perspectives. Ur. Andrea Sanso in Chiara Fedriani John Benjamins. 101-26. David Crystal, 2011: Internet Linguistics: A Student Guide. London: Routledge. Jaka Čibej, 2018: Regionalne jezikovne različice v slovenski računalniško posredovani komunikaciji: korpusni pristop z ročno označenim korpusom Janes-Geo. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ur. D. Fišer. Ljubljana: FF. 160-97. Kaja Dobrovoljc, 2017: Multi-word discourse markers and their corpus-driven identification: The case of MWDM extraction from the reference corpus of spoken Slovene. International Journal of Corpus Linguistics 22/4. 551-82. Kaja Dobrovoljc, 2018: Leksikalne prvine govorjenega jezika v uporabniških spletnih vsebinah: primer večbesednih diskurznih označevalcev: Doktorska disertacija. Ljubljana. Tomaž Erjavec, 2013: Korpusi in konkordančniki na strežniku nl.ijs.si. Slovenščina 2.0 1/1. 24-49. Kerstin Fischer, 2014: Discourse Markers. Pragmatics of Discourse. Ur. K. P. Schneider, A. Barron. Berlin: De Gruyter Mouton. 271-94. Darja Fišer, Tomaž Erjavec in Nikola Ljubešič, 2016: JANES v0.4: Korpus slovenskih spletnih uporabniških vsebin. Slovenščina 2.0 4/2. 67-100. Darja Fišer, Maja Miličevič Petrovič in Nikola Ljubešič, 2018: Zapisovalne prakse v spletni slovenščini. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ur. D. Fišer. Ljubljana: FF. 124-39. Jean E. Fox Tree, 2015: Discourse markers in writing. Discourse Studies 17/1. 64-82. 512 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Angela Cora Garcia in Jennifer Baker Jakobs, 1999: The Eyes of the Beholder: Understanding the Turn-Taking System in Quasi-Synchronous Computer-Mediated Communication. Research on Language and Social Interaction 32/4. 337-67. Sandra Harrison in Diane Allton, 2013: Apologies in email discussions. S. C. Herring, Dieter Stein in Tuija Virtanen: Pragmatics of Computer-Mediated Communication. Boston: De Gruyter Mouton. Susan C. Herring, 1999: Interactional Coherence in CMC. Journal of ComputerMediated Communication 4/4. Susan C. Herring, 2007: A Faceted Classification Scheme for Computer-Mediated Discourse. Language@Internet 4. Susan C. Herring in Jannis Androutsopoulos, 2015: Computer-Mediated Discourse 2.0. The Handbook of Discourse Analysis. Ur. D. Tannen, H. E. Hamilton in D. Schiffrin. Hoboken: John Wiley & Sons. 127-51. Susan C. Herring, Dieter Stein in Tuija Virtanen, 2013: Pragmatics of computer-mediated communication. Boston: De Gruyter Mouton. Nataša Jakop, 2008: Pravopis in spletni forumi - kva dogaja? Slovenščina med kulturami - Slovenski slavistični kongres. Ur. M. Košuta. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 283-94. Nataša Logar Berginc, Miha Grčar, Marko Brakus, Tomaž Erjavec, Špela Arhar Holdt in Simon Krek, 2012: Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGiga-fida in ccKRES: Gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Založba FDV Nikola Ljubesic, Tomaž Erjavec in Darja Fišer, 2014: Standardizing tweets with character-level machine translation. Lecture Notes in Computer Science. Ur. A. Gelbukh. Berlin, Heidelberg: Springer. 164-75. Mija Michelizza, 2015: Spletna besedila in jezik na spletu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Ines Rehbein, 2015: Filled pauses in user-generated content are words with extra-pro-positional meaning. Proceedings of the Second Workshop on Extra-Propositional Aspects of Meaning in Computational Semantics. Ur. E. Blanco. Denver: ACL. 12-21. Tatjana Scheffler, Rike Schulter, Manfred Stede, 2016: Discourse Structuring Devices on Twitter. COST TextLink Second Action Conference. Na spletu. Maria Grazia Sindoni, 2014: Spoken and written discourse in online interactions: A multimodal approach. London: Routledge. Mojca Smolej, 2012: Besedilne vrste v spontanem govoru. Ljubljana: ZIFF. Manfred Stede, 2014: Resolving connective ambiguity: A prerequisite for discourse parsing. The pragmatics of discourse coherence: Theories and applications. Ur. H. Gruber in G. Redeker. 121-41. Darinka Verdonik, 2007: Jezikovni elementi spontanosti v pogovoru: Diskurzni označevalci in popravljanja. Maribor: Slavistično društvo. Darinka Verdonik, 2015: Govorjeni proti pisnemu ali katera leksika je »tipično govorjena«. Slovar sodobne slovenščine: problemi in rešitve. Ur. V. Gorjanc, P. Gantar, I. Kosem in S. Krek. Ljubljana: ZIFF. 392-405. Darinka Verdonik in Ana Zwitter Vitez, 2011: Slovenski govorni korpus Gos. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko. Kaja Dobrovoljc: Raba tipično govorjenih diskurznih označevalcev na spletu 513 Ana Zwitter Vitez in Darja Fiser, 2018: Govorne prvine v nestandardni spletni slovenščini. Viri, orodja in metode za analizo spletne slovenščine. Ur. D. Fišer. Ljubljana: FF. 254-73. Francisco Yus, 2011: Cyberpragmatics. Amsterdam: John Benjamins Publishing Company. Summary There is a dearth of research on the usage of speech-specific discourse-signaling devices in user-generated content. This article presents a corpus-based comparison of three typically-spo -ken discourse markers (a ne 'right', a veš 'you know', and ne vem 'I don't know') in spoken and user-generated Slovenian to determine (i) how often typically spoken discourse markers occur in user-generated content, (ii) to what extent the usage of typically spoken discourse markers depends on the type of user-generated content, and (iii) the similarities and differences in the usage of typically spoken discourse markers in spoken and online communication. Based on an extensive qualitative and quantitative comparison of the Gos reference corpus of spoken Slovenian and the Janes reference corpus of user-generated content, our findings confirm that the usage of speech-specific discourse-signaling devices in user-generated content is much less common than in speech, but nevertheless significant. The usage of speech-specific discourse markers also depends on the type of user-generated content, such as tweets, forum exchanges, blog posts, or comments. In particular, the degree of interactivity or dialogue-like communication can be seen as the most influential factor in discourse marker usage (i.e., the more a platform encourages dynamic exchange between users, the more frequent the usage of typically spoken discourse markers is). In addition, a comparison of text-type distribution analysis for each of the three shows that their usage also depends on their semantic characteristics and the specific social features of each platform. A subsequent in-depth analysis of the discourse marker usage in both corpora confirms that, in speech, speech-specific discourse markers are mainly used as markers of speech production and online planning, signalling the speaker's intention to retain, take, or give turn. Given the absence of such cognitive pressure in asynchronous, user-generated communication, however, the usage of discourse markers in this modality is mainly motivated by their semantic potential (e.g., to relate to the addressee, check for agreement, or attenuate an assertion), intertwined with discourse-structuring functions, such as emphasising or turn taking/giving. All three markers under investigation also exhibit some new types of usage in user-generated content, such as addressing an unknown or generic addressee, producing a humorous or narrative stylistic effect, and entering into new types of fixed multi-word expressions. 514 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december UDK 930.85(477.75) Petra Kim Krasnic petra.krasnic1@gmail.com SPREMINJANJE PODOBE KRIMA V RUSKEM KULTURNEM PROSTORU Članek se osredotoča na oblikovanje podobe Krimskega polotoka v ruski nacionalni zavesti in se navezuje na rusko-ukrajinsko krizo iz leta 2014, ko je ta pomen prišel v ospredje ruske geopolitične stvarnosti. Namen članka je izpostaviti razsežnost in kompleksnost vprašanja o priključitvi Krima v navezavi na pomen polotoka v ruskem kulturnem prostoru in pri tem prikazati ruski vidik pri vprašanju pripadnosti polotoka. Ključne besede: krimski tekst, krimski mit, ruska kultura This article discusses the changing image of the Crimean Peninsula in the Russian national consciousness, including as regards the Russo-Ukrainian crisis of 2014, when its significance came to the forefront of Russian geopolitical reality. The purpose of this article is to highlight the dimensions and complexity of the issue of Russia's annexation of Crimea with reference to the peninsula's importance in the Russian cultural space, showing the Russian perspective on the question of the peninsula's belonging. Keywords: Crimean text, Crimean myth, Russian culture 1 Uvod Osrednji dogodki iz krimske zgodovine so v današnji ruski zavesti opredeljeni s povezovanjem Krimskega polotoka z rusko vojaško slavo, saj so se na njem dogajali številni, za razvoj ruske nacionalne zavesti pomembni dogodki (npr. krimska vojna in druga svetovna vojna, ki ju povezujemo predvsem z obrambo Sevastopola), ki so utrjevali idejo o mogočnosti ruske vojske, hkrati pa se je v ruskem kulturnem spominu uveljavila tudi ideja, ki osmišlja pomen Krima v kontekstu ruskega pravoslavja, ki je še danes eden najpomembnejših elementov ruske nacionalne zavesti. Gončarova poudarja, da je podobi Krima v pomenskem prostoru ruske kulture že prvotno dodeljen poseben ,sakralni status', ki ga po njenem dokazuje letopisna Korsunska legenda (KopcyncKax m^eH^a), ki govori ne samo o krstu Vladimiija, ampak tudi o osvojitvi grškega mesta Korsun (oz. Herson) in poroki z bizantinsko princeso,1 zato naj bi se prav na Krimu prepletali rusko-bizantinski odnosi, kar je imelo za posledico to, da je bilo zanimanje za Krim stalno, posebej od propada Bizantinskega cesarstva konec 15. 1 O prvih vzhodnoslovanskih vplivih na Krimskem polotoku lahko govorimo na prelomu 10. in 11. stoletja. Začeli so se s krimskimi pohodi ruskega kneza Vladimirja I., ki naj bi se po legendi krstil v Hersonu na Krimu. Prizadevanja Vladimirja in še posebej njegovega sina Mstislava so dosegla nastanek Tmutarakanskega dela Rusije, ki je zajemal ozemlje Tamanskega polotoka in verjetno tudi Kerč. Vzhodnoslovanska oblast na tem območju je bila kratkotrajna in je bila s prihodom Polovcev odrinjena s polotoka. 516 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december stoletja, povezano pa je bilo predvsem s tem, da je postala ideja ,bizantinske dediščine' dominantna za rusko etnokulturno mišljenje (TomapoBa: 166). S slednjo predpostavko se lahko strinjamo, vendar moramo biti pri prenašanju današnjih pogledov v prejšnja obdobja previdni, saj podoba Krima v ruski kulturi ni enoznačna. Rusija je res imela težnje po tem, da bi postala naslednica Bizantinskega cesarstva, kar je sprva osmišljala skozi idejo o zavzetju Konstantinopla, in je šele po opustitvi te ideje prenesla pomenske vzorce na Krim, ki je tedaj kot nekdanje bizantinsko ozemlje prevzel pomensko vlogo naslednika Bizanca. Če pri raziskovanju pomena Krima v ruski nacionalni zavesti izhajamo iz predpostavke, da se zgodovinski in družbenokulturni procesi odražajo predvsem v literaturi, ki nastaja v določenem obdobju, potem je treba pri umestitvi Krima v ruski kulturni prostor posebno pozornost nameniti temu, kako je v pismenosti nastajala in kako se je spreminjala njegova podoba v preteklih obdobjih.2 Pri tem je prav tako potrebno osvetliti tudi mitološke in ideološke predstave o Krimu, ki so ob tem nastajale in ga utrdile v zavesti o ruski kulturni identiteti. Odgovore na vprašanja, kako se je oblikoval, ohranjal in spreminjal ter kakšne funkcije je polotok zasedal v ruskem kulturnem spominu, nam podajajo različna besedila s krimsko tematiko, za katera je sodobna stroka oblikovala pojem ,krimski tekst'. Pojem umeščamo v širši kontekst nastajanja lokalnih (oz. regionalnih) tekstov (npr. peterburški, moskovski, ali pa teksti vezani na področje Kavkaza),3 ki so po opredelitvi, ki jo je vzpostavil Toporov, definirani kot »vsota vseh kulturnih znakov, ki nastaj ajo v določenem zgodovinsko-kulturnem obdobju pod vplivom dogodkov, mitologije in arhetipov, ki so značilni za Krim in aktualni za družbo, ki se povezuje s tem ozemljem« (Toporov v KypMHOBa 2015: 6), v našem kontekstu gre torej za rusko družbo. Kurjanova pri tem ločuje pojma ,krimska tema' in ,krimski mit', ki naj bi nastal na podlagi ,krimske teme', ki se je v ruski literaturi prvič pojavila v t. i. Korsunski legendi v Pripovedi o minulih letih (noeecmb epeMemux nem), liturgičnih besedilih in drugih žanrih Stare Rusije. Pri tem je pravilno opazila, da se njen razcvet začenja v obdobju razvoja ruskega sentimentalizma in romantizma inje povezan z osvajanjem Krima konec 18. stoletja, ,krimski mit' pa se je po njenem izoblikoval v ustvarjanju Puškina (poema Bahčisarajska fontana (EaxuucapaücKuü 4>oHmaH) idr.) in postal osnova za nastanek ,krimskega teksta' (prav tam). Na tem mestu pa je treba poudariti, da je podoba Krima v celotnem obdobju preučevanja zaradi njegovega mejnega geografskega položaja in oddaljenosti od ruskega središča, pogosto vezana na binarno opozicijo sever-jug, v kateri nastopa skupaj s Peterburgom, kar je tudi stalnica v umetniškem ustvarjanju ,krimskega teksta'. Za dojemanje Krima v ruskem prostoru je torej prav tako kot za Peterburg, značilna večpomenskost, dvojnost 2 Sem spadajo tako zgodovinska, umetnostna, kot tudi druga besedila. 3 Večina raziskovalcev je ,krimski tekst' analizirala predvsem v primerjavi s ,peterburškim tekstom'. Definicijo ,peterburškega teksta' navaja Javornik (1990: 22), ki pravi, da »z izrazom ,peterburški tekst' poimenujemo vse tiste tekste, ki jih druži določena specifika, vidna na semantični, žanrski. kronotopski ipd. ravnini povezana z mestom Peterburg. Tako pojmovanje omogoča, da tekste različnih avtorjev (npr. Puškina. Gogolja, Dostojevskega, Belega, Ahmatove...), na specifičen način vezane s Peterburgom, obravnavamo (do določene mere) kot en tekst«. S to problematiko se je podrobneje ukvarjal Ljusi, ki je podobno kot številni drugi raziskovalci, ' krimski tekst' osmišljal v povezavi s ,peterburškim' in sicer po analogiji njegovega nastanka. Pri tem poudarja, da je »,krimski tekst' nastal kot južna opozicija ,peterburškega teksta'« (^kchh 2003: 15). Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 517 in tudi značilnost, da v ruski miselnosti vedno mejita med ,ruskostjo in neruskostjo', sta torej hkrati del Rusije, po drugi strani pa je v ruski miselnosti zaznano tudi njuno nasprotje ,pravi' Rusiji. 1.1 Krim kot ,zibelka ruskega pravoslavja' in ,sveta ruska zemlja' Za našo nadaljnjo analizo je pomembno izpostaviti dva pomembna mita, okoli katerih se je oblikovala današnja ruska ideologija, ki na njuni podlagi utemeljuje priključitev Krima k Ruski federaciji. Prvi pomembni mit, ki se je oblikoval v današnji ruski zavesti, je mit o Krimu, kot ,zibelki ruskega pravoslavja', ki je povezan z dejstvom, da enega izmed najpomembnejših elementov ruske kulturne identitete predstavlja ideja, da je ruska kultura v svojem najglobljem bistvu neločljivo povezana s pravoslavjem. Zato se pri osmišljanju priključitve Krimskega polotoka pogosto izpostavlja argument, da začetki ruskega pravoslavja izvirajo prav iz Krima. Po letopisni pripovedi Pripoved o minulih letih, ki je nastala na začetku 12. stoletja in je domnevno delo kijevsko-pečer-skega meniha Nestorja, naj bi se namreč v tempeljskem mestu Hersonu na Krimskem polotoku leta 988 krstil veliki kijevski knez Vladimir I.,4 ki je nato sprejel grško pravoslavje za državno religijo Kijevske Rusije.5 Čeprav nekateri avtorji krstitev na Krimu povezujejo s predstavo o Krimu kot ,ruski zemlji', pa moramo delo razumeti v kontekstu prizadevanja Kijevske Rusije, da bi okrepila svojo politično neodvisnost od Bizantinskega cesarstva. Če se je Vladimir I. res krstil v Hersonu, bi lahko to utemeljili s tem, da če bi bilo krščanstvo sprejeto neposredno v Konstantinoplu, kot glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, bi to pomenilo neke vrste podreditev Kijeva Bizancu. Pripoved je imela pomembno vlogo predvsem v kasnejših obdobjih, saj je bila interpretirana kot dokument, ki je dokazoval mogočnost Kijevske države, vendar pa je to delo nastalo v okviru tedanje ideologije, ki je želela utrditi enotnost vzhodnoslovanskega prostora in postaviti Kijevsko Rusijo v enakovreden položaj z Bizantinskim cesarstvom.6 Z mitom o Krimu kot o ,zibelki ruskega pravoslavja' se prepleta tudi mit o ,sveti ruski zemlji', ki naj bi bila sakralnega pomena in ključna za nadaljnji razvoj Ruske države in za nastanek pravoslavne enotnosti. Pri tem je opazno prizadevanje po umestitvi začetkov ruske narodne zavesti v čas pokristjanjevanja Rusije, vendar pa moramo opozoriti, da se je današnja narodna zavest začela oblikovati pod vplivi različnih procesov 19. stoletja in je zato težko govoriti o zavedanju tedanjih prebivalcev kot o ,enotnem narodu'. Proces pokristjanjevanja je s kulturnega vidika vsekakor predstavljal močno duhovno združevalno silo, ki je pomagala oblikovati in utrditi državno zavest in enotno kulturno identiteto, saj je Vladimir po prejetju krsta v Kijev pripeljal svete 4 Postavlja se vprašanje o verodostojnosti te legende, saj ni enotnega mnenja glede tega, če se je Vladimir res krstil prav v Hersonu. V nasprotju s Pripovedjo o minulih letih, v Spominu in pohvali knezu Vladimirju (nauamu u noxean.e khask> BnaduMupy), še enemu literarnemu spomeniku iz 11. stoletja, ne najdemo informacije o krstu kneza v Korsunu. Osvojitev Korsuna, opisana v Pripovedi o minulih letih, naj bi se po avtorjevem pričevanju, zgodila šele dve leti po krstu Vladimirja. Podr. gl. KyptaHOB 2014b. 5 Podr. gl. Pripoved o minulih letih, 2015. Ljubljana: Znanstvena založba FF. 175-248. 6 Podrobneje o letopisu in njegovem pomenu za oblikovanje vzhodnoslovanske identitete gl. Podlesnik, 21-31. 518 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december knjige in grške duhovnike, Vzhodni Slovani pa so dobili tudi svojo pisano besedo. V Kijev je bil prenesen celoten kulturni in politični model Bizantinskega cesarstva. Vendar pa o Krimu v naslednjih stoletjih po sprejetju pravoslavja ne moremo govoriti kot o ,svetem mestu za ruski narod', saj so bila območja, ki so bila privlačna za pravoslavne kristjane znotraj Ruskega imperija, v zgodnjih obdobjih države predvsem relikvije in ikone v Kijevu, Krimski polotok pa vse do 19. stoletja v zavesti ruskega prebivalstva ostajal kot divje in oddaljeno, ,nerusko' ozemlje. Kurjanov ugotavlja, da nam pogled na Krim v njegovi začetni ,staroruski' obliki prvi posreduje neimenovani avtor Pesmi o Igorjevem pohodu (Cnoea o nonxy M^opeee), ki opredeljuje Korsun (Herson) kot ,neznano ozemlje', ostali avtorji, ki omenjajo Krim pa naj bi pripadali drugi literarni tradiciji, ki temelji večinoma na pogledih bizantinskega izvora, saj se je oblikovanje ruske predstave o Krimu pri staroruskih piscih začelo posredno, kot prevajanje in prepisovanje bizantinskih del. Tako se je v ruski literaturi pojavila cela vrsta hersonskih zgodb (xepcoHeccKux cKasanuu), med katerimi avtor izpostavlja predvsem dela, ki so povezana z imenom sv. Klementa (papeža Klemna).7 Tradicija dojemanja Hersona kot mesta krščanskih čudežev pa se je nadaljevala tudi v drugih žitijah in pripovedih zgodnjega obdobja. Pri tem poudarja, da so Vzhodni Slovani med 11. in 13. stoletjem, ko je del Krimskega polotoka sestavljal Tmutarkansko kneževino, Krim delno dojemali hkrati kot svoje, po drugi strani pa je vedno ostajal tudi tuje ozemlje. V tem obdobju se torej Krim po njegovem mnenju dojema kot ,svoje-tuje' ozemlje, nadalje pa Kurjanov ugotavlja, da se od 13. stoletja dalje krimska tematika v literaturi ne pojavlja več, ponovno pa postaja aktualna šele v 16. stoletju, vendar se tedaj Krim že dojema kot Vzhodno muslimansko, torej tuje ozemlje. Mit o Krimu, kot ,sveti zemlji' se je preoblikoval predvsem v navezavi na trgovino s sužnji, ki je cvetela v tem obdobju in zaradi katere so Tatari pogosto vpadali na rusko ozemlje, zato se Krim začenja povezovati z divjim, tatarskim načinom življenja (KypMHOB 2014b). Pozornost Krimskemu polotoku se je začela med ruskimi vladarji povečevati že od konca 15. stoletja, kar je povezano z že prej omenjeno, po mnenju Gončarove, za rusko etnokulturno miselnost dominantno idejo o ,bizantinski dediščini'. Na podlagi te ideje si je Moskovska Rusija začela prisvajati bizantinsko dediščino in prevzemati bizantinske simbole v državni praksi. Vladar Rusije od tedaj ni bil samo politični vodja, ampak je s tem postal tudi zaščitnik pravoslavnih kristjanov (RmnapoBa 2008: 7). Vsi stari ruski spomeniki, povezani s Krimom, nosijo v sebi znak duhovne kontinuitete, ki naj bi obstajala med Rusijo in Bizancem. Znano je, da je po padcu Bizantinskega cesarstva leta 1453 Rusija postala edini močen politični center pravoslavnega sveta, kar je imelo za posledico izoblikovanje doktrine ,Moskva - tretji Rim'8 in priznanje nasledstva carske oblasti od bizantinskih 7 Rimski papež Kliment naj bi bil v novem pogromu nad kristjani v obdobju cesarja Trajana izgnan na kazensko služenje v kamnolom na samo obrobje imperija - na Krim. Tam naj bi po legendi delal čudeže, pomagal obsojenim kristjanom in spreobračal pogane v novo vero, zato naj bi se število kristjanov na polotoku v tem obdobju močno povečalo. Danes je glavno krimsko svetišče v Inkermanu Samostan sv. Klimenta (HHKepMaHCKHH CBaTO-KnHMeHTOBCKHH MOHaCTbipt). 8 Ideja Moskve kot ,tretjega Rima' naj bi se oblikovala med letoma 1523 in 1524 v dveh poslanicah Filofeja, meniha Jeleazarovega samostana v Pskovu. Filofej je oblikoval teorijo, da se je Rim oddaljil od prave vere, Bizanc, kot ,drugi Rim' je ohranjal tradicijo do padca pod Osmane, Moskva kot ,tretji Rim' pa naj bi ohranila krščanstvo za vedno. Ta teza odraža status Moskve kot zadnjega voditelja krščanskega sveta. Gl. Eayep 2011. Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 519 imperatorjev, kot tudi ustanovitev Moskovskega patriarhata in prenos pravoslavnih relikvij z Vzhoda. Pri tem je treba poudariti, da se je skupaj s krepitvijo položaja Rusije na krščanskem Vzhodu v 16. in 17. stoletju okrepil tudi vpliv grške kulture na notranje življenje Ruske države. Na podlagi ideje o prevzemu bizantinske dediščine so začela v srednjeveški Rusiji nastajati številna besedila, kulturni in javno-politični dogodki, ki niso bili samo povezani z bizantinskim cesarstvom, ampak so odražali določeno stopnjo »samozavedanja Rusije in ruskega« (rornapoBa: 166). Bizantinsko-konstantinopelski konteksti, ki nastajajo v tem obdobju, poleg formule ,Moskva — tretji Rim' odražajo tudi vztrajno željo Rusov po osvoboditvi Konstantinopla, s čimer lahko povežemo tudi povečevanje pomena Krima v ruski zavesti. Že leta 1472 so se s poroko velikega moskovskega kneza Ivana III. (1462-1505) z bizantinsko princeso Sofijo Paleolog začela prisvajanja bizantinskih simbolov in tradicij, najbolj znano med njimi je prevzem bizantinskega grba - dvoglavega orla. 9 Ivan III. naj bi kot edini politično neodvisen pravoslavni vladar simbolno prevzel vlogo zaščitnika pravoslavja, ki je pred tem pripadala bizantinskim vladarjem. Misel o nastanku ,Novega Bizanca' se je nadaljevala tudi pri sinu Ivana III., Vasiliju (1505-1533), vendar pa moramo poudariti, da se ideja o osvojitvi Krimskega polotoka v povezavi z bizantinsko dediščino, pojavi šele nekoliko kasneje, v obdobju vladanja Ivana IV. Groznega (1547-1584), poseben pomen pa začenja dobivati v 17. stoletju, ko se začnejo številne rusko-osmanske vojne, nadaljuje pa se tudi v rusko kulturo novega obdobja, ki se začenja s Petrom I. Velikim (1682-1725), ko se znova osmišlja ,ruski bizantizem'. Ta ideja se nato razmahne pri carici Ani Ivanovni (1730-1740), vrh pa doseže v obdobju vladanja Katarine Velike (1762-1796) z ,grškim projektom', v katerem je Krim zamišljen najprej kot »pot k Grčiji«, kasneje, po opustitvi ideje o zavzetju Konstantinopla, pa se Krim osmišlja kot neposredna Grčija oz. Bizantinsko cesarstvo. (rornapoBa 2008: 9-14). V tem pomenu se je torej v navezavi na bizantinsko tradicijo izoblikovala tudi ruska državnost, ki se je utemeljevala na osnovi pravic Rusije kot naslednice Bizantinskega cesarstva. Podoba Krima se je postopoma začela zbliževati z Grčijo oz. Bizancem, dokler ni postala njena zamenjava (rornapoBa 2008: 17). 1.2 ,Grški projekt' Katarine Velike V obdobju vladanja Katarine Velike je bil ustvarjen nov državni mit o tem, da je posedovanje Krima ključnega pomena in neke vrste ,civilizacijsko poslanstvo' Rusije. Priključitev Krima se je utemeljevala predvsem v okviru njenega ,grškega projekta'.10 Projekt je vključeval že prej omenjeno zavzetje Konstantinopla in vzpostavitev avtonomnega grškega imperija pod oblastjo Konstantina, vnuka Katarine Velike. Osvojitev Konstantinopla je bila zasnovana kot pridobitev sakralne in v tem smislu carske ,grške moči'. S tem je povezana tudi krimska mitologija 18. stoletja, ki je temeljila na tradiciji, zakoreninjeni v zgodnjih obdobjih Rusije, ki nam jo podaja že omenjena Pripoved o minulih letih. Verolajnen opaža, da je bila grška mitologija, ki se je razvila 9 Na povezavo z Bizantinskim cesarstvom nam kaže tudi dejstvo, da je Ivan III. prevzel naziv ,car', s katerim so v Kijevski Rusiji imenovali bizantinske vladarje in mongolske kane. 10 ,Grški projekt' Katarine Velike se je začel oblikovati na sredini 1770-ih, načrti o osvojitvi Konstantinopla so se pojavljali tudi že pri ruskih carjih v 17. stol. (pri Petru I., Ani Ivanovni, itd.). 520 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december v tem letopisu, tesno povezana z drugo mitologijo: z varjaškim mitom,11 s katerim je skupaj sestavljala celoto. Ista mitologija je po njegovem mnenju aktualizirana tudi v Kijevsko-pečerskem pateriku (Kueeo-nenepcKuu namepuu), kjer se podobna zgodba razvija v zvezi z zgodovino cerkve, na osnovi katere stojijo domorodci tako varjaških, kot tudi grških dežel. Prestolnici dveh imperijev naj bi po načrtih Katarine Velike postali dve mesti, ki označujeta dve skrajni točki poti od ozemlja Varjagov do Grčije in zamejujeta ruski svet: Peterburg, ki stoji ob Baltskem (torej Varjaškem) morju na severu in Konstantinopel, kot najbolj južna točka imperija (BnpomHHeH 2008: 236-37). Kot ključen moment je potrebno izpostaviti, da je ,grški projekt', ki naj bi uresničil ponovno ustanovitev Bizantinskega cesarstva, ostal le utopija, ki se je uresničila le v svojem majhnem, ,krimskem delu', zato je bila na Krim prenesena simbolična teža celotnega projekta.12 Krimski polotok je po osvojitvi postal ,ruska Grčija', ne samo zato, ker so to območje nekoč kolonizirali Grki, ampak tudi zato, ker je predstavljal Grčijo v okviru politične mitologije in namesto Konstantinopla postal prej omenjeni južni par severne prestolnice. Osvojenemu polotoku je bilo zato potrebno predati grški karakter, s čimer so skušali zgodovinsko opomniti na neposredno povezavo Rusije z grško kulturo. Obnavljanje tradicije antične Grčije nam nakazuje dejstvo, da je Katarina Velika po zavzetju Krima preimenovala krimska mesta z grškimi imeni (3opnH 1998: 24). Z vračanjem starih in ustvarjanjem novih grških imen za krimska mesta, je dokazovala kontinuiteto svoje oblasti od oblasti bizantinskih imperatorjev. Rusko carstvo naj bi v tem smislu postalo neposredna naslednica antične Grčije, ki bo tudi oživila antično dediščino. Krim so začeli prikazovati kot grški svet znotraj Rusije, Rusijo pa kot zaščitnico vsega pravoslavnega sveta. Na to nakazuje tudi spodbujanje naseljevanja najrazličnejših kolonistov (Armenci, Bolgari, Nemci ...) na Krimski polotok. Etnična raznolikost naj bi po mnenju raziskovalcev kazala na to, da Ruski imperij vlada nad vsem svetom in da se vsi narodi združujejo prav v Krimu. Pri tem gre torej za prikaz univerzalnega združenja vseh narodov pod zgodovinskim poslanstvom Rusije. Eden izmed glavnih simbolov novega političnega programa je postalo znamenito potovanje Katarine Velike na Krim (2. 1. 1787-11. 6. 1787),13 na katerem so bile predstavljene znane Potemkinove vasi (noTeMKHHCKne gepeBHn) - ideološki spektakel, ki je risal podobo bodočega združenja in blagostanja narodov na ozemlju Krima pod oblastjo monarhije.14 Ideološki simbol tega potovanja je bila, kot ugotavlja Gončarova, tudi sama izbira poti: na poti iz Sankt Peterburga na Krim je Katarina obiskala Moskvo, Vladimir, Kijev in Herson. Simbolično naj bi ta pot predstavljala vrnitev k izvorom ruske identitete, zato je bil še posebej slovesen obisk Hersona, (oz. Korsuna). Na ta način je Katarina uporabila posebnosti nacionalne semantike in kulturnega spomina za 11 Varjagi (ali Vikingi) so bili pleme, ki je v 9. in 10. stoletju prodiralo iz Skandinavije proti vzhodu in jugu današnjega ruskega, beloruskega in ukrajinskega ozemlja. Po Pripovedi o minulih letih naj bi slovanska in finska plemena prostovoljno sprejela varjaške vladarje, ki naj bi odpravili medsebojne spore in vzpostavili red. 12 Rusija je Krimski polotok pridobila leta 1783. 13 Poleg številnih zapisov nam o potovanju Katarine velike pričajo tudi ohranjeni spomeniki, imenovani Katarinina milja. Gre za cestne znake, zgrajene med leti 1784-1787 na načrtovani poti Katarine Velike iz Peterburga na Krim. V sovjetskem obdobju je bila večina spomenikov kot ,simbol carstva' uničenih, danes je v celoti ali delno ohranjenih le 7 spomenikov. 14 Potemkin naj bi ob obisku Katarine Velike na pravkar zavzetem Krimu postavil kulise vasi, ki naj bi prikazovale bodoče stanje, s čimer naj bi želel ustvariti vtis o mogočnosti osvojenega ozemlja. Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 521 ustvarjanje podobe svojega imperija - ,velikega in starodavnega', ki je bila v nasprotju z idejo o evropeizirani ,novi Rusiji' Petra I. sedaj izpostavljena ideja o znova pridobljeni oz. obnovljeni ,starodavni Rusiji' (rornapoBa, 172), kar je vplivalo na nadaljnji razvoj ruske nacionalne identitete. Ideje so dobile svoj odraz v delih Potemkina, Heraskova in Petrova, ki so ustvarili številne identifikacije Antične Grčije z Bizantinskim cesarstvom, Rusija pa je bila v tem kontekstu prikazana kot novo utelešenje obeh. Med prvimi ruskimi pisci, ki so se konec 18. stoletja posvečali krimski tematiki, sta bila Deržavin (1743-1816), ki je Krimu posvetil odo Osvajanje Krima (Ha npuodpemenue KpuMa) in Bobrov (1763-1810), ki je ta polotok opeval v poemi Tavrida (Taepuda).15 V kontekstu ,grškega projekta' je leta 1785 nastala tudi poema Heraskova Vladimir (BrnduMup), v kateri se je skupaj s splošno religiozno in mistično semantiko izrazila zamisel o zgodovinskem poslanstvu, ki dokazuje legitimnost osvojitve Krimskega polotoka. Priključitev Krima je konec 18. stoletja opisal tudi Sumarokov v delu Potovanja po celotnem Krimu in Besarabiji leta 1899 (nymemecmeuH no eceMy KpuMy u Eeccapaduu e 1799 ^o^y), nekoliko kasneje je nastalo delo Muravjova z naslovom Potovanje po Tavridi (nymernecmeue no Taepude), v katerem avtor opisuje svoje potovanje po Krimu leta 1820.16 V 19. stol. so se podobe in vsebine klasične zgodovine začele ponovno osmišljati in se uporabljati za krepitev imperija in njegove ideologije, številni izmed teh mitov pa so se ponovno aktualizirali tudi v sodobni Rusiji. 1.3 Puškin in vpeljava polotoka v rusko literaturo Konec 18. stoletja se je torej Krimski polotok pod vplivom Katarininega ,grškega projekta' osmišljal v kontekstu ideje Rusije kot ,naslednice Bizantinskega cesarstva' in postal simbol carske vojaške slave in moči, ki se je odrazila tudi v literarnem ustvarjanju. Polotok so začeli obiskovati ruski pesniki,17 začetke širše umestitve Krima v rusko nacionalno zavest pa raziskovalci povezujejo s Puškinom, ki je v začetku 19. stoletja postavil Krim in krimsko tematiko v kontekst ruske književnosti. Hudošina ugotavlja, da so v delih Puškina razvidni vplivi ,grškega projekta' Katarine Velike, čeprav se je po njenem projekt tedaj že premestil s področja praktične politike na področje »velikih fantazij«, vendar so kulturni mehanizmi, ki jih je sprožil, delovali še naprej in so v ruski družbi izoblikovali zavest o naprej začrtanem ruskem poslanstvu ponovno obnoviti Grčijo (XygomnHa 2008: 24-28). Pri tem opaža, da ima ,krimski raj', ki ga je ustvarila ideologija Potemkina, le posredno povezavo s Puškinovim t. i. ,imperialnim tekstom', kamor umešča njegovo krimsko tematiko, saj naj bi bilo za Puškinovo ustvarjalnost značilno, da ne temelji na osnovi grško-bizantinskega, temveč rimsko-imperialnega mita o ruski kulturi. Navezuje se torej bolj na Rimsko cesarstvo kot na tedaj aktualno 15 Tavrida je eno izmed poimenovanj za Krimski polotok. Po mnenju Ljusija je bil Bobrov »prvi pesnik Tavride«, saj naj bi prav on osnoval semantična pravila za nastanek ,krimskega teksta' (JmcuS 2003, 49). 16 Delo vsebuje pomembne arheološke podatke, informacije o rastlinstvu in živalstvu Krima, poleg tega pa tudi številne opise vzhodnjaških običajev. Avtor v delu poudarja misel o nujnosti ohranjanja dragocenih ostankov preteklosti. 17 Do Puškina so bili na Krimu Bobrov (prvi pesnik, ki je obiskal Krim, pred njim sta o njem pisala že Deržavin in Lomonosov), Izmajlov (1799), Sumarokov (1799), Lvov (1803), Brojevski (1815), Batjuškov (1818). V istem obdobju kot Puškin, so na Krim potovali tudi Muravjov-Apostol in Gerakov, nekoliko pozneje pa Gribojedov, Vjazemski, Mickevič, Žukovski in Bestužev. 522 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december vprašanje bizantinskega nasledstva. Mit naj bi skupaj z novo literaturo in v povezavi z idealom antičnega imperatorstva nastal v 18. stoletju, istočasno pa naj bi se oblikovala tudi predstava o t. i. ,imperatorskem poslanstvu Rusije', v katerem naj bi bilo poslanstvo Rusije raziskovanje in civiliziranje divjih narodov. V okviru tega nastaja posebno kolonialno mišljenje, v katerem morajo biti divja, ,barbarska' ljudstva osvojena, da bi se lahko civilizirala in vstopila v svetovno zgodovino (XygomnHa 2008: 26-29). Raziskovalci opozarjajo, da se v Puškinovih krimskih delih18 pojavljajo močni vtisi o Krimu s prisotno mitološko tradicijo Grčije, saj je Puškin kot nadaljevalec klasične tradicije izredno cenil antično umetnost, predvsem klasično, pesniško Grčijo, ki je polna mitologije, legend in junaških dejanj, zato je njegov mitopoetski prostor poln podob iz Antične Grčije. Tudi pri Puškinu je prisotna že znana in za rusko kulturno tradicijo značilna opozicija sever - jug. Pri tem Puškin stremi k zgornjemu svetu, idealu, ki ga uteleša Krim,19 ki je nasproten hladnemu Peterburgu in zanj predstavlja zemeljski raj (HeoHOB, MameHbKHH 2014: 94). Žirmunski (1924: 293) je opazil, da so podobe divje južne narave ter barvita raznovrstnost vsakdanjega življenja ruskega kolonialnega prostora ustvarile predpogoj za ,romantično revolucijo' v ustvarjanju Puškina. Eksotična gorska pokrajina in etnografska raznolikost na pol divje muslimanske dežele sta postali priljubljeni pesniški temi in se odrazili tudi pri kasnejših pesnikih, ki so v svojem ustvarjanju nadaljevali s Puškinovimi motivi pesniške eksotike. S Puškinovo vpeljavo krimske tematike v rusko literaturo so začele nastajati številne lirske pesmi ruskih pesnikov, posvečene vtisom o krimski naravi, zgodovinskim spominom itd. Takšna je na primer zbirka Tavrida (TaBpnga) Muravjova iz leta 1827, nastajati pa začnejo tudi številne pesnitve, ki nadaljujejo tradicijo bayronizma, kot je na primer poema Pesniški zapiski Ukrajine, Odese in Krima (^o^mu^ecKue onepKU yKpaunu, Odeccu u Kphma) Borozdine iz leta 1837. Romantično tradicijo dojemanja Krima kot ,rajske zemlje' nadaljuje tudi Zajcevski v pesmi Črno morje (Hepnoe Mope) iz leta 1826, v tem kontekstu pa je pomemben tudi Benediktov, ki je leta 1838 ustvaril cikel pesmi Potovanja in vtisi v [Krimu] (nymeeue saMemKU u enenamnenun [B KphMy]), za katerega Kurjanov, sodeč po naravi pesniških del iz tega cikla opaža, da je bilo njegovo glavno vodilo vzdrževati pri sodobnikih mit o Krimu kot ,rajskem vrtu' (KypbaHOB 2014a: 217). V ustvarjanju Puškina se torej odraža ideja Rusije kot naslednice antične kulture, preko katere nastaja tudi že večkrat omenjeni krimski mit, ki se udejanja predvsem v mitu o Krimu kot ,rajskem (eksotičnem) vrtu' (oz. ,rajskem svetu'). Čeprav pesnik ni začetnik tega mita (romantični elementi pri opisovanju krimske narave se začnejo pojavljati že pri Lomonosovu in Bobrovu), pa lahko njegovemu krimskemu ustvarjanju pripišemo zasluge za razvoj in oblikovanje njegovega današnjega pomena v ruski kulturi, saj se je k njemu vračala in iz njega izhajala večina najpomembnejših ruskih avtorjev 19. in 20. stoletja, polotok pa je v tem obdobju doživel pomemben razvoj tudi v upodabljajoči umetnosti in se je odrazil v delih znanih ruskih slikarjev prve polovice 19. stoletja: Kornejeva, Černecova ter krimskih mojstrov Ajvazovskega, Levitana, Korovina in Bogajevskega. 18 Sama tema Krima in lirski spomini o bivanju na polotoku so imeli osrednje mesto v Puškinovem ustvarjanju med letoma 1820 in 1825. 19 O tem govori v pesmi Tavrida (Taepuča) iz leta 1821. Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 523 1.4 19. stoletje in izbruh krimske tematike v ruski literaturi V sredini 19. stoletj a pod vplivom družbenozgodovinskih sprememb v ruski družbi, ki so se zgodile zaradi dramatičnih dogodkov krimske vojne 1853-1856, prišlo do preoblikovanja romantične tradicije dojemanja Krima. S tem je povezano predvsem ustvarjanje Tolstoja, ki je bil na Krimu v času vojne in je bil neposredno prisoten tudi na bojiščih. S podobo ,vojaškega Krima', prikazanega v njegovem ustvarjanju iz tega obdobja, se je v ospredju pojavil koncept vojne.20 V tem kontekstu so zanimive Sevastopolske povest (CeeacmonoMCKuepaccKa3bi), v katerih je Tolstoj opisal obrambo Sevastopola in junaška dejanja zaščitnikov mesta, hkrati pa prikazal tudi nesmiselnost vojne. Krim dobiva v ustvarjanju Tolstoja popolnoma nove pomene, ki so povezani s trpljenjem, vojno in smrtjo, ki so v nasprotju s prikazovanjem srečnega krimskega življenja, ki ga opazimo pri Puškinu (.HeoHOB, MameHbKHH 2014: 95-96). Kurjanova (2015: 37) govori celo o demitologizaciji krimskega prostora pri Tolstoju. To lahko pojasnimo s prej opisanim dejstvom, da se je okoli podobe Krima v literaturi oblikovala posebna mitologizacija, ki je bralcu podajala določene, za krimsko tematiko značilne mite in podobe, zato je bila podoba Krima v obdobju vojne za tedanjega bralca nekaj povsem novega. Tolstojevo delo je torej odločno vplivalo na preoblikovanje eksotičnega dojemanja Krima, ki je bilo značilno za ustvarjalce konca 18. ter začetka 19. stoletja. ,Krimski tekst' v delih Tolstoja je po Kurjanovi osredotočen predvsem na tematiko krimske vojne, vendar pa ni omejen le na njo, saj se v njegovih kasnejših delih začenja povezovati z novimi podobami (KypbaHOBa 2015: 175). Za dano analizo pa je pomembno predvsem to, da se je v tem obdobju podoba Krima začenjala povezovati z motivi obrambe domovine, zlasti v kontekstu obrambe Sevastopola, ki se je kasneje razvijal v povezavi z idejo o ruski vojaški slavi, s čimer se začenja tudi uveljavljati predstava o Krimu kot izjemno pomembnem delu ruskega ozemlja. Ta ideja pa se navezuje tudi na podobo Krima kot ruskega juga, kar je povezano z novo vlogo, ki ga je polotok dobil v 19. stoletju, ko je postal priljubljeno letoviško območje in prostor, na katerem so zaradi ugodnega podnebja nastajala najrazličnejša zdravilišča. Razvoj Krima kot turistične destinacije se je začel že na začetku 19. stoletja. Zahvaljujoč čudovitemu razgledu in nizki ceni za zemljo, je Krim začel privabljati najpomembnejše in premožne osebe Ruskega imperija, ki so na polotoku začele z gradnjo svojih poletnih bivališč. Velik pritok turistov na Krim pa se je začel po podatkih, ki jim lahko sledimo v arhivih, v šestdesetih letih 19. stoletja, ko je bila na polotoku zgrajena tudi poletna rezidenca Romanovih. Razvoj Krima je spodbudila predvsem izgradnja železnice iz Harkova v Simferopol, ki je začela delovati leta 1874, hkrati s tem pa je v tem obdobju pospešeno razvijala celotna infrastruktura polotoka. S tem razvojem je povezano tudi, da je od konca 19. stoletja krimska tematika doživela dobesedno izbruh v ruski literaturi in se je začela pojavljati pri številnih znanih ruskih literatih, kot so Polonski, Fet, Bunin, Korolenko, Gorki in drugi. Pri tem velja izpostaviti velikega dramatika in pisatelja Čehova, ki se je zaradi ugodnega podnebja, primernega za zdravljenje tuberkuloze, za stalno naselil v Jalti na obali Krima. Krimska tematika se je odrazila v njegovih pripovedih Dama s psičkom (ftaMa c co6auKoU), Črni menih (^epnuu MOHax), Ariadna (Apuadna), na 20 Podoba Krima, posvečena dogodkom v krimski vojni, se pojavlja v pesniških delih Apuhtina, Vjazemskega, Nekrasova, Nemirovič-Dančenka, A. Tolstoja, Polonskega idr. 524 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december Krimu je napisal tudi svoji dve zadnji veliki drami Tri sestre in Češnjev vrt, njegova hiša pa je postala pravo središče ruskega literarnega življenja konca 19. stoletja.21 Z ustvarjanjem Čehova je začel polotok dobivati drugačno podobo, ki je povezana z novo opozicijo med ,letoviškim' načinom življenja, ki se razvija na polotoku v tem obdobju in krimsko naravo, pri tem pa Leonov in Mašenkin (2014: 97) opažata, da se začenja zabrisovati meja med idealnim in nepopolnim prostranstvom hkrati z združevanjem motivov narave in civilizacije. V tem obdobju je torej znova prišlo do ponovnega osmišljanja krimske tematike, pri tem pa je pomembno to, da se Krim tako pri njem kot tudi pri drugih ustvarjalcih tega obdobja, začenja dojemati v kontekstu vsakdanjega, ,civiliziranega' ruskega življenja, hkrati pa se povezuje z že uveljavljeno idejo o idiličnosti krimske narave. 1.5 Srebrni vek ruske literature in ,kimerijski mit' Uveljavljanje Krima v ruski literaturi je doživelo svoj razcvet v t. i. ,srebrnem veku',22 obdobju, ki ga zgodovinarji običajno zamejujejo z letnicama 1890 in 1917, ki je nastalo iz »mrtvila« osemdesetih let 19. stoletja in se končalo nekje v času prve svetovne vojne in oktobrske revolucije23 ter predstavlja »vrhunec razvoja ruske kulture« (Podlesnik 2008: 97). S Krimom so povezana velika imena obdobja ,srebrnega veka', kot so: Brjusov (1873-1924), ustanovitelj ruskega simbolizma, Balmont (1867-1942), ruski pesnik-simbolist in prevajalec, ki je leta 1920 imigriral in Hlebnikov (1885-1922), ena izmed ključnih figur ruske avangarde ter tudi pesnik srebrnega veka Severjanin (1887-1941), pesnici Ahmatova (1889-1966) in Cvetajeva (1892-1941) itd. ,Krimski tekst' se v tem obdobju osmišlja predvsem okoli ustvarjanja filozofa, pesnika ter umetnika Vološina (1877-1932), enega izmed pomembnih predstavnikov simbolističnega gibanja v ruski kulturi, ki je postal tudi priznani ,pesnik Krima'. Vološin je na svoji posesti v vasici z imenom Koktebelj na južnem bregu Krima ustvaril znameniti pesniški dom (rus. ^om no^ra), kjer so se v prvi četrtini 20. stoletja zbirali različni umetniki in literati srebrnega veka. Ob različnih časih so Pesniško hišo obiskali Mandelštam, Cvetajeva, Beli, Gorki, Brjusov, Bulgakov, Ahmatova, Gumiljov, Zoščenko, Čukovski, pianist Neuhaus in mnogi drugi pomembni ruski ustvarj alci tedanjega časa. Za nadaljnji razvoj ,krimskega teksta' je potrebno izpostaviti cikle pesmi z naslovom Kimerijski mrak (KuMMepuücKue cyMepKu) in Kimerijska pomlad (KuMMepuücKax, eecna), ki jih je Vološin posvetil Krimu. V teh verzih se je navezoval na starodavne mite in legende, s katerimi je zapolnjeval krimsko pokrajino. Vološin je Krim poimenoval z njegovim zgodovinskim imenom Kimerija,24 raziskovalci pa ugotavljajo, da je pesnik v svojih delih ustvaril svojo različico ,krimskega mita', imenovan ,kimerijski mit', ki 21 Pisatelja so obiskovali Gorki, Kuprin, Korolenko, Šaljapin, Rahmaninov in druge pomembne ruske kulturne figure. 22 Z izrazom imenujemo različne literarne tokove iz obdobja, ki traja med koncem 19. stoletja in začetkom 20. stoletja, po analogiji z zlatim vekom (prva tretjina 19. stoletja). 23 Pri številnih avtorjih in umetniških gibanjih lahko sledimo intenzivnemu razvoju še tja do tridesetih, ko uradna sovjetska ideologija dokončno onemogoči javno delovanje še zadnjim nerežimskim ustvarjalcem. 24 Krimski polotok je po priključitvi k Rusiji leta 1783 imenovan tudi Tavrida, v nekaterih virih pa se navaja tudi kot Kimerija, po njegovih prvih znanih prebivalcih - Kimerijcih. Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 525 predstavlja utelešenje ideala v odnosu med pesnikom in prostorom. Prav z Vološinom se začenja tudi povezava pesnika s krimskim prostorom, saj pesnik ni samo potoval na Krim, ampak se je na polotoku tudi stalno naselil. Kimerija postane za Vološina sinteza različnih predstav o svetu, v njej se za pesnika združuje tako »zgodovina narave, človeka kot tudi vesolja kot celote« (3a^ 2013: 450). Če so v 18. in 19. stoletju literarni ustvarjalci obiskovali Krim kot popotniki in turisti, pa se z Vološinom ustvarjanje prvič začenja povezovati s prostorom in preteklostjo Krima. Pred tem se je Krim dojemal kot ,eksotična, tuja zemlja', od tedaj pa polotok začenja postajati del svoje, torej ,ruske zemlje'. Razumovska poudarja, da je Vološin spoznal celotno posebnost krimskega ozemlja in se je uspel s Krimom popolnoma zliti in mu posvetiti svoje ustvarjanje (Pa3yMOBCKa, neTpoBa 2015: 301). Na tem mestu velja omeniti tudi s ,kimerijskim mitom' povezano Kimerijsko šolo slikarstva, ki je nastala na prehodu iz 19. v 20. stoletje in je znana predvsem po romantičnih črnomorskih pejsažih, ki so jih ustvarjali njeni predstavniki. Eden od ustanoviteljev Kimerijske slikarske šole je bil svetovno znani ruski slikar Ajvazovski (1817-1900), ki je tudi eden od začetnikov slikanja krajin v ruskem slikarstvu, znan predvsem po svojem slikanju morja in pomorskih bitk, ki je podobno kot Vološin, svoje življenjsko delo posvetil prav Krimu. 25 V tem obdobju so se s Krimskim polotokom začela povezovati številna velika imena ruske literature, prav v obdobju ,srebrnega veka' pa se začenja tudi ponovno spreminjati podoba Krima, ki postaja za nekatere pesnike navdih za celotno ustvarjanje in pomembno prispeva k temu, da se je Krim v ruski kulturni zavesti začel sprejemati kot nesporen del Rusije. 1.6 Krim kot ,domovina' in ,poslovilni ruski breg' — ruska državljanska vojna V obdobju državljanske vojne je Krim postal eden njenih ključnih simbolov, saj so se na polotoku odvijali pomembni dogodki, ki so vodili do zmage Boljševikov in uveljavitve komunizma. Po zmagi Boljševikov je bila na Krimu izvedena evakuacija pripadnikov Belega gibanja, kar je pripeljalo do uveljavitve koncepta Krima kot izgubljene domovine z značilnimi motivi ,poslovilnega ruskega brega'. Pri tem je treba opozoriti, da pri podobi Krimskega polotoka ne gre za enoznačni simbol, saj nam krimska tematika iz obdobja državljanske vojne z enako intenzivnostjo podaja: bojevanje bele garde (simbol Krima kot zadnjega ozemlja ruske nebolševiške oblasti v obliki Krimske republike), simbol zmage boljševikov in dokončne prevlade revolucije nad starim režimom, hkrati pa je s tem povezana tudi simbolika ,rdečega' nasilja in krutosti novega sistema. Za dano analizo je zlasti pomembno ustvarjanje piscev-emigrantov, podpornikov Bele armade, ki so zapustili Rusijo, saj se je prav pri njih močno razvila domovinska tematika in v njenem okviru poseben spomin na Krim kot izgubljeno domovino. Matvejeva (134) je izpostavila, da je posebnost poezije in proze piscev prve ruske emigracije, ki se je večinoma bojevala na Krimu v času državljanske vojne ali pa je iz Krima emigrirala v tujino, že omenjeni ,krimski mit', ki po njenem tvori spekter naslednjih pomenov: »Krim kot mesto osebne izbire in odgovornosti; slovesa in odhoda iz Rusije (domovine); mesto zadnjih preizkušen in katarze; zadnje sodbe; mesto kjer 25 Ustvaril je serijo portretov krimskih obmorskih mest in ustanovil umetniško galerijo v Feodosiji (Ha^HOHartLHaa KapraHHaa rarepea HMeHH H.K. AHBa30BCK0ro.) ki razstavlja okoli 12.000 del pomorskih tem. 526 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december se srečujeta Rusija in Zahod«. 26 Ob tem poudarja, da je Krim globoko zakoreninjen v ruskem spominu mladih izseljencev kot kraj brezmejnih človeških preizkušenj, mesto »kardinalnega uničenj a usode« kot zadnj a, s seboj odnesena podobe Rusij e - »poslovilni ruski breg«. A ker večina izmed njih ni nikoli živela na Krimu, je zanje Krim ostal v njihovem ustvarjalnem spominu »simboličen prostor s povišanim semiotičnem pomenom« (prav tam). To se še posebej odraža v poeziji, ki je za vedno utrdila siže ,odhoda iz Krima' v izrazito tragičnih in maksimalno izraznih podobah. Za večino lirskih del, napisanih v letih ruske državljanske vojne in v emigraciji, je dominanten motiv in predmet poetičnega razmišljanja prav motiv domovine in z njo povezana tragičnost, ki se izraža v literarnih delih pesnikov-vojakov (t.i. pesniki belega gibanja) Savina, Petruševskega, Behtejeva, Volkova, Dubenetskega, Nesmelova, Kudaševa, Buligina, Poljakova, Turoverova, in drugih, ki so se borili v Beli armadi. V teh nekaj mesecih, ko je Rusijo preplavila državljanska vojna, so se na Krimu znašli tudi številni drugi ruski pisatelji, omenimo naj jih le nekaj: Gazdanov, Smolenski, Roščin, Jemeljanov, Ladinski, Kuznecova itd. Številni so ob koncu vojne zapustili Krim in odšli v emigracijo (Nabokov, Poplavski, Varšavski, Kuznecova in drugi). Zanimivo je, da je v ustvarjanju vsakega izmed njih, prisoten tudi Krim. Zaradi obsežnosti literarnega ustvarjanja tega obdobja bomo izpostavili le nekaj najpomembnejših avtorjev, katerih dela so bila pomembna za nadaljnje dojemanje Krima v ruski kulturni miselnosti. Pri tem je zlasti pomemben Nabokov, za katerega Bespalova (2016: 16) poudarja, da je Krim pri njem (podobno kot smo lahko opazili že pri Puškinu in njegovih nadaljevalcih) prikazan kot ,rajska zemlja', od katere se je bil prisiljen ločiti. Lirski junak pesmi Nabokova se zato nenehno v mislih ali v sanjah vrača na Krim, njegovi spomini na polotok pa so prikazani v nostalgičnih tonih. Podobno navaja tudi Matvejeva (139-140), ki pravi, da je za Nabokova prav Krim po Peterburgu in Viri postal tretja referenčna točka ruskega prostora. Prav ti trije kulturni in geografski stebri (Sankt Peterburg - Vira - Krim), po njenem predstavljajo tudi ,Rusijo Nabokova'. Zato je popolnoma razumljivo, da je krimsko ustvarjanje Nabokova bolj obsežno kot od večine drugih ustvarjalcev in vključuje tudi nekoliko drugačne pomene. Kot za ostalo literaturo izseljenstva podpornikov bele armade je Krim, ki naj bi poosebljal celotno Rusijo, tudi zanj ostal v spominu kot simbol nepovratno izgubljene domovine. Krim je za Nabokova kot tudi za mnoge druge mlade pisce v zamejstvu, postal nekakšen »epilog ruskega življenja in ruskega otroštva, cesta, ki vodi stran od Rusije«27 in eden najmočnejših spominov na mladost. Na podlagi analize tekstov iz obdobja državljanske vojne lahko predpostavimo, da se je v tem obdobju dokončno izoblikovala podoba Krima kot nespornega dela ruskega ozemlja, kot domovine, torej Rusije. Dano analizo zaključujemo s koncem državljanske vojne, ko lahko sklepamo, da se je podoba Krima že popolnoma umestila v rusko kulturo, saj ji lahko sledimo skozi celotno sovjetsko obdobje, zlasti pomembna pa postaja po drugi svetovni vojni. Že od sredine tridesetih let so spremembe v mednarodnih razmerah in priprave na morebitno vojno pripeljale do oživitve državno-patriotske 26 Predstavniki emigrantskih ustvarjalcev mlajše generacije, ki so v svojih delih razvijali ,krimski mit' so: Smolenski, Turoverov, Poplavski, Gazdanov, Nabokov, Savin, Kuznecova, Berberova, Ladinski. 27 Siže ,odhoda' je prisoten v njegovih delih: Mašenka (MamenbKa), Drugi bregovi (ffpy^ue 6epe^a), Junaštvo (HoÖBue), Prisluškovalec (Co^Rx.^ama). Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 527 linije. To se je kazalo v vse večjem zanimanju za zgodovinsko prozo, eden izmed motivov literatov pa je postal tudi Sevastopol v času krimske vojne. Najpomembnejši dejavnik pri oblikovanju podobe Krima v literaturi po drugi svetovni vojni je bil kult velike patriotske vojne, ki je ležal tudi v osnovi pozne sovjetske ideologije. Boj za Krim je bil skupaj z blokado Leningrada, obrambo Moskve in Stalingrada, temeljna podlaga sovjetske ideologije o vojni in vojaški slavi, zato je sovjetska literatura veliko pozornosti posvetila prav vojni v Krimu. V tem obdobju se je tudi še naprej razvijala podoba Krima kot dežele sreče in ruskih junaških dejanj, nastajale in objavljale so se cele zbirke pesmi o Krimu,28 iz česar lahko izpeljemo, da je bila celotna ruska mitologij a globoko prepletena s podobo Krima že vse od njegove priključitve in se je v različnih zgodovinskih obdobjih razvijala in oblikovala, njeni pojavnosti in razvoju pa lahko vsekakor sledimo tudi danes. Viri in literatura Miha Javornik, 1990: Interpretacija pesmi A. A. Ahmatovij Brodskega. Jezik in slovstvo 36/ 1-2. 21-25. Blaž Podlesnik, 2008: Kratki pregled ruske kulturne zgodovine. Ljubljana: FF. Blaž Podlesnik (ur.), 2015: Pripoved o minulih letih. Ljubljana: ZIFF. E^eHa Bayep, 2011: Eden «MocKea - mpemuu Pum» epyccKou oG^ecmeemou Mucrn Ko^a XV - »mana XVII ee. OmeuecmeeHHan ucmopuo^pa$uM XX cmonemun. MoHorpa^na. H3gaTe^bcTBo Hn^HeBapTOBCKoro rocygapcTBeHHoro ryMaHHTapHoro yHHBepcHTeTa. [Elena Bauer, 2011: Ideja »Moskva - tretij Rim« v russkoj obščestvennoj mysli konca XV - načala XVII vv. Otečestvennaja istoriografija XX stoletija. Monografija. Izdatelstvo Nižnevartovskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta.] E^eHa BEcnaroBA, 2016: neTep6yprcKHH H KPHMCKHH MH^H B ^o^3HH Ha6oKoBa: reHe3HC h Koppen^na. Bonpocu pyccKou numepamypu 2. [Elena Bespalova, 2016: Peterburgskij i krymskij mifi v poezii Nabokova: genezis i korrelacija. Voprosy russkoj literatury, N° 2.] O^tra Dohhapoba, 2008: KptiM KaK BroaHraa (BTopaa no^oBHHa XVIII BeKa). Kphmckhh TeKCT b pyccKon Ky^Krype: Mamepucmu Me^dynapodnou naynHou Kon$epe^uu. CaHKT-neTep6ypr, 4-6 cema6pa 2006 r. / nog peg. H. ByKc, M. H. Bnpo^aHHeH. [Ol'ga Gončarova, 2008: Krym kak Vizantija (vtoraja polovina XVIII veka). Krymskij tekst v russkoj kulture: Materialy meždunarodnoj naučnoj konferencii. Sankt-Peterburg, 4-6. sentjabrja. Red. N. Buks, M. N. Virolainen.] O^bra Tohhapoba, 2014: KpHM b pyccKon hctophh h ^THOKy^K^ypHOM co3HaHHH (XI - XVIII BeKa). Universum: BecmnuK ^ep^eHoecKo^o yuueepcumema 3-4. [Ol'ga Gončarova, 2014: Krym v russkoj istorii i etnokul'turnom soznanii (XI - XVIII veka). Universum: Vestnik Gercenovskogo universiteta 3-4.] 28 S Krimom je povezano tudi ustvarjanje najbolj romantičnih sovjetskih pisateljev - Grina in Paustovskega. 528 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december ^fleoHopa XygomHHA, 2008. KpbiM b uMnepcKoft reorpa^uu nymKHHa. KPUMCKUU meKcm epyccKou Kyjbmype: Mamepumu Me^dynapodnou Haynnou Kon^epen^u. CaHKT-neTep6ypr, 4—6 ceHTH6pH 2006 r. / nog peg. H. EyKC, M. H. BuponaHHeH. [Eleonora Hudošina, 2008: Krym v imperskoj geografii Puškina. Krymskij tekst v russkoj kul'ture: Materialy meždunarodnoj naučnoj konferencii. Sankt-Peterburg, 4-6. sentjabrja 2006. Red. N. Buks, M. N. Virolainen.] Cepren Kvpb^hob, 2014: Ha nyTu k co3gaHuK> KpHMCKoro TeKCTa pyccKon jjnrepaTjpbi. Mu$ nepBbin. O cbatoctu kphmckoh 3eMju. Ouioiosun u jumepamypoeedenue, N7. [Sergej Kur'janoy, 2014: Na puti k sozdaniju Krymskogo teksta russkoj literatury. Mif pervyj. O svjatosti krymskoj zemli. Filologija i literaturovedenie, N 7.] Cepren Kypkhhob, 2014: noHHTue KpbiMcKoro TeKcTa u KpbiMcKoro MH^a. nuTepaTypoBegHecKHH acneKT. Oijojoeinni nayKu, BbmycK 36. [Sergej Kur'janoy, 2014: Ponjatie krymskogo teksta i krymskogo mifa. Literaturovedčeskij aspekt. Filologični nauki, vypusk 36.] Bajepua Kypkhhoba, 2015: Kpumckuu meKcm e meopnecmee M. H. Toicmoeo. MoHorpa^HH. CuM^epononb: Eu3Hec-HH$opM. [Valerija Kur'janoya, 2015: Krymskij tekst v tvorčestve L. N. Tolstogo. Monografija. Simferopol: Biznes-Inform.] HBaH .Heohob, Bacujun MAmEHtKHH, 2014: KpbiM b TBopnecrae A.C. nymKHHa, .n.H. Toncroro, A.n. ^exoBa. Mumepamypa u Kyjbmypa. Kpumckuu meKcm. PyccKuu H3UK 3a py6e^oM, N 5. [Ivan Leonov, Vasilij Mašenkin, 2014: Krym v tvorčestve A. S. Puškina, L. N. Tolstogo, A. P. Čehova. Literatura i kul'tura. Krymskij tekst. Russkij jazykza rubežom, N» 5.] AjeKcaHgp .HrocBiH, 2003: Kpumckuu meKcm pyccKou Kyjbmypu u npo6ieMa Mu^oiosunecKoso KonmeKcma. MocKBa: Pocchhckhh hhcthtjt KyjbTypojoruu. [Aleksandr Ljusyj, 2003: Krymskij tekst russkoj kul'tury i problema mifologičeskogo konteksta. Moskva: Rossijskij institut kulturologii.] roju« Matbeeba, 2014. KpMMcKaa «HoTa» pyccKoro 3apy6e®ba: Ha MaTepuaje TBopnecTBa nucarejeft Mjagmero noKojeHua nepBon pyccKon ^MH^pa^HH. KpuM e Kyjbmypnux u ucmopunecKux KonmeKcmax. 134-42. [Julija Matyeeya, 2014: Krymskaja nota russkogo zarubežja: na materiale tvorčestva pisatelej mladšego pokolenija pervoj russkoj emigracii. Krym v kul'turnyh i istori-českih kontekstah. 134-42.]. Auga Pa3Ymobckah, HarajbH nETPOBA, 2015: KpbiM b ®u3hu u TBopnecTBe M. A. BojomuHa. BecmnuK Uckobckozo aocyčapcmeennoao ynueepcumema. CepuH «CoguajbHo-ryMaHuTapHMe HayKu», BbmycK 1. [Aida Razumovskaja, Natalja Petrova, 2015: Krym v žizni i tvorčestve M. A. Vološina. Vestnik Pskovskogo gosudarstvennogo universiteta, vypusk 1.] Mapna Bhpo^ahheh, 2008: CeBepo-TOr Poccuu. Kpumckuu meKcm epyccmu Kyjbmype: Mamepuaiu Me^dynapočnou naynnou Kon$epen^uu. CaHKT-neTep6ypr, 4—6 ceHTH6pH 2006 r. / nog peg. H. EyKc, M. H. BuponaHHeH. [Marija Virolajnen, 2008: Severo-jug Rossii. Krymskij tekst v russkoj ku'lture: Materialy meždunarodnoj naučnoj konferencii. Sankt-Peterburg, 4-6. sentjabrja 2006. Red. N. Buks, M. N. Virolainen.] Petra Kim Krasnič: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru 529 Cepren 3ah^ 2013: «KnMMepnncKaa BecHa» MaKcnMnnnaHa BonomnHa KaK ^Ta^ MH$0TB0pHecTBa h «roHeTBopnecTBa noaTa. BecmHuK EawKupcKo^o yHueepcumema, T. 18. N°2. [Sergej Zajac, 2013. »Kimmerijskaja vesna« Maksimilijana Vološina kak etap mifo- logičestva i žiznetvorčestva poeta. Vestnik Baškirskogo universiteta, T. 18, N°2.] ÁHgpen 3ophh, 1998: KpHM b ucTopun pyccKoro caMoco3HaHna. Hoeoe MumepamypHoe o6o3penue, N° 3. 31. [Andrej Zorin, 1998. Krym v istorii ruskogo samoznanija. Novoe literaturnoe oboz-renie, N° 3 31.] BuKTop ^hpmyhckhh, 1924: EaupoH u nywKUH. H3 ucmopuu poManmunecKou no^Mbl. H.: Academia. [Viktor Žirmunskij, 1924: Bajron i Puškin. Iz istorii romantičeskoj poemy. L.: Academia.] PE3MME nepBtie ynoMnHaHna o Kphmckom nonyocTpoBe b pyccKon cnoBecHocTu BcTpenaroTca b «KopcyHcKon nereHge», KoTopaa noaBnaeTca b neTonncn «noBecTb BpeMeHHHx neT». B Hen ocBe^aeTca ncTopna Kpe^eHna KHa3a BnagnMnpa. ^T0T gpeBHepyccKnn naMaTHnK nocnyxnn ochoboh gna ^opMupoBaHua npegcTaBneHna o KpHMy KaK «KonH6enn pyccKoro npaBocnaBna». B koh^ 18. BeKa nog BnnaHneM «rpenecKoro npoeKTa» EKaTepnHH BennKoH, KpbiM paccMaTpuBanca b KoHTeKcTe ugeu Pocchh KaK «gyxoBHoH npeeMHH^i Bu3aHTHHcK0H HMnepuH» u cTan cuMBonoM nMnepcKon «BoeHHon cnaBH u Mory^ecTBa». nocne npncoe-guHeHua KpHMa k Pocchh nonyocTpoB Hanann noce^aTb pyccKue nccnegoBaTenn, xygox-hhkh u nosTH, ho 0K0HHaTentH0 KpHM b nnTepaTypHyro xu3Ht Pocchh Toro BpeMeHH BBen nymKHH. Cepté3Hoe nepeocMHcneHne o6pa3a nonyocTpoBa npou3omno nocne KpHMcKon bohhh: b 1855 rogy BHmnu «CeBacTononbcKne paccKa3H» ToncToro. C ero paccKa30B KpHM Hanan BocnpuHHMaTtca KaK 3eMna, Ha KoTopon pyccKnn Hapog 3a^n^an cBoro pognHy, a o6pa3 caMoro nonyocTpoBa cTan acconnnpoBaTtca c M0THBaMu 3a^nTH pognHH, 0c06eHH0 b KoHTeKcTe o5opoHM CeBacTonona, nopoxgaa npn 3tom «ceBacTononbcKHH mh^». C koh^ 19. BeKa KpHM b npou3BegeHuax nncaTenen HanuHaeT ynoMHHaTbca KaK nonynapHoe MecTo oTgHxa u BgoxHoBeHua, KaK 3eMna, cBa3aHHaa c Poccnen ucTopuen ee BoeHHon cnaBH, unu npocTo KaK «pyccKHH ror». ÁKTHBHoe nHTepaTypHoe ocBoeHHe KpHMa HaHHHaeTca b no33HH cepe5paHoro BeKa: ocoSeHHo cnnbHoe BnnaHne 0Ka3an0 TBopnecTBo BonomHHa, goM KoToporo cTan MecToM oTgbixa pyccKux nuTepaTypHHx KpyroB (floM no3Ta b KoKTe6ene). HMeHHo cthxh BonomuHa npeBpaTunn KpHM b oguH H3 caMHx ycToñnuBHx cuMBonoB pyccKon no-33hh. flna nHTepaTypM 5enoM ^MH^pa^HH KpMM, onn^TBopaa Bcro Poccnro, cTan chmboaom 5e3B03BpaTH0 noTepaHHoH pognHH, Torga KaK b coBeTcKoH nHTepaType b ganbHenmeM KpHM onnneTBopan co6oro o6pa3 «pancKon 3eMnu», pyccKoro repou3Ma u BoeHHon cnaBH, hto no3BonaeT npegnonoxuTb, hto KpHM b nepnog ^opMupoBaHua CoBeTcKoro rocygapcTBa yxe nonHocTtro BocnpnHnManca KaK HacTb TeppuTopnn Poccnn. 530 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december OCENE - ZAPISKI - POROČILA - GRADIVO BESEDA OB JUBILEJU ZASLUŽNE PROFESORICE DR. ALEKSANDRE DERGANC Častitljiv jubilej je dohitel slavljenko, našo kolegico, dolgoletno članico Uredniškega odbora Slavistične revije, sredi še vedno aktivnega raziskovalnega dela, sredi konferenc in simpozijev doma in v tujini. In vendar jubilejni mejnik zaznamuje čas, ko se je smiselno za trenutek ustaviti, saj morajo biti vidni temeljni sledovi ustvarjalnega dela in začrtani obrisi njegovega prostora. Profesorica Aleksandra Derganc je članica univerzitetnega kolektiva tako rekoč od svojega strokovnega oz. znanstvenega rojstva. Na ljubljanski univerzitetni rusistiki je prehodila vso pot, po kateri se vrednoti uspešnost univerzitetnega dela - od asistentke po diplomi iz ruščine in angleščine 1973. leta do redne profesorice ruskega jezika (2002), tri leti po upokojitvi pa do zaslužne profesorice ljubljanske univerze (2017). Doktorski študij je začela pod mentorstvom imenitnega strukturalista jezikoslovca Aleksandra Isačenka s celovške univerze, po njegovi smrti pa nadaljevala pri profesorju rusistu z matične univerze, svojem učitelju Francu Jakopinu. Doktorirala je (1984) z zgodovinsko temo Sledovi drugega južnoslovanskega vpliva v jeziku staroruskega hagiografaEpifanijaPremodrega. - Pedagoško delo na rusistiki jo je usmerilo v raziskovanje ne samo zgodovine, ampak tudi moderne ruščine, segmentov njenih strukturnih in pragmatičnih razsežnosti. V svojem več kot 40-letnem delu je dala pečat jezikoslovnemu segmentu rusistike na Slovenskem, se pravi na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Predvsem v slovenski prostor usmerjeno rusistično jezikoslovje, ki ga je oblikoval slavljenkin predhodnik profesor Jakopin s slovarjem in obsežno solidno slovnico ruskega jezika, je kolegica Derganc obrnila navzven v mednarodni prostor. Odlično, že z družinskim poreklom zaznamovano poliglotstvo - poleg slovenščine še nemščina in ruščina - je nadgradila s študijem tako ruščine kot angleščine; vsi ti jeziki so tudi metajeziki njenih razprav. - Predavala je na univerzah v Minsku, na Dunaju, v Tubingenu, Sarajevu, Trstu, Lozani; zahvaljujoč njenemu vabilu pa so na slovenski slavistiki gostovala tudi odlična mednarodna jezikoslovna imena, npr. Adam E. Suprun, Boris A. Uspenski, Boris Ju. Norman, Nina B. Mečkovska idr. - Kot članica mednarodne Aspektološke komisije se s predavanji predstavlja na vrsti konferenc po svetu - v Padovi, Goteboghu, Moskvi, Kiotu, na Ohridu, njeni članki pa so objavljeni tudi v mednarodnih jezikoslovnih revijah. Znanstveno in strokovno delo kolegice Derganc sega na različna področja - od socio-lingvističnih objav, npr. o poimenovanjih žensk v ruščini, ko gre za poklice in sploh družbeno izpostavljene položaje, do pragmatičnih, npr. v zvezi z dilemami pri slovenjenju lastnih imen 532 Slavistična revija, letnik 66/2018, št. 4, oktober-december iz ruščine, prevodnih vprašanj, npr. v zvezi s t. i. lažnimi prijatelji, primerjalnih slovenščine z ruščino v zvezi s števnostjo t. i. snovnih samostalnikov. - Vendar pa je iz nabora objav in raziskovalne tehtnosti mogoče izluščiti dva tematska sklopa: znotraj kategorialnih lastnosti samostalnika gre za temo dvojine, motivirane s slovenščino, in za temo glagolskega vida kot kategorialne lastnosti glagola v slovanskih jezikih. Naključno ali ne izbrani temi kot kategorialni posegata v bistvo dveh temeljnih entitet jezika - samostalnika in glagola. Če kronološko sledim raziskovalnemu delu kolegice Derganc, potem se moram najprej ustaviti ob fenomenu dvojine, ki je s svojo aktualnostjo v slovenščini vznemirjala tudi tuje jezikoslovce, zlasti Tesnierja. Iz njenih objav predvsem v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je s temi vprašanji posebej ukvarjala, je mogoče izločiti nekaj tematskih sklopov. Gre za primerjalne slovensko-ruske ali slovensko-slovanske razprave, npr. kot Some specific features in the development of the dual in Slovene as compared to other Slavic languages, On the history of the dual in Slovene and Russian, Nekatere paralele v zgodovini dvojine v slovanskih jezikih, Spremembe nekaterih dvojinskih oblik in zvez v slovenščini in ruščini, Symbolik und historische Dynamik des slavischen Duals. - Med razpravami, ki se nanašajo na temo dvojine samo v slovenščini, naj omenim npr. The dual in Slovenian, Nekatere značilnosti dvojine v slovenščini. - Na iskanje zgodovinskih sledov dvojinskih oblik v ruščini je vezana, med drugim, dragocena razprava Dvojina v novgorodskih pismih na brezovem lubju. Verjetno je tudi odlična ruska aspektološka šola Aleksandra V. Bondarka spodbudila kolegico Derganc, da svoje raziskave v zadnjih dveh desetletjih posveča problematiki glagolskega vida. V tem kontekstu velja izpostaviti objavo v Scando-Slavici, tematsko vezano na slovenščino, Glagol 'nyj vid v nastojaščem istoričeskom v slovenskom jazyke, zanimivo, ker obravnava temo skladenjskosistemske stilistike glagolske oblike. - Sploh je na slovenščino vezanih kar nekaj analiz glagolskega vida performativnih glagolov; tako se aktualizirajo raziskave, ki jih je v zvezi s performativnostjo in vidsko kategorialnostjo opravljal v začetku 20. stoletja jezikoslovec slovenist Stanislav Škrabec. Pomemben segment, ki ga je kolegica Derganc usmerila v razisko -vanje glagolskega vida, je vezan tudi na strukturne razlike med slovenščino in ruščino. - Ko premišljujem o delu jubilantke v zvezi s slovenistiko in z drugimi jezikoslovnimi smermi, je nujno izpostaviti njeno soavtorstvo pri odličnem prevodu Beaugrande-Dresslerjeve besedilo-slovne monografije Uvod v besediloslovje, ki sodi med študijsko literaturo. Za univerzitetnega učitelja je seveda pomembno mentorsko in pedagoško delo, saj tako nastaja neposreden, živ stik z njegovim raziskovanjem. Iz seminarja kolegice Derganc, vezanega tako na področje modernega ruskega jezika kot njegove zgodovine, je zlasti v zadnjem času izšla množica diplomskih in magistrskih del, v somentorstvu pa tudi doktorata. Ves čas svojega delovanja na Filozofski fakulteti je bila jubilantka aktivna v znanstve-noorganizacijskem smislu. Bila je med drugim vodja več znanstvenoraziskovalnih skupin in bilateralnih projektov. - Zelo odgovoren in izpostavljen položaj je imela kot nacionalna koordinatorica za jezikoslovje in članica Znanstvenega sveta pri ARRS; opazno je bilo njeno vztrajno prizadevanje za ustreznejše vrednotenje znanstvenih del s humanističnega področja, 533 zlasti slovenistike. - Razumljivo je torej, da je bila urednica zbornikov znanstvenih srečanj, ki jim je predsedovala ali jih soorganizirala, npr. Historizem v slovenskem jeziku in kulturi, Ob tisočletnicipokristjanjevanja v Rusiji. Ne nazadnje - od 1988. leta je članica uredniškega odbora Slavistične revije. Srečno, Saša, vse najboljše in še veliko ustvarjalnih let tudi v imenu članov uredniškega kolektiva. Ada Vidovič Muha Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ada.vidovic-muha@guest.arnes.si