Savinjske Kako se lastnini Golding Žalec, smo izvedeli pri direktorju, g. Brunu Randlu Stran 9 Top Moto Celje Ulica XIV. divizije 14 Tel./Fax:063/482-043 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VAMAHA Letnik 2, št. 35, 14. 8. 1996 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana VAS SSfcAA KAKO VELIKA JE TA ŠOLA Pogovor z Ivico Čretnik, ravnateljico OŠ Šempeter, o vzgoji, šoli, otrocih in njihovih starših. Kako globoko bo potrebno seči v denarnico, lahko izračunate iz podatkov, ki jih objavljamo v ŠOLSKI PRILOGI! Stran 16 - 22 NUDIMO GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi - stropni sistemi VAŠ PARTNER PRI ZAKLJUČNIH DEUH ,<9o SebA Gotovlje 76, 3310 Žalec tel.: 063/715-090, fax: 063/715-750 fe\ OBČINSKA KNJIŽNICA ! ' CELJE Muzejski trg l/a 3000 CELJE $ SAVINJSKA trgovsko družba Žalec ŠOLSKE POTREBŠČINE, OBLAČILA, OBUTEV, SOLEM IN ČELADE V ČASU OD 16.8. DO 7.9. NUDIMO ZA VSAK NAKUP NAD 3.000,00 SIT 4 io % popast FBI mm MM®® CELO SJMNJGJtfMI Hmezad GOLDIMG f-m GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC SLAŠČIČARNI l/ Vabljeni v slaščičarno Vanilija, kjer Vam postrežemo z obilico dobrot iz naše bogate ponudbe: kremšnite, tortice, vse vrste peciva, topli napitki... SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE IN PECIVA RAZLIČNIM OBLIKI Hmeljarska 2, Žalec (tel: 063 714-170) malice, nedeljska kosila in jedi po naročilu VABLJENI K OBISKU! Ik Hmezad GRADBENIKI POZOR! -HMEZAD KZ BRASLOVČE K0V1N00PREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 OPEKA MODUL 1/6 ....... 72,50 JUPOL 25 kg ........ 2.638,00 TERMO OKNA, KERAMIČNE PLOŠČICE, BARVE IN LAKI PO UGODNIH CENAH JA EK (S II ® MOTORNA VRTNA KOSILNICA BRIGGS 3.5,/®®} 4 TAKTNA ** 7 NE POZABITE: 063 721-455 ATLANTA 1996 Za nami so šestindvajsete olimpijske igre moderne dobe. Z njimi je minila tudi stoletnica pr\’ih modemih olimpijskih iger. Skozi celo stoletje so se v spomin na davne grške igre najboljši športniki sveta potegovali za najžlahtnejša odličja. Olimipiada v Atlanti je bila olimpiada presežnikov. Organizacija iger je ZDA stala toliko denarja, kot ga Slovenija na kupu še ni videla. Že tradicionalna uvodna slovesnost je bila prava paša za oči, na pregrešno dragem štadionu pa je 10.624 sodelujočih čakalo na odločilne dneve. Zagotovo so olimpijci s tesnobo in veseljem hkrati pričakovali naslednje dni, ko se bodo pomerili za odličja v svojih disciplinah. Vendar je danes tako, da biti dober ni dovolj. Biti moraš najboljši. To poudarjajo sponzorji, ki si s sponzorstvom ali kako dmgo obliko finančne podpore kupijo pravico do oglaševanja na športnikovih oblačilih, to poudarjajo taki in dmgačni funkcionarji, predvsem pa to zahtevajo tisti, ki z vrečko mastnega krompirčka zavaljeni v foteljih gledajo prenos tekem in neusmiljeno sodijo tiste, ki jim spodleti. Tako smo lahko v prvih dneh iger poslušali komentarje o kilavih nastopih naših, o dnevih razočaranj za Slovenijo, vse dokler ni na prsih našega športnika zasijala prva srebrna medalja. Ko je svojo prispevala še Brigita Bukovec, smo bili Slovenci z nastopom naših zadovoljni. Tudi nasploh. Sam ne morem pozabiti dneva, ko so ženske tekle maraton. Naša tekmovalka se je uvrstila po petdesetem mestu in za svojim osebnim rekordom zaostala dobrih deset minut. Seveda je slovenska srenja pričakovala uvrstitev kar nekaj mest višje in komentator nikakor ni bil zadovoljen z njenim uspehom. A ko se dobrih dvainštiridest kilometrov potiš po razbeljenih ulicah Atlante, gotovo napneš vse sile, da bi osvojil čim boljše mesto. In če maraton pretečeš, čeprav nisi prvi, je to pomembna zmaga. Že sama udeležba na olimpijskih igrah je ogromen dosežek, saj smo te dni, ko smo si ogledovali prenose, lahko ugotovili, da v Atlanti ni bilo outsiderjev. Nekomu, ki na olimpijskih igrah preteče dobrih štirideset kilometrov, kolesari dve uri ali pa se uvrsti »samo« v četrtfinale pač ne moreš reči, da je razočaral. Vendar je danes tako, da gladiatorje raztrgajo volkovi ponavadi izven arene. Tistim, ki jim ne uspe, ali jih premagajo tisti, ki jih ne bi smeli, lahko ukinejo finančni podporo, jih ne uvrstijo v sestav, ki nastopa na pomembnejših tekmah in tako naprej. Srhljivo se je zavedati dejstva, da za marsikoga neuspeh, ne samo na olimpiadi, pomeni dostikrat tudi krepko zavoro v njegovi karieri. Vrhunski rezultati so pogojeni z dobrimi pogoji in predvsem s podporo okolja, iz katerega ti športniki prihajajo. Če tega ni, tudi dobrih rezultatov ne more biti. Tisti, ki neusmiljeno sodijo športnike, ki jim je spodletelo, bi to morali vedeti. Na vsakogar, ki se je udeležil olimpijskih iger, smo lahko upravičeno ponosni. Srčno upam, da se bomo do olimpijskih iger v Avstraliji spomnili, da je važno sodelovati, ne pa zmagati. Štiri leta časa imamo. Vid Burnik Burnik Vid imenovani Viktor (saj veste Vid+lektor) je strah in trepet ceuga Glasa posebej pa še novinarjev. Pred vsakim izidom Časopisa straši naokoli z rdečim kulijem, in panično išče ne samo napake v tekstih am-pek tudi avtorje le teh. Upajmo da bo še dolgo iskal saj je zaradi prevečkrat ponavljajočih se napač že zagrozil da se bo iz protesta “zažgau na dvorišču”. Pod pretečim pogledom pa se v njemu skriva romantična in vesela duša ki nas vedno spravi vedno v dobro VOljO. INeleklorinmof) Nataša Verk, novinarka. Če kdaj srečate na cesti dekle, za katerim se še dolgo potem, ko njenega telesa ni več na obzorju, vihrajo lasje, ste verjetno srečali Natašo Verk. Zagotovo je najzanimivejše dekle v redakciji našega časopisa. Njeni lasje v vsakomer vzbudijo zanimanje. Njen jezik pa ni tako dolg kot lasje. Pazljivo premisli, preden kaj reče, ko pa že spregovori, to zagotovo drži. A bo-gnedaj, da bi jo razjezili. Ostra, kot zna biti le ona, naredi, da je dolgost njenih las neznatna v primerjavi s trenutkom obupa, ko vas trezno postavi tja, kamor spadate. V kot. j ' ’ Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 3310 Žalec, telefon: 063/715 011, 711532, telefax:063/ 715011, 711532. Glavni in odgovorni urednik Samojurhar, tehnični urednik: Uroš Artsiovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Gulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Gregor Uranič, Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje fšt.4/3-(2-381/^j-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke _________tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. j OBLIKO//UUF: JU \ ... TKfill LJOH A OBDELA 7A OGLASOV \ Cj I 'Vj ^ LEABGE' \ . miMizmE ■ VAŠE MNENJE KDAJ NOVE OBČINE V SAVINJSKI DOLINI? Koordinacijski odbor za ustanovitev novih občin v okviru sedanje občine Žalec je sklical posvet z vsemi političnimi strankami in predsedniki zainteresiranih krajevnih skupnosti. Stranke slovenske pomladi ob novi lokalni razdelitvi namreč niso bile zadovoljne z izzidom referenduma, v katerem se občani niso odločili za formiranje novih občin. Takoj po referendumu so ustanovili tako imenovani koordinacijski odbor za ustanovitev petih občin na območju sedanje občine Žalec. Člani tega telesa so se napotili v Ljubljano in tam povedali svoje želje, nedavno tega pa so bili na pogovoru na Jezerskem, kjer je tekla beseda o ustanovitvi nove občine Jezersko. Povedali so jim, da je pač vse odvisno od volje občanov, potrebno pa je želje osvetliti tudi z ekonomske plati. Kot so zagotavljali udeleženci tega pogovora, sta jim predstavnika ministrstva za lokalno samoupravo povedala, da predloženi va-rianti petih občin podpirata in da so od 36 predlogov med osmimi upravičenimi zahtevami. Na sestanku naj bi politične stranke povedale, ali podpirajo tako lokalno samoupravo. Tako bi se lahko a-kcija nadaljevala Želja predlagateljev je, da bi nove občine zaživele že s 1. januarjem naslednjega leta. Pripravili so tudi izjavo, ki naj bi jo podpisali vsi voditelji političnih strank. Do podpisa zaradi neusklajenosti izjave ni prišlo, sklenili pa so v tednu dni pripraviti in podpisati novo izjavo. Zavrnili so vse očitke, ki so šli na račun dosedanje občine, češ da jih je goljufala pri sredstvih, saj je marsikatera akcija bila izpeljana prav zahvaljujoč enotni občini. Vprašanje je, kako bodo take projekte realizirali v majhnih občinah. Vsekakor pa je treba počakati na referendum, kjer bodo občani povedali, če so v dveh letih spremenili svoje prvotno mnenje. /. JURH/IR PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA NA PONIKVI SANJE GOSPODA ŽUPANA Naključje je hotelo, da smo dobile v roke časopis Glas Savinjske. Po pravici povedano, nas je k branju pritegnil članek z naslovom: “Župan mora razumeti mlade”, ki so ga opravili z županom občine Šmartno ob Paki, I. Rakunom. Ker spadamo med dokaj mlado generacijo naše občine, smo z zanimanjem prebrale, kako in s čim naj bi se mladi v naši mladi občini ukvaijali. Res je, da obstaja več društev: starejša in mlajša (skrbno izbrana) skupina igralcev gledališča Pod kozolcem, folklorna skupina Oljka, nadarjeni osnovnošolski pevci in likovniki, ki skrbijo predvsem za ugled šole, ter Gasilsko društvo. Prav tako s(m)o tudi v nogometu v preteklosti dosegali lepe rezultate, kot navaja gospod župan. Če razčlenimo izjavo, da več kot 100 mladih dnevno trenira nogomet, ugotovimo, da to velja le za fante. Nekoč je bil prisoten ženski rokomet, vendar pa je bil, zaradi različnih vzrokov, ukinjen. In le po zaslugi entuziasta, g. Bubika, je v zadnjem letu oživel. Tu gre predvsem za delo z osnovnošolskimi dekleti, za kaj več pa ni denarja, objektov in ljudi. Vse naštete dejavnosti nedvomno dobro vplivajo na osnovnošolsko generacijo. Tisti, ki hodimo/jo v srednjo šolo, Celje, Velenje in drugam oziroma na univerzi Ljubljana, Ma- ribor, pa smo(so), na žalost, (razen redkih fantov) izvzeti iz teh aktivnosti. Ob koncu tedna se že!imo(jo) predvsem spočiti oz. sprostiti od napornega tedna, pa se nimamo(jo) kje. Zato se večina te populacije dobiva po lokalih v okolici Šmartna oziroma v objektih gostinskega značaja na področju bivše občine Velenje. Ne bi hotele delati krivice nekaterim odličnim objektom, ampak samo s takšno obliko sprostitve nastajajo idealni pogoji za alkoholizem ali uživanje drog, mar ne gospod župan? Je pa nekaj res. Nekdaj smo mladi že imeli v kulturnem domu prostor za zabavo, vendar je to že zgodovina (sicer bi o tem moral g. Rakun gotovo kaj vedeti, saj je bil takrat predsednik krajevne skupnosti). Zdaj pa še tega nimamo, kajti prostori so se precej drugače prerazporedili. Tako bomo(do) dijaki in študentje, ki imamo(jo) čas in talent, žal, samo za individulane aktivnosti, še naprej živeli v iluzijah, da si bodo glavni predstavniki občine le vzeli čas, in da bodo razumeli nas, mlade, ter nam dodelili sobo, ki bi lahko bila opremljena z namiznim tenisom, pikadom, biljardom, fliperjem, šahom... Še sreča, da imamo vsaj razumevajočega župana. URŠKA PODGORŠEK BARBARA PODGORŠEK SIMONA BIZJAK Krajani Ponikve pri Žalcu so praznovali svoj krajevni praznik v nedeljo, 21. julija. Ob tej priložnosti so prometu izročili dva odseka na novo asfaltiranih cest v njihovi krajevni skupnosti, in sicer v Podkraju ter od Lovca do Marofa. Osnovo so pripravili krajani sami, asfaltno prevleko pa sta financirali krajevna skupnost in občina. Otvoritev ceste je sledila svečani seji KS, na kateri so najzaslužnejšim podelili 7 priznanj. Na otvoritvi je sodeloval tudi ponkovški župnik, ki je cesto tudi blagoslovil. Istočasno pa so razkazali gostom tudi prenovljeno župnišče ter etnološki muzej, ki je pred dvema letoma pogorel. V njem so prikazana stara orodja, katera so nekoč pri kmečkih delih uporabljali, sedaj so pa zbrana v muzeju, s katerim se radi pohvalijo. V njem so razstavljene tudi fotografije vseh verskih znamenj, ki smo jih našli v fari preko 80 in so lepo vzdrževana. Popoldne so prizadevni gasilci priredili tekmovanje ženskih gasilskih enot, katerih se je prijavilo 8, saj so tekmovanja gasilcev bila tokrat tudi na več krajih v občini. Ob 17.00 uri pa je bila svečana seja gasilcev, saj so sočasno tudi oni slavili svoj 65-letni jubilej. Gasilsko društvo združuje 136 članov, od tega 57 operativcev, 48 mladincev, 4 veterane, med katerimi je 1 častni član, ter nekoliko podpornih članov. Pohvalijo pa se radi z novozgrajenim gasilskim domom, ki so ga popolnoma dokončali v petih letih, in to z lastnimi sredstvi, saj so sami zbrali kar 90 odstotkov celotne vrednosti, nekaj v materialu, veliko pa v lastnem delu. CELJSKI ZUPAN PROTESTIRA Slovenske železnice nameravajo v občini Celje ukiniti železniško prometno vozlišče. Mestni svetniki so pritožbo že v začetku julija naslovili na vodstvo Slovenskih železnic in na Ministrtvo za promet in zveze. Sedaj v imenu Celja protestira še župan Jože Zimšek ter očita Slovenskim železnicam težnjo po centralizaciji odločanja v vseh vprašanjih železniškega prometa. Med razlogi za ohranitev železniškega prometnega vozlišča v Celju Jože Zimšek navaja, da bi se sicer naloge neposrednega notranjega nadzora opravljale z velike oddaljenosti, s časovnim zamikom in površno. Mestna občina Celje sodi med največje mestne občine v državi, verjetno tudi po frekvenci železniškega prometa. Po mnenju Celjanov bi bilo torej najbolje, če bi se pripombe, pritožbe in želje potnikov s tega področja reševale na celjskem vozlišču in ne v oddaljenem centru v Ljubljani. Slovenskim železnicam skrajno omalovaževalen odnos do vseh delavcev Slovenskih železnic v mestu Celju in na območju, ki ga to vozlišče pokriva. Namen odpraviti železniško prometno vozlišče v Celju smatra za klofuto vodstvu Mestne občine Celje, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči za kar najboljše odnose s Slovenskimi železnicami. “Ne nazadnje, 150-letnica Slovenskih železnic je bila v Celju,” je Jože Zimšek zapisal v obvestilu javnosti. “Ali smo vse, kar smo storili, storili samo zaradi jubileja?” NATAŠA VERK POVEČANE ZMOGLJIVOSTI TELEFONSKIH CENTRAL V S A VINJSKI DOLINI Žalska občina je v letošnjem letu bogatejša za kar nekaj povečanih zmogljivosti obstoječih telefonskih central, v začetku prihodnjega leta pa bodo sledile tudi vključitve novih central. Po izgraditvi digitalne vozliščne centrale v Šempetru se je povpraševanje krajanov po telefonskih priključkih na tem področju močno povečalo. Zato je bilo potrebno v Šempetru povečati zmogljivost telefonske centrale za 480 naročniških številk. Zaradi povečane zmogljivosti bodo vsi zainteresirani lahko dobili svoj priključek. Tudi v Polzeli je povečana zmogljivost telefonske centrale za 480 naročniških številk. Tu bodo naročniki še posebej zadovoljni, saj bo obstoječa analogna telefonska centrala v celoti izključena in nadomeščena z digitalno. S tem bo, kot je znano, telefonski promet potekal hitreje, kvalitetneje, naročnikom pa bodo omogočene mnoge dodatne možnosti pri telefoniranju. V Petrovčah je povečana kapaciteta digitalne telefonske centrale za 240 naročniških številk, prav tako v Pirešici, na območju katere Poteka tudi izgradnja krajevnega kabelskega omrežja v Ponikvi. Širitve telefonskih central v vseh navedenih krajih so Telekom stale Približno 36 milijonov tolaijev. y načrtu za letošnje leto je tudi širitev zmogljivosti telefonske cen-trale v Žalcu. Tako v Grižah in Zabukovici, katerih območje pokriva centrala Žalec, že gradijo krajevno kabelsko omrežje. V sklopu izgradnje tega omrežja bo vključena tudi izpostavljena stopnja telefonske centrale v Grižah s kapaciteto 240 priključkov. V prvih mesecih prihodnjega leta bosta vključeni digitalni telefonski centrali v Taboru in Preboldu, o čemer je podpisana pogodba med Telekomom, občino Žalec in obema krajevnima skupnostima. Tu je povpraševanje po telefonskih priključkih veliko, zato se je občina Žalec skupaj s krajani odločila za izgradnjo omrežja. V Preboldu bo analogna centrala zamenjana z moderno digitalno, ki bo imela kapaciteto 960 naročniških priključkov. Naročniki bodo poleg enotne cene priključka 103 tisoč tolaijev prispevali še približno vsak po 90 tisoč tolarjev. V Taboru bo nameščena nova digitalna centrala s 480 naročniškimi številkami. Tudi tu bodo naročniki poleg cene priključka prispevali še vsak po nekaj nad 80 tisoč tolaijev. V obeh krajih bosta poleg central zgrajena oz. dograjena telefonsko omrežje in povezava novih central z nadrejenimi telefonskimi centralami. Tekst in foto: BRANKA BIZJAK UPRAVNA ENOTA MOZIRJE JE NAŠLA SVOJE MESTO Z reorganizacijo lokalne samouprave je v Sloveniji dobila domovinsko pravico povsem nova organiziranost - upravna enota. V Mozirju je pred dnevi njen načelnik sklical tiskovno konferenco, kjer so predstavili delo upravne enote v prvi polovici letošnjega leta. Načelnik upravne enote je predvsem kritično osvetlil zmotno mnenje o njej, ki se pojavlja, ker v večini primerov v Sloveniji upravna enota deluje na isti lokaciji, kot so delovale nekdanje občine. V Mozirju so zaradi tega prenovili delovne prostore in tudi vizualno spremenili prostore upravne enote, da ne bi prihajalo do pomot in do mešanja med občino, upravno enoto, upravo javnih prihodkov in inšpekcijskimi službami. Mozirska upravna enota se je med drugim precej ukvarjala tudi z denacionalizacijo. Imeli so primere, ko so v postopku po členu 63 vrnili upravičencu več kot dovoljenih 200 ha zemljišč. Kar pet takih primerov so morali posredovati državnemu tožilstvu, ki je štiri primere že odobrilo, eden pa je še v obravnavi. Veliko dela imajo tudi z zahtevami za odločbe, ki so bile izdane v prenehanju ali vzpostavljanju lastninskih pravic na nepremičninah za 20 ali več let nazaj. Imeli so veliko dela na področju obrti, saj ima upravna enota na svojem področju kar 666 samostojnih obrtnikov, med njimi največ, 128, v prometu, v gostinstvu 95, v poslovno tehničnih storitvah 81 in drugih. Trenutno imajo veliko dela s turističnimi kmetijami, saj jih morajo uskladiti z novim pravilnikom o kategorizaciji, tehničnih pogojih in vrstah storitev na kmetijah. Obravnavali so tudi gospodarske družbe, ki jih imajo na območju 262, od tega 17 družbenih in 239 zasebnih. Gibanje zaposlenih se ni kaj prida spreminjalo, saj je zaposlenih le 23 manj, nezaposlenih pa za 13 manj. Pri tem velja omeniti, da so iz seznama iskalcev zaposlitve letos črtali kar 74 oseb. Stopnja brezposelnosti je glede na aktivno prebivalstvo 14-odstotna. Vlaganja v gospodarstvo so v Mozirju zelo majhna, saj gre v glavnem le za manjša posodabljanja in le v občini Nazarje poteka gradnja poslovno gostinskega objekta, male pivovarne in nadaljevanje turistične kmetije Veniše. Večja vlaganja so opazna v infrastrukturi; sanacija ceste Ljubno - Luče v vrednosti 243 milijone tolarjev ter polaganje optičnega kabla na relaciji Šmartno - Mozirje in posodabljanje centrale v Mozirju, kamor Telekom vlaga 116 milijonov tolarjev. Zaključuje se tudi izgradnja čistilne naprave v Logarski dolini. Nekaj aktivnosti je na področju melioracij, kjer bo republika prispevala 500.000 tolarjev in že poteka izbira izvajalca. Težava je v tem, da je na terenu, kjer se bodo melioracije izvajale, kar 138 lastnikov. Veliko truda se vlaga v odločbe za zaščitene kmetije, za katere so izdali 88 odločb, od tega 19 o zaščiti. Na področju upravne enote je precej demografsko ogroženih območij; v občini Luče 11, v občini Mozirje in Gornji grad po 5, v Ljubnem 3 ter v Nazarju eno demografsko ogroženo naselje. Največ preglavic jim dela Macesnikov plaz v Podolševi, ki je največji v Sloveniji, na srečo pa neposredno ne ogroža hiš. Če ne bo kmalu saniran, bo nekaj kmetij odrezanih od sveta. V letošnjem letu so tudi posodobili oddelek za notranje zadeve. Včasih so imeli precej dela z izdajanjem prepustnic, ki pa so jih letos izdali le 12, saj je možno preko meje potovati z osebno izkaznico. Težave se pojavljajo le pri poostrenih predpisih za gostinske usluge na javnih prireditvah in z zaporami cest ob javnih prireditvah. -nko NEUREJENE PROMETNE RAZMERE RAZBURILE KRAJANE Neurejene prometne razmere povedal, da je bila že 19. julija na cesti Arja vas - Velenje v izdana odločba za postavitev zna-Pirešici že dalj časa vznemirjajo kov za omejitev hitrosti, ni vedel, sicer dokaj razumevajoče krajane, zakaj ni bila izdana tudi odločba Stanje je postalo nevdržno, odkar za postavitev odbojne ograje, poteka intenzivna gradnja avto- Nihče pa ni vedel ničesar o ceste Arja vas - Vransko, zato so gradnji zahtevanega pločnika, krajani sklenili, da se morajo Menda ne vedo, ali je za to po-razmere urediti takoj. trebna priglasitev ali gradbeno Delegacija KS Galicije, ki jo se- dovoljenje, stavljajo Andrej Križan, Milan Nezadovoljni Galičani so zahte-Grobelnik, Miran Podpečan in vah sestanek s predstavniki Milan Gabrovšek, je v pone- države, saj je cesta državna, deljek, 29. julija, obiskala župana, ZuPan Dobnik je obljubil, da bo ker le-ta ni izpolnil obljube, dane sklical sestanek, na katerega bo 19. julija, da se bodo razmere o- Po]eg zainteresiranih povabil krog gostišča Fervega uredile, državnega sekretarja za ceste Parkiranje številnih tovornjakov Marjana Dvornika, direktorja ob in na cesti namreč otežuje va- Darsa Jožeta Brodnika, direktorja ren promet. Krajani se že zdaj direkcije za ceste ter predstavnika bojijo pričetka šolskega pouka; Cestnega podjetja Celje, prehod preko ceste je že za odra- Stanje na tem delu ceste pa sle skoraj nemogoč, za prvošolčke ostaja nevzdržno, v kar se lahko pa so takšne prometne razmere še prepriča vsak, ki se vozi po tej tra-toliko bolj zaskrbljujoče. s'- Kljub temu, da je vodja oddelka ža okolje in prostor, Slavko Šketa,______________-nko OTVORITEV PRENOVLJENEGA SPOMENIKA RUDARJEM Ob 50-letnici tragične eksplozije v bivšem rudniku Zabukovica bo v soboto, 10. avgusta, ob 16.00 uri otvoritev in blagoslovitev prenovljenega spomenika pokojnim rudarjem, ki so ob največji nesreči izgubili življenje. Bivši rudarji zabukovškega rudnika se bodo tako oddolžili svojim pokojnim rudarjem s spominsko svečanostjo. Istočasno pa prirejajo v upokojenskem domu v Grižah razstavo fotografij, ki jih spominjajo na delo rudnika v Zabukovici. /. J. DRUŽINA POJE V ANDRAŽU Tudi letošnja prireditev Družina poje je v polni pripravi. Prizadevni prireditelji imajo za letošnjo prireditev že vse pripravljeno, povabili pa so tudi nekaj visokih gostov. Svojo udeležbo so najavili predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, minister za kulturo Janez Dular ter akademik Ciril Zlobec: Prireditev bo v nedeljo, 25. avgusta. Posneli jo bodo tudi za radijsko oddajo Iz naših krajev._____________________________ PETERLETOVE KOLESARSKE EKIPE PA OD NIKODER Na tisoč kilometrov dolgi poti s kolesi po Sloveniji bi se v torek naj zaustavila Peterletova kolesarska ekipa v Okonini pri Na-zaiju. Že od 17.00 ure so nanjo čakali predsedniki strank slovenske pomladi pri novi zasebni pivovarni Hrenovih. Kljub temu, da so čakali do 22.00 ure, se ekipa ni pojavila. Kot so izvedeli, je ekipa namesto po Zadreški dolini, kjer so jih čakali, kolesarila po Savinjski dolini do Radmirja, tam pa so obrnili proti Gornjemu Gradu. Šele okoli 22.00 ure so razočarani zvedeli, da ekipe ne bo, nator so se razšli, čeprav so dolgo čakali na najavljen visoki obisk. Kdo je ekipo uspel popeljali po napačni poti, niso uspeli zvedeti, čeprav so Nazarjani bili zaradi tega zelo razočarani. -nko DOGOVOR O UREDITVI CESTNIH RAZMER Že dalj časa so prometne razmere na cesti Arja vas - Velenje v Pirešici problematične, odkar poteka intenzivna gradnja avtoceste na odseku Arja vas - Vransko, pa so postale nevzdržne. Zaradi prevoza velikih količin kamnitih agregatov iz kamnoloma Pirešica so prebivalci Galicije izpostavljeni prahu, hrupu in povečani nevarnosti prometnih nesreč. V torek, 6. avgusta, so se predstavniki KS Galicija sestali z županom občine Žalec Milanom Dobnikom, z vodjem oddelka za komunalne zadeve Slavkom Šketo ter s predstavniki Cestnega podjetja Celje in DARS-a. Poudarili so, da si že od leta 1993 na strpen način prizadevajo razrešiti problem, vendar zdaj, ko se približuje pričetek novega šolskega leta in bodo učenci v nevarnosti na poti v šolo, ne morejo več odlašati. Nujno je urediti ustrezno signalizacijo in postaviti prometne znake, ki bodo omejevali hitrost, prav tako pa je potrebno postaviti protihrupne ograje vsaj na treh mestih. Milan Dobnik je dejal, da občina sama finančno ne bo zmogla sanacije ceste. Predlagal je, naj bi sredstva prispevali tudi porabniki in proizvajalec materiala, ki ga prevažajo po cesti, DARS in lastniki objektov, ki bodo uporabljali parkirišča. Prav tako je predlagal prevoz osnovnošolcev iz krajevne skupnosti Galicija v šolo, saj bi bili tako otroci na poti v šolo v manjši nevarnosti. Dogovarjali so se tudi, ali je za izvedbo sanacijskega projekta resnično potrebno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje, kar bi izvedbo del gotovo preložilo na naslednje leto. Odločili so se za krajši postopek priglasitve, ki bo omogočil z deli pričeti že v letošnjem letu. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Celje, katerega predstavnik je dejal, da bi bilo mogoče popoln projekt izdelati do srede septembra, dela pa izvesti še v tej gradbeni sezoni. Projektant bo dela izvajal v stalnem stiku z občino in krajani. Direktor DARS-a Jože Brodnik je dejal, da je DARS z izvajalci del na avtocesti sklenil pogodbo, v kateri je zapisano, da so izvajalci dolžni vse poškodovane ceste spraviti v prvotno stanje. DARS spremlja stanje na cestah in zahteva sprotno popravilo, ob zaključku gradnje avtoceste pa bodo odpravljene vse poškodbe. Zagotovil je, da si je pripravljen enkrat mesečno sam ogledati stanje v Pirešici. Prevoz kamnitih agregatov iz kamnoloma Pirešica naj bi bil končan v letošnjem oktobru, kar pa ne pomeni, da se bo tudi zmanjšal promet na cesti Arja vas - Velenje. Kot prvi ukrep za ublažitev prometnih težav v Pirešici je že bila dana vloga za postavitev prometnih znakov, ki bodo omejevali hitrost. Odločba je bila pravnomočna 4. avgusta 1996, prometni znaki pa so že naročeni. NATAŠA VERK RADIO CELJE 95,1 95,9 1(0,3 MHi NOVA ENOTA HKS V GRIŽAH Hranilno kreditna služba na področju Savinjske doline nadaljuje s tradicijo nekdanje zadružne posojilnice in hranilnice ter ohranja navezanost na slovensko zemljo. Njene poslovne enote so razvejane po vsej Savinjski dolini, nova pa je pred kratkim odprla svoja vrata v Grižah v Domu svobode. V Hranilno kreditni službi opravljajo vse posle plačilnega prometa za občane, vodijo žiro račune za kmete in obrtnike, najemajo in dajejo kredite varčevalcem in ustanoviteljicam. Posebno ugodno kreditirajo razvoj kmetij in podeželja, nudijo kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov in gotovinske kredite. Vodijo tudi žiro in tekoče račune za občane ter nudijo varčevanje v tolarjih z devizno klavzulo z nespremenljivimi obrestmi. V njihovi ponudbi je tudi plačilna kartica HKS, s katero je plačevanje preprosto, plačilo računov pa odloženo. Kartica HKS je dobro sprejeta na prodajnih mestih v Savinjski dolini. SJ. eaergetskih vodov skozi center vasi. Posodobitev bo vsekakor zagotovila večjo varnost peščev in prispevala k lepšemu videzu vasi. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV NAJNIŽJI NIVOJI SBI SAVINJSKA BODZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd. ŽALEC Na Ljubljanski borzi, d.d., Ljubljana smo bili priča ponovnemu rekordu v smislu padanja SBI, saj je ob koncu trgovanja dne 19.7.96 dosegel do sedaj najnižjo vrednost, in sicer nekaj manj kot 911 točk. Tega dne se je med trgovanjem spustil za nekaj minut celo niže. Trenutno se je SBI rahlo povečal, ampak vedno znova zaniha navzdol. Pozitivno pri tem je predvsem to, da se dosežena spodnja meja viša. Sicer pa borzni strokovnjaki na jesen razmišljajo o spremembi sestava SBI. Večji delež v njegovi sestavi bodo imele delnice olastninjenih podjetij iz t.i. realnega sektorja. Te so tudi čedalje bolj zanimive za naložbe s strani tujcev, ki se pri svojih nakupih obnašajo kot strateški vlagatelji na podlagi natančnih analiz uspešnosti podjetja in prvih dividendnih donosov, ki so jih dosegla ta podjetja. Večina naših investitorjev se še ne obnaša tako, zato se tudi pojavljajo takšna nihanja. Trenutno je veliko pozornosti usmejene na delnice tistih podjetij, ki še niso uvrščene na borzo in ki niso še niti na registrskih računih v KDD. Med temi prednjačijo predvsem delnice LEK-a, ki bodo na borzo uvrščene prvi teden septembra. Cena jim solidno raste, ni pa še dosegla tiste, po kateri je bila izvršena javna prodaja. Trenutno se giblje od 8.500 do 9.000 SIT za delnico. V nadaljevanju vam posredujemo seznam delnic, ki ste jih pridobili z vložitvijo lastninskega certifikata, in ki jih lahko prodate na sedežu naše družbe ali pa vam pri prodaji le-teh posredujemo. . CETIS Celje • ETOL Celje . FRUCTAL Ajdovščina . GORENJSKI TISK Kranj . HELIOS Domžale • ISTRABENZ Koper • KRKA Novo mesto • LEK Ljubljana . LUKA Koper • PETROL Ljubljana . PIVOVARNA Laško • PIVOVARNA Union Ljubljana • RADENSKA Radenci • GROSIST Gorica • GEA TOV. OUA Slov. Bistrica • DROGA Portorož . KOLINSKA Ljubljana • KOMPAS HOTELI Ljubljana • KOVINOTEHNA Celje . LESNINA EMU Slov. Bistrica • LISCA Sevnica • LOKA Škofja Loka • MERCATOR Ljubljana • PINUS Radeče . SLOVENIJALES Ljubljana . TOVARNA SLADKORJA Ormož Ker se cene sproti spreminjajo, jih ob tej priložnosti ne bomo navajali, sporočamo pa, da smo vam za vse informacije na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Na vaša vprašanja smo pripravljeni tudi javno odgovoriti. Zato lahko morebitne predloge in vprašanja pustite v uredništvu. Marija Rančigaj SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC Veselimo se sodelovanja z vami! REKREACIJSKI CENTER CIZEJ ORLA VAS ŽE SPREJEMA KOPALCE Z izgradnjo avtoceste skozi Savinjsko dolino se v mnogočem spreminja podoba doline, zaradi nje pa so tudi prizadeta nekatera kmetijska posestva. Pri Cizejevih v Orli vasi so izgubili 1,5 ha dobrih njivskih površin, na katerih so bili nasadi hmelja. Cizeji so se morali ozreti po drugačni dejavnosti, ki bi jim nadomestila dotedanji dohodek od hmelja. Odločili so se, da bodo sredstva, dobljena za zemljišče, koristno vložili v rekreacijski center z bazenom. Ker bo le nekaj sto metrov stran tudi izvoz z avtoceste, menijo, da napravo, vhodno recepcijo, garderobe, sanitarije. V sestavu rekreacijskega centra je plavalni bazen razgibanih oblik s 300 m2 vodne površine in otroški bazen. Bazen je opremljen s talnimi in stenskimi vhodnimi šobami za masažo. Ker je bazen namenjen tudi neplavalcem, je globina vode od 125 do 145 cm, ločena pa je z dobro vidno modro črto. Bazen je v vseh vitalnih delih osvetljen, na sredini pa je njegova maskota pingvin ter slap v obliki gobe za masiranje zgornjega dela telesa. Pri Cizejevih se bodo v bodoče namakali Savinjčani Foto: I. J. VSE NARED ZA 29. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU Zaključene so priprave za drugo največjo tovrstno prireditev v Evropi. Največja poslovna prireditev v Sloveniji bo letos odprla vrata že devetindvajsetič. Po številu razstavljalcev in tudi po številu obiskovalcev se celjski obrtni sejem postavlja ob bok vsem podobnim prireditvam v tujini in je za Manekenskim sejmom druga največja tovrstna prireditev v Evropi. bo rekreacijski center na ravno pravi lokaciji. Sam kraj do zdaj ni imel ne trgovine in ne gostilne, zato je rekreacijski center pomemben tudi za kraj. Med zadovoljnimi krajani so se že pojavile tudi želje po oživljanju kmečkega turizma in nudenju tujskih sob, saj bo rekreacijski center gotovo privabil turiste. Milan Dobnik je zato v rekreacijskem centru sklical tiskovno konferenco in povedal, da je center nastal čisto samostojno in je zanj zvedel, ko je bil že v končni fazi in se je za pomoč nanj obrnil lastnik Stanko Cizej. Stanko Cizej je povedal, da se je za gradnjo rekreacijskega centra odločil, ker po izgubi zemlje ni videl perspektive v kmetijstvu. Projekt so izdelali v Savinja projektu iz Žalca, gradbena dela pa so se pričela v letošnjem marcu. Objekt, v katerem je spremljajoči bistro, je sicer že bil postavljen, morali pa so ga posodobiti in primerno prilagoditi dejavnosti. Vse ostalo so zgradili na novo: strojnico s fillrimo Dela je opravil Vegrad Velenje kot najugodnejši ponudnik, keramičarska dela pa je opravil samostojni podjetnik Božič iz Šentjurja. Lastnik Stanko Cizej je hvaležen tudi sosedom, ki so mu dali potrebna soglasja in mu bili vseskozi pripravljeni pomagati pri delih, ki jih je lastnik opravljal sam. Največ nasprotovanj je bilo s strani naravovarstvenikov, ki so zahtevali posebne čistilne naprave za sanitarije. Lastnik je moral te naprave posebej naročiti. Filtrime naprave so uvožene in izdelane po najsodobnejši kalifornijski tehnologiji. Ob bazenu nameravajo zgraditi še ustrezno ogrevalno napravo ter fitness center. Za zimsko obdobje pa načrtujejo zgraditi še dvorano za igranje namiznega tenisa. Ob rekreacijskem centru imajo v lasti tudi dovolj površin, da bodo morda pozneje lahko uredili še avtokamp. Center z bazenom je odprt vsak dan od 10. do 22. ure, če bodo temperature ustrezne, bodo imeli tudi nočno kopanje. IVAN 1URHAR Letošnje geslo prireditve je Ogledalo slovenske uspešnosti, sejem bo obsegal 55.000 m2, razdeljen pa bo na več nivojev. Organizatorji skušajo prisluhniti najbolj aktualnim temam, med katerimi bo letos v središču pozornosti tema Siva ekonomija ali delo na črno. Pripravili bodo tudi strokovni posvet, na katerem bodo obravnavali aktualna vprašanja na področju obrti. Državne institucije bodo na celjskem obrtnem sejmu pripravile strokovne prireditve. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Pospeševalni center za malo gospodarstvo bosta predstavila projekte in programe malega gospodarstva, Slovenska izvozna družba pa bo predstavila dejavnosti in novosti na področju zavarovanja izvoznih poslov. Na obrtnem sejmu tudi ne bo manjkalo poslovnih srečanj. Najavljene so že poslovna konferenca malega gospodarstva držav srednje evropske pobude SEP, poslovne konference z obrtniki Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Italije. Na petih poslovnih konferencah naj bi se srečalo več kot 150 potencialnih poslovnih partnerjev, ki se zanimajo za vse oblike poslovnega sodelovanja. Tudi sami razstavljalci najavljajo posamezne predstavitve, ki bodo namenjene novim tehnologijam, računalništvu in razvoju na posameznih področjih. Predstavili se bodo tudi inovatorji, najavljeno pa je srečanje z inovatorji sosednje Hrvaške. Posebno težo bosta letos imela posvetovanje slovenskih urarjev in predstavitev računalniških programov za posamezna področja. Letos bodo predstavili deficitarne poklice in njihove programe za učence sedmega in osmega razreda osnovnih šol. Ta predstavitev bo potekala vsak dan od 10. do 15. ure na galeriji dvorane A. Sodelovale bodo številne poklicne šole in Republiški center za poklicno izobraževanje. Na informativnem prostoru v dvorani A bodo predstavili informacijski sistem INFO HANDY, ki letos uvaja vrsto novosti. Tako je urejen register obrtnikov, v katerem je 55.000 naslovov, tega pa bodo še nadgradili s poslovnimi podatki. Vključili se bodo v internet in uvedli elektronsko pošto, v katero bo vključenih vseh 62 območnih obrtnih zbornic. Posebna novost letošnjega sejma bo predstavitev domače in umetne obrti, ki ima že svoj tradicionalni prostor v hali A. Letos bo predstavljenih 10 starih obrti, ki jih redkeje srečamo, zato jih želijo organizatorji še posebej predstaviti. Na obrtnem sejmu bodo tudi letos podelili tradicionalna priznanja Obrtne zbornice Slovenije, Celjskega sejma ter Občine Celje. Letos bo kot novost prvič podeljen briljantni ceh. Obrtniki se bodo v času sejma pomerili tudi na športnem področju. -nko ŠTIRJE LUČKI DNEVI V Lučah ob Savinji se je 8. avgusta pričela že sedemindvajseta prireditev Lučki dan. Prireditelji so pripravili ponazoritev življenja “vlcarjev” in spravila lesa, obujanje starega ohcetnega običaja in sprevod ljudskih godcev, procesijo v čast farnemu patronu Sv. Lovrencu ter prikaz starih običajev, orodij in opravil. Za zaključek so za pokušnjo ponudili pristne lučke jedk___________________________ DAN SLOVENSKIH HMELJARJEV V soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, so v Braslovčah že štiriintridesetič pripravili tradicionalni dan slovenskih hmeljaijev, imenovam Hmeljarski likof. Prikazali so kmetijsko mehanizacijo ter odprli razstavo 20 slikaijev, ki so letos prvič sodelovali na likovni koloniji Žovnek 96. Osrednja prireditev se je v nedeljo pričela s sprevodom skozi trg Braslovč. GOLDINGOVI LASTNINSKI NAČRTI Bruno Randl, diplomirani inženir računalništva, je direktor podjetja Golding že pet let, v zadnjem času pa si je kot glavno nalogo zadal čim bolje izvesti program lastninjenja podjetja. V prihodnje naj bi bil Golding sestavljen iz treh podjetij; osrednje podjetje bo Gostinstvo Žalec, ki bo združevalo restavracijo Gaberje, bife Fervega in gostilno Rečica pri Savinji. Poleg tega bosta ustanovljeni še dve podjetji: Kolodvorska restavracija v Žalcu ter slaščičarni v Žalcu in Šentjurju, ki bosta sku-Paj tvorili eno podjetje. Nepremičnine bodo ostale v lasti o-srednjega podjetja Gostinstva Žalec, ostala oprema pa bo ostala v lasti novonastalih posameznih podjetij. Postopek lastninjenja je že prišel do faze prvega soglasja, vendar z nekaterimi težavami. “Po sprejetju zakona, da Agencija za plačilni promet ne sme sama razsoditi, ali je nek kapital vračljiv v naravi ali ne, smo se znašli v težavah,” je povedal Bruno Randl. “Gre predvsem za poslovne prostore ter za zemljišča, ki so pozidana in po zakonu niso predmet plačila. Razlaščenci ali njihovi dediči pa lahko vseeno upočasnijo izvajanje našega programa lastninjenja. Dokler se taki problemi ne razrešijo, tako dolgo ni mogoče pridobiti ustreznega soglasja. Mi smo tri primere predali ustavnemu sodišču, vendar upamo, da bodo ugodno rešeni, da bomo lahko z lastninjenjem čim prej nadaljevali.” Podjetje Golding si želi najkasneje v novem letu pričeti z delovanjem novooblikovanih podjetij in imeti vsaj do začetka leta 1997 čisto situacijo v kapitalskem smislu. Ker bo postopek lastninjenja trajal še tri do pet let, se bodo po besedah direktorja Ran-dla trudili, da ne bodo kapitalsko osiromašili svojih treh podjetij. V tem obdobju lastninjenja naj bi stekel odkup 40 odstotkov podjetja, ki bodo do takrat v lasti razvojnega sklada. Po petih letih se bo podjetje Golding Žalec lahko dokončno lastninsko oblikovalo. “Zaposleni so večinoma vložili certifikate v naše podjetje, več pa smo pričakovali od nekdanjih zaposlenih oziroma od upokojencev. Te bomo zdaj še enkrat pozvali, naj viške certifikatov, ki so jim jih vrnila druga podjetja, vložijo k nam,” je dejal direktor Goldinga. “Od leta 1990 do pričetka lastninjenja smo tudi izplačevali nižje osebne dohodke, kot bi jih glede na slovensko povprečje lahko. Do tega denaija smo še upravičeni, z njim pa bomo skušali odkupiti del podjetja.” Poleg tega, da se v Goldingu intenzivno ukvarjajo z lastninjenjem, pa tudi spremljajo dogajanje v svoji okolici. Gradnja avtoceste ne vpliva veliko na njihovo poslovanje, bojijo se le, da bo njihova gostila v Ločici pri Vranskem izgubila svojo pozicijo. Avtocesta bo tam namreč speljana tako, da se vozniki ne bodo več ustavljali pri gostilni. Vse večja je konkurenca, še zasti na Celjskem, odkar Interspar nudi malice in kosila. “Veliko je tudi nelojalne konkurence, saj nekateri privatniki v svojih lokalih postavljajo zelo nizke cene. Mi si tega kot državno podjetje seveda ne smemo dovoliti. Tu bi morala država urediti razmere pri nabavi in prodaji pijač ter na področju zaposlovanja. Kar pa zadeva kvalitetno ponudbo in proizvodnjo, se v Goldingu konkurence ne bojimo,” je zagotovil Bruno Randl. Povedal je, da se bodo v prihodnjeveliko ukvarjali z razvojnim programom, poskusili ponuditi svoje storitve še več po-djetjim in posameznikom, zlasti pa je cilj zaposlenih v Goldingu v prihodnosti postati lastnik vsaj 51 odstotkov deleža kapitala svojega podjetja. NATAŠA VERK GOLDING se imenuje žalsko podjetje za gostinstvo in turizem, ki je specializirano predvsem za pripravo malic. Pmv zaradi te specializacije je v minulih petih letih po osamosvojitvi Slovenije okusilo težke čase. “Kakor so propadala podjetja na celjskem in žalskem področju, tako smo tudi mi imeli vse manj prometa, saj ni bilo več toliko odjemalcev malic in kosil," nam je povedal Bruno Randl, direktor podjetja Golding. "V Celju je restavracija Gaberje prej oskrbovala velika podjetja, kot so bila Emo, Klima, Libela in Zlatama Celje. Takrat smo v najboljših časih skuhali po 7000 malic, zdaj pa jih skuhamo okrog 700. Pa vendar smo se v teh petih letih trudili preživeti in še vedno je v našem podjetju zaposlenih 700 delavcev." NOVA “OBLIKA” CESTE SKOZI NASELJE DOBRIŠA VAS? Marsikdo, ki se vozi po lokalni cesti od Žalca do Petrovč skozi naselje Dobriša vas, si zastavlja vprašanje, zakaj je asfaltirana le polovica cestišča. Na KS Petrovče so povedali, da se z asfaltiranjem ceste niso strinjali trije stanovalci in so v času asfaltiranja z osebnimi avtomobili preprečili delavcem cestnega podjetj dokončno ureditev ceste. Cesta bo sedaj ostala takšna, kakršna je - pol asfaltirana in pol makedam. Zaradi tega dejanja bodo stanovalci soseske ostali tudi brez javne razsvetljave. ALENKA TURNŠEK ROBI - FANT SPRETNIH ROK Robija sem spoznala čisto po naključju. Kupovala sem darilo in ko je bilo kupljeno, ga je bilo treba še zaviti. Zavila sem v cvetličarno in bila kar malce presenečena, ko sem na drugi strani pulta zagledala visokega fanta. Fant pa cvetličar. No to ni ravno pogost pojav, še posebno ne fant, ki bi bil tako spretnih rok in tako polne glave domislic. Darilo mi je zavil na prav poseben način, pri tem pa je uporabil barvast papir, juto, steklo, posušene gobe. Bila sem pijetno presenečena nad njegovim končnim izdelkom in nisem si mogla kaj, da ga ne bi predstavila širši javnosti. Od kod želja, da postaneš cvetličar? Že kot otrok sem imel rad rože. Mama mi je dodelila majhen kos zemlje in tam sem potem vrtnaril. Pri tebi je vsako darilo nekaj posebnega - unikatnega! Od kod jemlješ vse te ideje? Ideje prihajajo kar same od sebe. Sicer pa sem naročen na nemško floristično revijo, obiskujem razne predstave in ko združim vse to nastane, kar pač vidite. Včasih so za zavijanje daril uporabljali celofan in pentljo. Ti pa pri aranžiranju uporabljaš cel kup drugih stvari - za katere si ljudje niti ne predstavljajo, da lahko služijo v takšne namene. V cvetličarni je ogromno matariala, ki ga lahko z malce domislice spretno uporabiš za dekoracijo darila - od suhih gob, frnikol, gumbov, trakov, krep papirja do jute. Odvisno pa je koliko časa ti stranka da za izdelavo. Prav gotovo lahko pri nekomu, ki darilo prinese in pride ponj kasneje uporabiš več domišljije, vpleteš vanj več svojih zamisli, kot pri nekomu, ki želi imeti darilo aranžirano v nekaj minutah. Si se kdaj udeležil kakšnega tekmovanja s področja aranžiranja? Lansko leto sem bil na tekmovanju Aoristov Slovenije v Novi Gorici. Dosegel sem 11. mesto. To tekmovanje je bilo povezano z velikimi finančnimi zmožnostmi. Nikogar med nami ni, ki se ne bi razveselil darila. Čeprav je to darilo čisto majhno, pa je, ko pride izpad Robijevih rok, nekaj posebnega. Prava paša za oči in presenečenje za obdarovanca. Alenka Turnšek VEČNO ZELENE MELODIJE V celjskem Lapidariju so priredili Večer večno zelenih melodij, na katerem so zadovoljno občinstvo v dvournem koncertu zabavali najbolj priznani pevci in pevke slovenske popevke iz šestdesetih let. Na oder so v spremljavi Mojmiija Sepeta in njegove skupine stopili Lado Leskovar, Rafko Ingolič, Stane Mancini in vsi ostali. Poleg teh sta nastopili tudi dve mlajši slovenski pevki, Damjana Golavšek in Tatjana Dremelj. Dnevni center za otroke in mladostnike OTROCI V PODMORNICI Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica je začel delovati 11. decembra 1995 v kletnih prostorih Centra za socialno delo Žalec. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo učne težave, katerih starši so popoldan pogosto zaposleni ali odsotni ter tistim otrokom, ki bi si želeli popoldan preživeti bolj aktivno. V Podmornici otrokom nudijo zadovoljitev osnovnih potreb, kot so ljubezen, varnost, sprejetost, pridobivanje pozitivnih izkušenj in spodbud... Podmornica je odprta od ponedeljka do petka med 11. in 17. uro. Ko je dnevni center pričel delovati, so tja povabili nekaj otrok, zdaj pa že prihajajo sami, največkrat na povabilo prijateljev. Prihajajo prostovoljno, ostajajo pa različno dolgo. Med njimi so fantje in dekleta, največ je osnovnošolcev od prvega do osmega razreda, prihajajo pa tudi srednješolci. Dnevno obišče Podmornico od 25 do 35 otrok in mladostnikov. mladostnikih razvijati občutek povezanosti, samospoštovanja, delovne navade, vztrajnost ter tolerantnost in strpnost. Ustvariti želijo možnosti za delo in učenje ter za razvedrilo in sprostitev, ob kateri bodo otroci občutili zadovoljstvo. Program je naravnan preventivno, saj usmerjanja otroke in mladostnike v konstruktivne aktivnosti, vzpoduja k zdravemu V dnevnem centru Podmornica sta zaposlena dva delavca, dekle in fant, saj so želeli omogočiti otrokom identifikacijo tako z moškim kot tudi z ženskim likom. Pri izvedbi posameznih dejavnosti povabijo tudi zunanje sodelavce. Pri sestavi programa se poskušajo čim bolj približati potrebam in željam otrok in mladostnikov. Pomagajo jim pri učenju in pisanju domačih nalog, pogovarjajo se o zanimivih temah, učijo se različnih spretnosti, igrajo se družabne igre, ob četrtkih izvajajo različne likovne delavnice, spoznavajo spretnosti kuhanja in načrtujejo izvedbo različnih krožkov. Posredno poskušajo pri otrocih in načinu življenja in k zdravemu osebnostnemu razvoju, s tem pa preprečuje razvoj različnih oblik motenj. Podmornica je tudi prostor, kjer se sestajajo skupine otrok in mladostnikov za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose. Za zaključek pa še nekaj odgovorov mladostnikov na vprašanje, zakaj obiskujejo Podmornico. Aljoša, Darko, Davor in Tilen jo obiskujejo zato, ker jim je v Podmornici lepo in lahko pišejo po stenah. Jan rad posluša glasbo in oblikuje likovne izdelke. Anja, Ivan in Nina tu najdejo prijatelje za družabne igre. Tomo Turnšek je pevec v rock skupini Uncte Jack iz okolice Žalca. Kot mlad glasbenik in član skupine, ki se je že soočila s prvimi ovirami in uspehi, nam je opisal drugo plat medalje ukvarjanja s popularno glasbo pri nas. Tomaž Turnšek: “Tudi v glasbi je potrebno pogledati drugo plat medalje!” Foto: S. J. Tomo Turnšek sam piše večino besedil za skladbe skupine Uncle Jack. “Najrajši izvajam skladbe z mojimi besedili, saj tako za vsako besedo vem, kaj sem hotel z njo povedati oziroma v njej takoj najdem pravo asociacijo na tisto, kar sem občutil, ko sem besedilo napisal. Če je besedilo napisal nekdo drug, ima morda ta o njem drugačno vizijo, ki je jaz morda ne razumem tako kot on. Namen besedila je seveda, da ga ljudje na koncertu slišijo. Tu pa se pojavi problem, saj je zelo malo koncertov pri nas dobro ozvočenih. Šele v zadnjem času se mi zdi, da se je ozvočenje toliko izboljšalo, da je na koncertu sploh mogoče slišati in razumeti vokal. Še pred dvema letoma so bili koncerti, na katerih je publika lahko sploh slišala vokal, zelo redki, še težje pa je bilo besedilo razumeti. Sicer se na ozvočenje ne spoznam, imam pa občutek, da marsikdo, ki si kupi ozvočenje, misli, da je s tem že naredil vse. Marsikdo lahko ima ozvočenje, malo pa je takih, ki znajo res narediti dober zvok na koncertu. To je tako, kot če bi si nekdo kupil dober avto, pa ni važno, koliko kilometrov bo z njim prevozil, samo da ga ima. Poleg tega se pojavlja še problem na koncertih, kjer igra več bendov. Mislim, da se načrtno dela tako, da se zvok razlikuje pri vsakem od njih -najmanj znani imajo najslabši zvok, bolj znani boljšega, najbolj znani najboljšega. Mislim, da je vsaj polovica koncertov tako narejenih. Velikokrat pa je zvok slab tudi zato, ker se izvajalci na odru ne slišimo. Če se monitorji -torej zvočniki na odru - dobro slišijo, lahko pevec zares dobro odpoje, ostali pa dobro odigrajo. Če pa sam sebe ne slišiš, potem ne veš, kaj sliši publika in nimaš občutka, kako dober je tvoj nastop. Vendar ni vse odvisno od ozvočevalcev, ampak mora bend dobro igrati. Če sam bend ne zna narediti nekaj dobrega, ti tudi najboljši ozvočevalec ne more pomagati.” “Kakšen pa je občutek biti na odru?” “Krasen, najboljši, ampak seveda, če imaš dobrega ozvo-čevalca, ki želi tudi sam narediti dober zvok. Poleg tega je najpomembnejša seveda zadovoljna in pozitivno razpoložena publika. To sta dve bistveni osnovi za dober koncert.” “Kakšna pa je današna publika na koncertih? Pravijo, da je precej mlajša kot pred leti.” “Res je publika drugačna kot nekoč - mlajša, bolj kritična, težje zadovoljiva, predvsem pa željna dobre glasbe. Spominjam se koncertov pred leti, ko je bilo veliko ljudi in je bila publika prijetna. Ljudje so bili manj agresivni in so prišli predvsem poslušat glasbo.” RADIO CELJE “Pa je res, da so bendi, ki so najbolj popularni, tudi najbolj kvalitetni?” “Mogoče v svojem poslu; očitno se znajo promovirati, priti v časopise, na televizijo in na radio. Preko medijev lahko s svojo glasbo bolj prodrejo do ljudi. Glasba je samo ena od stvari v tem poslu, še zdaleč pa ni edina. SENCA SNA Tam daleč proč, zvezde. čakaš svoj pooos. K„, vedno skrit, .e sence plešejo svetnika ples. Če tudi klanja se dan, več te ne zbudi. zdaj “itTUo. s,ede. laj je čas, da vrneš se nazaj n poravnaš svoj dolg. aj ko prebodel si noč ,1 .n kncal na pomoč. .....'''' Če nek proizvod nima reklame, nima skoraj nobene možnosti, da se bo prodal na trgu ali pa se bo prodal v zelo majhnem obsegu. Enako je v glasbi; če ne gledaš MTV, ne boš vedel. kateri bendi so v svetu najbolj popularni in tudi ne boš kupoval njihovih nosilcev zvoka. Če pa gledaš in vidiš nekaj, kar ti je všeč, boš tisto tudi kupil. V svetu je že precej očitno, da televizija v precejšnji določa, kdo bo uspel in kdo ne. Mislim pa, da vsak, ki ima dovolj volje in zna potrkati na prava vrata, lahko tudi uspe.” “Bend torej mora imeti nekega managerja, ki zanj potrka na prava vrata. Ali pri nas obstojajo managerji ali morajo člani benda vse storiti sami?” “Mislim, da si morajo bendi v Sloveniji večinoma - razen redkih izjem - vse organizirati sami. Imeti bend pomeni tudi veliko dela. Imeti moraš inštrumente, zbrati prave ljudi, ki so zainteresirani za glasbo, katere pa Stric Jaka vsekakor ima. Imeti moraš prostor za vaje, treba je imeti koncerte in hkrati seveda CD-je, kar pa je vse povezano s stroški. Tistim, ki so bolj komercialno usmerjeni, je vse to verjetno lažje, drugi pa morajo več tvegati. Vendar pa mislim, da se da čisto vsako, tudi še tako nekomercialno glasbo, z uspehom ponuditi na trgu, čeprav so teksti angleški in je glasba drugačna od tiste, ki gre najbolj v prodajo. Uspe lahko vsakemu, ki ima dovolj želje in volje.” “Zakaj je večina vaših tekstov v angleščini?”' “Lažje je pisati v angleščini kot v slovenščini. Zame osebno je angleščina mehkejši, bolj speven jezik kot slovenščina. V glavnem sem vedno poslušal tuje, angleško govoreče bende, naših pa zelo malo. Angleščina tako nekako pride v uho in je v glasbi bolj domača. Sicer se sam najbolj naslanjam na kitaro, ki je zame osnova benda. In kakor imam v ušesu zvok kitare, tako sem tudi bolj navajen na angleške tekste. Sicer je pri nas precej dobrih slovenskih besedil, ampak meni osebno jih je všeč zelo malo.” “Vnele Jack obstaja že tri leta. Ali se vam je delo do zdaj že finančno izplačalo?” “Finančno ne. Na koncertih bendi velikokrat igramo zastonj ali po zelo nizki ceni, pa čeprav ne igramo prvič ali drugič, ampak že tridesetič ali stotič ali celo večkrat. Vendar pa sam rajši igram velikokrat in za manjše plačilo kot pa manjkrat za višjo ceno. Saj gre v bistu za užitek v glasbi in ne za denar. Denar je pomemben le toliko, da se pokrijejo stroški. Bendi v začetku svojega delovanja navadno ne zmorejo pokriti vseh stroškov sami, zato si morajo poiskati sponzorja. Snemanje v studiu je lahko dolgotrajno in zato drago, če hočeš narediti res dober izdelek, saj vsaka stvar potrebuje svoj čas. Pomemben je tudi dober producent, saj je veliko odvisno od njega. Producent natančno ve, kako posneti tisto, kar hočeš. Je kot arhitekt, glasbenik pa kot gradbenik na njegovem gradbišču.” “Vse bolj so pomembni tudi videoposnetki. ” “Mislim, da smo postali razvajeni; najprej pogledamo videospot in nato poslušamo glasbo. Vendar moraš imeti videospot prav tako, kot ima neko podjetje reklamo za svoj izdelek.” “Vsak bend bi torej potreboval neko ekipo ljudi, ki bi mu pomagali k uspehu.” “Bend mora biti seveda zainteresiran, da si poišče ljudi, ki mu bodo pomagali. Idealno je, če imaš svojega ozvočevalca, nekoga, ki skrbi za tvojo promocijo v medijih, nekoga, ki ti organizira nastop na koncertu. Potem ima bend čas dejansko ukvarjati se z glasbo. Tako pa, bolj ko se trudiš, več stvari moraš početi, ki nimajo prave zveze z glasbo.” “Kakšni pa so odnosi med slovenskimi bendi?” “Z bendi, ki so bolj lokalni in se z njimi dobro poznamo, smo v dobrih odnosih. Nekateri pa se obnašajo bolj zvezdniško in to ponavadi tisti, ki za to nimajo pravega vzroka. Na splošno mislim, da so odnosi bolj hladni in rivalski. Kakor koli že, vsi smo ljudje s svojo dobro in slabo platjo.” NATAŠA VERK GRAJSKE PRIREDITVE V LAŠKEM V sklopu Grajskih poletnih prireditev so v Laškem 26. julija pripravili koncert, na katerem je občinstvo prisluhnilo delom slovenskega skladatelja Janeza Matičiča. Sam skladatelj je nastopil na klavirju, poleg njega pa je nastopil še violinist Igor Ozim. Igor Ozim na violini Janez Matičič na klavirju OBNOVITEV CELJSKIH KINEMATOGRAFOV Po tem, ko se je število obiskovalcev kina zopet povečalo (v Celju je leta 1991 kino obiskalo 100.000 ljudi, v lanskem letu pa že 210.000), so celjski svetniki ugotovili, da sb celjski kinematografi potrebni prenove. V zadnjem času je bil dosežen velik korak naprej v razvoju reprodukcije slike in zvoka v kinodvoranah, v Celju pa temu razvoju niso sledili. Zadnja večja dela na celjskih kinematografih so bila namreč napravljena v začetku 70-let. Svetniki so sklenili, da bodo kot prvega obnovili Kino Dom, v katerem načrtujejo postavitev sodobnega in bolj funkcionalnega multipleks kinematografa, kakršne že poznajo v svetu. Najprej bodo obnovili celotno pritličje, zmanjšali obstoječo dvorano, vhodno dvorano povečali z novo urejeno kavarnico, uredili pa bodo tudi sanitarije, blagajno in servisne prostore. Nato naj bi v nadstropju uredili še dve dvorani. Vse tri dvorane bodo opremili s sodobno tehniko za reprodukcijo tehniko zvoka in slike. Za ostale kinodvorane imajo drugačne načrte. Ugotovili so namreč, da so celjske kinodvorane prevelike, saj niso skoraj nikdar polno zasedene, hkrati pa so tudi prostorsko neustrezne. Vendar pa sta stavbi, v katerih sta kinodvorani Union in Metropol, spomeniško zaščiteni, zato adaptacija ni mogoča; Zaradi tega načrtujejo v obeh urediti večnamensko dvorano; N.V. Janez Matičič je bil rojen leta 1926 v Ljubljani, že zelo zgodaj pa je pokazal svojo glasbeno nadarjenost. Študiral je violino in klavir, kompozicijo in dirigiranje. Med študijem je dobil nagrado Akademije za glasbo za delo Godalni kvartet. Leta 1950 je diplomiral iz kompozicije, naslednje leto pa še iz dirigiranja. V tem času je že nastopal v Londonu, Parizu, Miinchnu in drugod. Po daljši bolezni se je zaposlil na srednji baletni šoli kot pianist-korepetitor in profesor. Igor Ozim se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Po študiju na Akademiji za glasbo je odšel na izpopolnjevanje v London, kjer je bil njegov mentor znameniti Max Rostal. Leta 1953 je na mednarodnem tekmovanju ARD v Miinchnu dobil prvo nagrado, ki mu je odprla vrata evropskih in prekomorskih koncertnih dvoran. Njegov repertoar obsega 60 violinskih koncertov in številna komorna glasbena dela. Zdaj poučuje na Visoki šoli za glasbo v Kdlnu in na konservatoriju v Bernu. Poleg tega vodi tečaje po vsem svetu, vabijo pa ga tudi za člana strokovnih žirij najbolj znanih violinskih tekmovanj. Oba umetnika sta priznana tako doma kot v svetu, ta koncert Matičičevih violinskih in klavirskih skladb pa je bil le droben vpogled v skladateljevo delavnico, kjer so nastale kakovostne in umetniško iskrene stvaritve. RAZSTAVA VALENTINA OMANA Savinov likovni salon Žalec je pripravil 40. samostojno razstavo likovnih del akademskega slikarja Valentina Omana. Umetnik je bil rojen leta 1935 v Svetem Štefanu pri Beljaku, med leti 1958 in 1962 pa je študiral na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju. Samostojno je razstavljal v Italiji, Nemčiji, Franciji in drugod po Evropi ter za svoje delo prejel štiri posebna priznanja. Njegova dela so zbrana v sedmih zbirkah in v številnih zasebnih zbirkah. “Med njegovimi figurami veje stalen veter, ki ga slikar stalno zaustavlja, istočasno pa ga uporablja kot jadro. Dovoli, da spozna človek nekaj o sebi, nekaj, kar ostane tudi še po svoji smrti,” je o delu Valentina Omana dejal likovni kritik prof. Kristan Sotriffer. Razstavo so v Žalcu odprli v petek, 2. avgusta, na otvoritvi pa sta sodelovali likovna kritičarka Marlen Premšak in harfistka Pavla Uršič Kunej. TALIJA M. TALIJA M. IZ POLICIJSKE BELEŽKE VLAK TRČIL V OSEBNI AVTO. I. avgusta ob 10.32 je iz smeri Polzele proti Tovarni nogavic Polzela z osebnim vozilom vozil 65-Ietni Ivan J. iz Celja. Ko je pripeljal na nezavarovani cestno-železniški prehod, je zapeljal na progo in med tiri zaradi neznanega vzroka obstal v trenutku, ko je iz smeri Pariželj proti Žalcu pripeljal tovorni vlak, katerega je upravljal 40-letni Andrej P. iz Ponikve pri Šentjurju. Kljub zaviranju je vlak trčil v osebni avto, katerega je o-dbilo ob progo, kjer je obstal. Voznik Ivan J. se je v nesreči hudo telesno poškodoval in je bil odpeljan na zadravljenje v celjsko bolnišnico. TRČIL V DRUG AVTOMOBIL. 4. avgusta ob 11.45 je 22-letni Željko L iz Presarij vozil osebni a-vtomobil po Gotoveljski cesti v smeri križišča z magistralno cesto. V križišču z navedeno cesto ni. pustil mimo voznika osebnega avtomobila 47-letnega Rada M. iz Maribora, ki je vozil po magistralni cesti iz smeri Žalca proti Šempetru. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer se je voznik osebnega avtomobila, Željko I. hudo telesno poškodoval in je bil odpeljan v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. SILOVITO TRČENJE. 5. avgusta nekaj minut po polnoči, je iz smeri Žalca proti Ložnici vozila osebni avtomobil 20-letna Hanka Š. iz Gotovelj. V križišče z magistralno cesto Celje - Ljubljana je zapeljala v trenutku, ko je z njene desno strani, iz smeri Arje vasi, pripeljal voznik osebnega avtomobila, 32-letni Alfred Ž. iz Žalca. Med vozili je priško do silovitega trčenja, tako da je voznica padla iz avtomobila in na vozišču obležala hudo telesno poškodovana. Vozilo Alfreda se je prevrnilo na streho, voznik pa je v njem utrpel lahke telesne poškodbe. Oba poškodovana sta bila odpeljana v celjsko bolnišnico. DRZNA TATVINA. 26. julija okoli 17.00 je 75-letni Drago M. iz Žalca hodil po stezi vv bližini Zdravstvenega doma v Žalcu. Za njim je nenadoma pritekel mlajši moški, ki mu je iz rok iztrgal ročno torbico, tako da je oškodovancu v rokah ostal le usnjeni pas torbice. Neznanec je oškodoval Draga M. za okoli 60.000,00 SIT. VLOM V BISTRO. 27. julija je v noči na soboto neznanec vlomil v prostore bistroja Lučka v Levcu. Notranjost je v celoti preiskal in odnesel glasbeni stolp, žgane pijače, telefonski aparat, večjo količino različnih vrst cigaret in manjšo količino menjalnega denarja. Z dejanjem je lastnica Tatjana B. iz Levca oškodovanaza o-koli 100.000,00 SIT. ZAGOREL AVTO. 27. julija je Hajrudin K. iz Velenja v garaži stanovanjske hiše v Dobriču št. 18 vršil razna popravila na svojem osebnem avtomobilu znamke Opel ascona, pri delu pa mu je pomagal Ferid I. iz Zreč. Med valjenjem podvozja je pričela goreti izolacija, ogenj pa je nato zajel in v celoti uničil vozilo. Stanovanjski objekt zaradi nastalega požara ni bil ogrožen. Požar na vozilu so gasili gasilci iz GD Polzela. Nastala materialna škoda je ocenjena na o-koli 200.000,00 SIT. POŽAR V STANOVANJU. 28. julija okoli 11.50 ure je izbruhnil požar v stanovanju Srečka H. v stanovanjskem bloku na Tomšičevi ulici v Žalcu. Zagorelo je v kuhinji, kjer se je na štedilniku pregrela vsebina lonca, katerega je lastnik pred odhodom pustil na prižganem električnem štedilniku. V požaru je zgorela kuhinjska napa, poškodovani so še drugi kuhinjski elementi s štedilnikom in električno inštalacijo. V požaru, katerega so pogasili gasilci iz Žalca je nastalo za okoli 200.000,00 SIT materialne škode. VLOM V INTAL. 5. avgusta je neznanec vlomil v prostore Intala v Petrovčah. Odnesel je telefax znamke Panasonic, TV znamke Philips, videoplayer znamke Samsung, fotokopirni stroj znamke Minolta, 4 osebne računalnike, tiskalnik in tri telefonske aparate. Delniška družba je oškodovana za milijon tolarjev. POGIN RIB. 6. avgusta so v zgodnjih popoldanskih urah občani Šoštanja v reki Paki opazili umazano vodo in več poginulih rib. Poleg policistov so ogled opravili pristojni inšpektorji, ki so ugotovili, da je reka onesnažena od Termoelektrarne Šoštanj do izliva v Savinjo. Kaj je povzročilo močno onesnaženost, bodo ugotovili z analizo vzorcev vode in poginulih rib. Prve ugotovitve kažejo, da je pogin povzročila voda, ki je pritekla iz posebnega zajetja elektrarne. Kolikšna je nastala škoda, bodo strokovnjaki še ugotavljali, nesporno pa je, da je poginilo veliko število različnih vrst rib. KAJ BO Z MENIŠKO KUTO. 6. avgusta je med 12.00 in 13.45 uri neznanec vlomil v Župnijski urad Bočna pri Mozirju. Iz župnišča je odnesel redovno frančiškansko obleko s kapuco in žepni nož. Župnijskem uradu je povzročil za okoli ' 40.000,00 SIT materialne škode. mmmm + m. w ZGORNJESAVINJSKE PROMETNE CVETKE Tudi v Zgornji Savinjski dolini je veliko posebnih prometnih cvetk, ki jih nismo o-bravnavali v posebnih kronikah. S pomočjo OKC Celje smo uspeli zbrati nekaj takšnih, ki so se zgodile v zadnjih dveh mesecih. Mozirski policisti so opravili več preizkusov alkoholiziranosti in od 357 preizkusov ugotovili kar 140 primerov oziroma 39,8 odstotkov prevelike prisotnosti alkohola. Pogosto se srečujejo z močno “nadelanimi” pešci. Tako so 26. junija ob 17.30 v bližini gostilne v Spodnji Rečici našli ob cesti Darka N. iz Nazrij, ki si je za vzglavnik privoščil kar bankino. Da ne bi prišlo do česa hudega, so ga seveda odstranili. 5. julija so že zgodaj popoldne (ob 14.05) našli na Tratah pri Mozitju ob robu cestišča okrvavljenega Janeza B. iz Solčave. Alkohol ga je zdelal tako hudo, da je padel po cestišču in se poškodoval. Poskrbeli so za zdravniški pregled. Dva dni za tem, 7. julija, ob 12.40 uri, so na Poljanah obravnavali prometno nesrečo, ki se je na srečo končala le z zvito pločevino. Vzrok je bila vožnja po sredini vozišča, alkotest pa je Francu B. iz Poljan pokazal kar 2,33 g alkohola. Tudi 9. julija je pešec, 33-letni Anton iz Mozirja, hodil po sredini cestišča. Prepozno ga je opazila voznica osebnega avtomobila in ga zbila tako hudo, da je moral v celjsko bolnišnico. Kljub vsem akcijam, ki jih izvajajo policisti, so taki in podobni dogodki prej kot izjema pravilo, pa ne samo na področju Zgornje Savinjske doline, temveč tudi drugod. /. Jurhar ROJSTVA Petra BIZJAK iz Mozirja - fantka Natalija VINDER iz Žalca - deklico Cvetka ŠKREBLIN iz Petrovč - deklico Darja DEISINGER JAZBEC iz Griž - fantka Tanja JARUŽANIN i iz Žalca - fantka Metka BEZGOVŠEK | iz Žalca - fantka Zlatka JANČIČ iz Žalca - fantka Nada CILENŠEK iz Griž - deklico Nada RIBIČ iz Polzele - deklico Elizabeta MEKLAV iz Polzele - fantka Romana MALO PRAV ! iz Vranskega - fantka Alenka TURŠČAK iz Žalca - fantka Janja ROJNIK : iz Prebolda - deklico Cvetka STRA1IOVNIK iz Žalca - deklico Nives HALUŽAN-VASLE iz Šempetra - deklico Manja SIAPNIK iz Vranskega - tantka SMRTI Jože LEBIČ iz Laikove vasi, 63 let Franc ROPOTAR iz Dobrteše vasi, 75 let Angela HROPOT iz Zg. Grušovelj, 93 let Frančiška KRANJC iz Pernove, 77 let Marija PUNCER iz Žalca, 82 let Franc VASLE iz Andraža, 52 let Ivan PIRNAT iz Pongraca, 89 let : Stanislava ŠAIAMON iz Migojnic, 73 let Pavla ŠPORIN iz Prekope, 68 let Stanko LEDNIK iz Arje vasi, 82 let Angela KNAP iz Gotovelj, 81 let Irena Turnšek iz Žalca. 29 let Amalija PIRŠ iz Žalca, 68 let Mira Gomzi iz Dolenje vasi, 40 let Alojzij ŽAVSKI iz Gotovelj, 59 let Marija MAROVT iz Podvrha, 86 let POROKE Marjan METLIČAR iz Zabukovice m Milena BEZGOVŠEK iz Pongraca Franc RAMŠAK in Durda SOKOLIČ, oba iz Zg. Grušovelj Silvo TRAUNER in Božena BREČKO, oba iz Zg. Grušovelj Andrej OJSTERŠEK iz Rakovelj in Lidija STROPNIK iz Polzele Tomaž KRIČEJ iz Šempetra in Ksenija BREZNIK iz Trnovelj Boštjan VASLE in Blanka SEVNIK, oba iz Ločice Tomislav LEVA in Katarina MAROVT, oba iz Migojnic Peter IRMAN iz Šmartnega ob Paki in Cvetka POCAJT iz Polzele Vreimjeta 2, Tet.:063/m-686, 715-605 3310 Žalec 0609/635-717 ZAKAJ STAVKA MITJA ŠVIGELJ? Medijski vojni, ki je zadnje čase spet v prvem planu v Savinjski dolini, ni nikakor videti konca. Povzročil jo je nekdanji pomočnik direktorja Hmezad Export Importa, Mitja Švigelj, ki je v ponedeljek, 29. julija, spet začel stavkati, da bi dosegel svoje. Zgodba se vleče e iz let 1990 in 1991. Sedaj se je obrnil tudi na ministra Štera, češ da tudi njegove službe ne delajo, kot bi morale. Ne prizanaša niti nekdanjemu niti sedanjemu direktorju, pa tudi ne ministru dr. Ostercu, javnemu tožilcu Ostruhu in Birsi. Mitja Švigelj trdi, da je čist le on, vsi drugi pa so vpleteni v nečedne posle. Grozi celo z mednarodno ovadbo, če ne bodo ustregli njegovim zahtevam. Njegove zahteve so vrnitev na delovno mesto pomočnika direktorja Hmezada in imenovanje v nadzorni svet Hmezada. Na tiskovni konferenci na UNZ Celje smo prosili za komentar načelnika kriminalistične službe, Dušana Mohorka. Ta je povedal, da zadevo pozna le iz dosjejev iz leta 1990/91, podrobnosti pa ne pozna, ker je bil takrat v službi v Mariboru. Po njegovi oceni je bila preiskava opravljena korektno in predana javnemu tožilstvu. Zakaj javni tožilec ovadbe ni posredoval naprej, ne ve, domneva pa, da zaradi tega, ker ni bila pri tem oškodovana država, niti ni opaziti osebnega okoriščanja tistih, ki jih Švigelj dolži. Ko smo pobrskali po dogodku, smo ugotovili, da je Mitja Švigelj že gladovno stavkal pred upravno zgradbo Hmezad Eksport Import, ko je bil iz te družbe disciplinsko izključen. Kot trdi direktor Hmezada, Andrej Natek, sta tedanja SDK in devizna inšpekcija opravila revizijo podjetja Hmezad Ismaning iz Nemčije. Nihče ni našel nobenih napak, zato javni tožilec ni ukrepal. Izvedelo se je, da je Mitja Švigelj že od 1. marca 1995 prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, istočasno pa sam izjavlja, da dela za revizijsko podjetje Dr. Jung Treuhand iz Dunaja za letno plačo 160 tisoč DEM. ______ IVAN J URHA R ALI NOŽ GOSPODARI NA CELJSKEM? Niso se še polegli komentarji zaradi zločinskega uboja v Stranicah, že je v Preboldu pod zločinsko roko ugasnilo mlado življenje, nato pa je nož zagospodaril še v Pernovem. Razjarjeni Štefan Trobiš, ki je bil dolga leta strah in trepet družini, se je spravil nad svoja sinova in le prisebnost je Preprečila najhujše. Ko se je vinjen pripeljal na domače dvorišče, je vzel iz avtomobila večji kuhinjski nož 'n napadel sinova, ki sta na domačem dvorišču popravljala avto. Mlajši, 17-letni sin Damjan je očetu preprečil, da ni zabodel starejšega, 20-letnega sina Roberta. Damjan je bil pri tem ranjen po rokah, pobesneli oče Pa je Roberta zabodel v desno ramo, da se je le-ta po nekaj korakih zgrudil. Ko so na krajv dogodka prišli policisti PP Žalec, jim ni Preostalo drugega, kot da Ponorelega očeta odvedejo v preiskovalni zapor. Oče se je sicer nekoliko upiral in besnel še v zaporu, ko pa je prenehal delovati zaužiti alkohol, je Štefan dojel, kaj je storil. Na nepojasnjen način si je z britvico sodil sam. 18. julija je za posledicami poškodb umrl. Dan po pogrebu Štefana Trobiša pa je v sosednjih Studencih pri Ponikvi vinjeni Ivan P. pretepel očeta. Ko je prišla domov sestra, se je lotil še nje, zato je pred njim pobegnila in poklicala policijo. Ko sta prišla na njihovo dvorišče policista, se je spravil z večjim kuhinjskim nožem še nad njiju. Le s spretnostjo se je prvi ubranil udarca z nožem, drugi pa je Ivanu P. preprečil, da je nehal divjati. Za trenutek je Ivan P. pobegnil v hišo in hotel skozi zadnje okno pobegniti pred zasledovalci. Policista sta spoznala njegov namen, ga pričakala, obvladala, vklenila in odpeljala v prostor za pridržanje do iztreznitve. Nato so zoper njega napisali kazensko ovadbo. Navedeni primeri govorijo zelo opozorilno. Zdi se, da smo se znašli v obdobju, ko nekateri pravico jemljejo v svoje roke. Še nedavno tega smo se vsi ------------------------------- ŽANA POZOR STARŠI m ŠOLARJU * VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH TORB IN NAHRBTNIKOV ZE OD DALJE 4.290 SIT 2.900 SIT * PESTRA IZBIRA TRENERK: 6 - 8 let 1.500 SIT msm 10 - 12 let 1650 SIT ŠOLSKI OTROŠKI COPATI 645 SIT IN SE OTROŠKE kavbojke in jakne po AKCIJSKIH CENAH!!! KAMP OPREMA (stoli, ležalniki, mize, ...) OSTANITE V TRENDU - KUPUJTE V ŽANO 20% POPUST KOŠARA PRESENEČENJA vse samo po neverjetnih \\ 1000 SI* SAJ NI RES, PA JE! Tako bi lahko mirne duše rekli za primer na cesti za Bistro Jelka na Spodnji Ložnici. Dovozno cesto k bistroju so hoteli asfaltirati, to pa ni šlo v račun sosedi Nežki Breznikar, ki je enostavno pregnala delavce, ki so dela izvajali. Tako je ostala cesta na sredi neasfaltirana. Temu bi lahko rekli, da je nemogoče mogoče, saj z makadanske ceste leti kamenje na njeno njivo, kar ji je očitno všeč. Kaj moremo, če je slovenska folklorna nevoščljivost prisotna tudi v naši bližini. -nko zgražali nad takšnim početjem, danes pa vandalizem vse bolj pridobiva domovinsko pravico, na žalost še zlasti med mladimi. Nad tem bi se verjetno morali zamisliti tudi tisti, ki v naše domove prinašajo neokusne televizijske filme preko nacionalne, kabelske ali satelitske televizije. Na mlade to gotovo ne vpliva vzgojno, saj se izsiljevanje in nasilje vse pogosteje pojavljata že pri osnovnošolcih. O tem bi morale premisliti tudi službe socialnega skrbstva, saj je že zadnji čas, da se val nasilja zaustavi. IVAN JURHAR POGOVOR Z mco ČRETNIK, RAVNATELJICO OS ŠEMPETER, O VZGOJI, ŠOLI, OTROCIH IN NJIHOVIH STARŠIH Ivica Čretnik je pred enajstimi leti postala ravnateljica šempe-terske osnovne šole, njena želja po poučevanju pa se je pokazala že mnogo prej. Ivica Čretnik: “Starši se morajo z otrokom pogovarjati in mu šolo predstaviti kot zanimivo.” Foto: S. J. “Učiteljsko pot sem pričela že v otroških letih, ko sem se rada igrala, da sem učiteljica. Po osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Žalcu, sem se vpisala na učiteljišče v Celju, nato pa sem, kakor vsakdo v tistih letih, prva leta poučevala v hribovskih predelih. Tako me je pot zanesla na osnovno šolo Štore, podružnica Svetina, kjer sem z zadovoljstvom poučevala tri leta. Nato sem pred 26 leti prišla poučevat v osnovno šolo Šempeter. 16 let sem poučevala razredni pouk, največ v petem razredu. Tu sem tudi postala ravnateljica. Ker sem s to osnovno šolo povezana že vrsto let, poznam njene kadrovske in prostorske razmere, pa tudi njeno okolje. Všeč mi je, da sem lahko prišla na šempetersko osnovno šolo, saj je to moje domače okolje.” “Ali mora ravnateljica zelo dobro poznati okolje šole?” “To ni nujno, saj če vzljubiš delo z otroki, in če obvladaš strokovnost, tedaj ni pomembno, v katerem okolju pričneš poučevati in kje prevzameš funkcijo ravnatelja šole. Ko postaneš ravnatelj, napraviš analizo obstoječega stanja, nato ohranjaš vse, kar je dobrega, vse drugo pa poskušaš spreminjati na boljše. Seveda je pri tem potrebna pomoč celotnega učiteljskega kolektiva in vseh ljudi v šoli. Mislim, da je delo uspešnejše in kvalitetnejše, če je timsko zasnovano. Rezultati so lahko tako še v večje zadovoljstvo otrok, staršev in učiteljev.” “Šolsko leto 1995196 je za nami, obeležile pa so ga reforme in stavka pedagoških delavcev. Kakšna je vaša ocena preteklega šolskega leta?” “Šolsko leto 1995/96 je resnično bilo nekaj posebnega, saj smo skozi celo leto pričakovali sprejetje zakona o osnovni šoli ter zakona o organiziranju in financiranju šolstva. Ta dva zakona sta bila 15. marca sprejeta, kasneje pa so se pojavili še spremljajoči pravilniki o šolskem koledarju, o ocenjevanju, o tajnosti podatkov, o dolžnostih in pravicah učencev v osnovni šoli. Ti pravilniki so bili že vsi objavljeni v Uradnem listu, tako da šolsko leto 1996/97 pričenjamo z mnogimi novostmi. Da je bilo še bolj pestro, se je v minulem šolskem letu pojavilo tudi nezadovoljstvo pedagoških delavcev, saj materialni položaj posameznikov res ni najboljši. Mislim, da so učitelji premalo nagrajeni za svoje delo, ki ni lahko in vsak dan zahteva maksimalno angažiranost. Ker so učitelji slabo nagrajeni, so se maja odločili za opozorilno stavko. Prišlo je do določenih rezultatov, zato so se učitelji pravilno odločili, da s stavko ne bodo nadaljevali. Zadovoljili so se s spremembo kolektivne pogodbe, ki je že tudi bila objavljena v uradnem listu. 1. avgusta je že prišlo do izplačila 50-odstotnega koeficienta za plače učiteljev.” “Že nekaj let potekajo reforme v šolstvu. Kako obilica sprememb vpliva na otroke in starše?” “Sprememb je resnično zelo veliko. Če smo najprej na spremembe pripravljeni učitelji, in če dobro poteka izmenjava informacij med učiteljskim kolektivom in starši, potem spremembe ne bi smele delati težav.” “Dobro ste seznanjeni s stanjem osnovnih šot v žalski občini. Kako ocenjujete njihovo stanje in napredek?” “V učiteljskem poklicu sem bila že takrat, ko smo v žalski občini razpisovali referendume in gradili šole, ki so prostorsko obsežne, vendar ne dovolj funkcionalne, da bi zagotavljale dovolj učilnic, kabinetov, knjižnjico in računalniške učilnice. Kvadratura naših šol ni tako majhna, funkcionalna razporeditev pa ni najbolj ustrezna. Mislim, da je največ težav na osnovni šoli v Žalcu, saj je Žalec koncentrirano jedro naše občine in število otrok tam ne upada. V drugih okoliških šolah število učencev upada, zato imajo za redno dejavnost dovolj prostora. Zmanjkuje prostora za sodobnejše oblike dela in za uvajanje v razne projekte, kot na primer projekt zgodnjega všolanja otrok v osnovno šolo, do katerega bo prišlo v naslednjem koledarskem letu. Ta projekt je že uzakonjen, in ga bodo šole, ki bodo imele primerne razmere, lahko izvajale. Nekatere osnovne šole v žalski občine ga bomo lahko izvajale, drugim pa še primanjkuje prostora. Osnovna šola Griže že dalj časa čaka na prizidek in garderobo, osnovna šola Petrovče potrebuje garderobo, tudi na Vranskem osnovni šoli primanjkuje prostora za sodobnejše oblike dela. Ostale šole v žalski občini so prostorsko dovolj velike. Poskušali bomo nekaj sil vložiti še v izgradnjo telovadnic in prostorov zav izvajanje športnega pouka. V Šempetru imamo najmanjšo telovadnico, zato smo letos že začeli pridobivati dokumentacije za razširitev šolske dvorane. Za pridobitev dokumentacije se trudita tudi osnovni šoli Prebold in Vransko.” “Smo v času hitrega napredka, ko je zelo pomembno samostojno delo in znanje računalništva. Ali osnovne šole pri nas dohitevajo ta napredek?” “Vse šole v naši občini se trudimo dohitevati ta napredek. Ce se primerjamo z drugimi slovenskimi osnovnimi šolami, srno kar nekje pri vrhu, saj vsakdo najde poleg proračunskih sredstev še kakšna sredstva od sponzorjev. Zdaj tudi ministrstvo za šolstvo daje iz sredstev šolskega tolarja šolam možnost zelo ugodnega nakupa računalnikov in tiskalnikov. Ta program se imenuje računalniško opismenjevanje šol v Sloveniji.” ‘Ob skorajšnjem pričetku novega šolskega leta se na vstop v šolo še posebej pripravljajo prvošolčki in njihovi starši. Kako jim šola pri tem pomaga?” “Priprave na vstop otroka v šolo so potekale že celo leto, ko je otrok obiskoval malo šolo. Pedagoški delavci iz vrtca so v stalnem kontaktu s šolo, svetovalni delavci, pedagogi in psihologi pa spremljajo celoletno delo v mali šoli in vpis otrok v osnovno šolo. Pogovorijo se z otroki in starši. Otoke tudi zdravniško pregledajo. V juniju smo povabili starše v šolo in jim takrat podali uvodne informacije. Na naši šoli smo nabavili brošuro Rokodei-nica, v kateri so vsi napotki; od Priprave otroka na šolo, prvi kontakt in vstop v šolo, delovne navade prvošolčka in kako mu Pomagati. Starši se morajo z otrokom pogovarjati ter mu šolo Predstaviti kot zanimivo. Staršem smo tudi priporočili, naj gredo večkrat z otrokom po Poti, po kateri bo hodil v šolo. Najprej naj ga peljejo sami, nato naj poskusi on popeljati starše. Otrok naj se navadi poti ln okolja ter se zaveda nevar-n°sti, ki mu pretijo na poti v šolo.” “Kako bo potekal sprejem Prvošolčkov, ko bodo 2. septembra prvič kot učenci obiskali vašo šolo?” “S pisnim povabilom smo povabili v šolo prvošolčke, z njimi Pa tudi starše in vsakogar, na katerega je otrok navezan. V naši navadi je, da najprej Prvošolščke in njihove starše Pozdravijo šolski otroci, ki že obiskujejo našo šolo. Prvošolčke povabijo v notranjost šole in jim simbolično izročijo majhen spominek, šopek ali priponko v spomin na prvi šolski dan. Naša skupna prireditev bo v avli šole. Pripravili smo Pikine vesele minutke. Za veselo presenečenje bomo prvošolčkom izročili igračko, poleg tega pa bodo prejeli še simbole šole, ki jih bodo spremljali do osmega razreda. Prejeli bodo tudi posebno diplomo, da so kot prvošolčki prvič prestopili šolski prag. Otroke bomo nato razdelili v dva oddelka in jim v razredu pripravili proslavo. Imeli bomo dva razreda po 17 učencev. Starši bodo prvi dan pouka zraven, nato pa bomo povedli vse v jedilnico, kjer jih čaka še posebno presenečenje, ki naj za zdaj še ostane skrivnost. Otroci so nas že v času obiskovanja male šole večkrat obiskali, si ogledali našo telovadnico in knjižnjico ter sodelovali na naših prireditvah. Vsakokrat, ko stopi skozi vrata, prvošolček^ reče: 'Kako velika je ta šola.’ Še vedno se jim zdi veliko večja od vrtca, zato je vsestranska priprava na njihov vstop v prvi razred še toliko bolj pomembna. Otrok mora izgubiti predsodek pred veliko šolo in spoznati, da so v tej šoli ljudje, ki bodo znali z njim vstopiti v prijeten in prijazen kontakt.” “Prvošolčki lahko k pouku prinesejo kakšno svojo igračko.” “Otrok lažje osvoji vsako novo stvar, če ima ob sebi tisto, kar ima najrajši. Igračka mu torej pomaga premostiti korak iz male v veliko šolo. V prvem razredu sicer obstaja pripravljalno obdobje, ki traja dva meseca. Ko bo uvedena devetletna osnovna šola, bo prvi razred v celoti posvečen temu, kar se zdaj odvija v mali šoli in ob začetku prvega razreda. Otroku je še vedno najbližje igrača, zato naj starši še kupujejo igrače. Otrok se ne more kar naekrat soočiti z novostmi, saj vemo, da se ne more koncentrirati več kot 10 minut, nakar ga je treba zaposliti z igrico, pesmico, ritmičo vajo. V razredih so urejeni igralni in instrumentalni kotički, kjer ima lahko otrok tudi svoje igračke.” “Že v prvem razredu se pokažejo ekonomske razlike med otroci. Kako jih skušate v šoli premostiti?” “V osnovni šoli si prizadevamo, da bi si bili vsi otroci enaki, res pa opažamo čedalje večje razlike v socialnem položaju otrok. Pedagoški delavci vsem otrokom nudimo enako. Tudi glede stvari, ki jih organiziramo med poukom in izven njega, se pogovorimo, katerim otrokom je potrebno finančno priskočiti na pomoč. S te plati v šolskem prostoru skušamo napraviti ekonomske razlike med otroci čim manj občutne, prijateljske vezi pa čim bolj razvejane. Zelo neprijetno namreč je, če so v razredu nekateri otroci osamljeni.” “Pokažejo se tudi razlike med bolj in manj nadarjenimi otroki. Kako se ukvarjate z njimi?” “Vsaka stvar rabi svoj čas in tako tudi učitelj skozi čas ugotovi, kdo je bolj nadarjen in kdo potrebuje pomoč. Od bolj nadarjenih otrok je potrebno več zahtevati in jih bolj zaposliti, drugače postanejo ravno ti otroci najbolj moteči. Pri nas se s tem srečamo že v prvem razredu, zato smo že v razredni stopnji pristopili k nivojskemu pouku. Učitelj pripravi tri kategorije različno zahtevnih nalog, da si otrok sam izbere zahtevnostno stopnjo, včasih pa učitelj posreduje določene naloge otrokom. Otroka je vsekakor treba navajati na to, da je dolžan napraviti več, če je za to sposoben. Le tako lahko izpolnemo cilj, ki si ga je zadala naša šola; otroka naučiti čim več tako izobraževalno kot vzgojno, da ni razkorak med osnovno in srednjo šolo prehud. Tisti, ki potrebujejo dodatno pomoč ali individualno delo, za našo šolo ne predstavljajo posebnega problema. V razredu je največ po 20 otrok, zato lahko učitelj spremlja delo vsakega izmed njih ter mu priskoči na pomoč. V letošnjem letu smo v občini Žalec zaprosili ministrstvo za šolstvo za specialne pedagoge, da bi nudili pomoč tistim otrokom, ki imajo specifične težave v osnovni šoli. Nov zakon o osnovni šoli namreč prinaša novost, da se manj otrok vključuje v šolo s prilagojenim programom. Nov zakon prinaša tudi učenje na domu, česar v naši občini še nismo imeli, verjamem pa, da bo do tega še prišlo.” “Kako pa pomagate staršem pri nakupu učbenikov?” “Preko ministrstva za šolstvo smo na vseh šolah zadolženi oblikovati učbeniški font. Starši za izposojene učbenike plačajo obrabnino v dveh obrokih in sicer 30 odstotkov vrednosti nove knjige. Sicer pa zdajšnji učbeniki veljajo dalj časa, zato se nekateri starši, ki imajo več otrok, raje odločijo za nakup učbenikov. Na naši šoli smo svetovali, katere delovne zvezke naj starši kupijo. Zvezke starši kupujejo po želji otrok, saj jih otroci tedaj bolj čuvajo in jih imajo raje. Likovni material kupujemo na šoli, starši pa prinesejo letni prispevek.” “ Pri osnovnošolcih je zlasti pomembna zdrava drža.” “Otroci imajo sistematične zdravniške preglede v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu. Vsaki dve leti se spremljata rast in razvoj otroka. Problemi so največ pri ukrivljenih hrbtenicah in ploskih stopalih, zato skušamo pri telovadni vzgoji izvajati čim več vaj za izboljšanje tega. Torbic skoraj ni več, pač pa otroci nosijo zdravju bolj primerne nahrbtnike. Pri nas puščajo delovne zvezke in likovni material na razredni stopnji v šoli, da je šolska torbica čim lažja.” “Starši so včasih v dvomu, koliko naj svojemu otroku pomagajo pri učenju in pri domačih nalogah. Kaj bi jim vi svetovali?” “Zelo je priporočljivo in celo nujno, da starši prvošolčka obdržijo čim tesnejši kontakt s šolo in z učiteljem, ki ga poučuje. Če otrok v prvem razredu občuti pomoč z obeh strani, lažje premaga vse novosti in ovire. Naenkrat je namreč soočen z novim okoljem, z novo družbo in izrazi, kar od otroka zahteva precej volje. V višjih razredih se moramo truditi napraviti otroka čim bolj samostojnega. Otroka moramo vzpodbujati, ga spremljati in se zanimati za njegovo delo. Priporočljivo pa je, da otrok sam napravi nalogo, saj dobi tako potrditev, da zmore napraviti nekaj dobrega. Starši naj nalogo pregledajo in otroka pohvalijo. Takšni uspehi dajejo otroku še več volje, če pa teh pohval ni, se otrok slabše počuti in slabše vključuje v šolsko delo.” “Solarjem je na voljo veliko krožkov. Koliko je primerno zaposliti in obremeniti otroka?” “Zakon o osnovni šoli prinaša priporočilo, da bi vsak otrok sodeloval v eni interesni dejavnosti, in sicer iz tistega področja, ki ga najbolj veseli. Na naši šoli smo naredili anketo, v katere dejavnosti bi se otroci želeli vključiti. Te dejavnosti smo nato razdelili v tri sklope: športnega, kulturnega in tehničnega. Šport pomaga k boljšemu zdravju in počutju, kultura k notranjemu razvoju, tehnika k izboljšanju ročnih spretnosti. Vse troje vzpodbuja otroka k vsestranskemu razvoju.” “Poudarili ste, da morajo starši sodelovati s šolo. Na kakšen način to vzpodbujate?” “Nobenega predpisa ni, kolikokrat naj starši pridejo v šolo. Ob prvem pogovoru z razrednikom se starši lahko dogovorijo, kolikokrat bo potrebno obiskati šolo. Starši se lahko udeležujejo tedenskih ali mesečnih govorilnih ur. Organiziramo tudi vsebinsko različna srečanja s starši. Vsebina srečanj je pripravljena tako, da bi čim bolj pritegnila starše k sodelovanju z razrednikom njihovega otroka.” “Vse več je nasilja na šolah. Kako ukrepate ob takih primerih na vaši osnovni šoli?” “V vsaki šoli se pojavijo vzgojno problematični otroci. Te otroke je treba takoj začeti spremljati in ob vsakem napačnem dejanju obvestiti razrednika, starše, pedagoške delavce in ravnatelja. Mi se o tem veliko pogovarjamo s starši, kar je velikega pomena. So pa nekateri starši, ki otroka zagovarjajo, kar je napačno. Res pa je, da na naši šoli takih problemov resnično ni veliko, saj poznamo vse otroke. Mislim, da do nasilja na šolah pride večkrat na večjih šolah v mestih. Kritičen se mi zdi zlasti prehod osnovnošolca v srednjo šolo, ko poskušajo stvari, ki niso primerne za njegovo starost. Če ga k temu vzpodbuja še skupina vrstnikov, lahko pride do nasilnih in vandalskih dejanj. Otroka je treba vsestransko spremljati tako v šoli kot doma. Vedeti je treba ne le, kakšen je otrokov učni uspeh, ampak tudi, kako se razvija kot osebnost.” “Koliko naj bi se otroci med počitnicami pripravljali na novo šolsko leto?” “Šolsko leto je za otroke obremenjujoče, zato naj jih ne bi obremenjevali s šolo še med počitnicami. Na pouk jih začnimo pripravljati šele teden dni pred začetkom pouka. Vsem otrokom želim, da počitnice prijetno preživijo. Želim, da se jeseni otroci vrnejo v šolo veseli in zdravi, spočiti in polni energije, ki jo bomo skušali spreminjati v šolsko delo. Upam, da bo prihodnje šolsko leto prav tako uspešno kot preteklo, ko so bili uspehi zelo zadovoljivi, še zlasti glede učnega uspeha.” NATAŠA VERK ♦uw ■ i «“» i LIHIMA UMVLUM ŽALEC USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE PONUJA MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE V ŠOLSKEM LETU 1996/97 BREZPLAČNO Osnovna šola za odrasle 7., 8. razred BREZPLAČNO užu- usposabljanje za življensko uspešnost zidar za zidanje in ometavanje tesar opažev krivilec armature skladiščni delavec skladiščni delavec in transportni delavec BREZPLAČNO strojništvo IV. stopnja strojni tehnik V. stopnja elektrikar IV. stopnja • elektrotehnik V. stopnja oblikovanje V. stopnja • ekonomsko -komercialni tehnik V. stopnja trgovec IV. stopnja program usposabljanja za računovodjo program usposabljanja za poslovnega sekretarja NOVO VISOKA UPRAVNA ŠOLA JAVNA UPRAVA (1.in 3.letnik) FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ program usposabljanja za vodenje poslovanja v manjših podjetjih ORGANIZACIJA DELA NOVO program ORGANIZACIJSKA usposabljanja za INFORMATIKA komercialista (1. in 3. letnik) MFORMAGUE: tajništvo UPI - LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delavnik med 7. in 16. uro. V času med 1.7. in 1.9. 1996 vsak delavnik med 8. in 12. uro. Tel.: 715-401, 715-402; faks: 715-402. ZA VPlSl Osnovna šola - osebno ali po telefonu Srednje šole in programe usposabljanje - obr. DZS 1,20 do 25. 8. 1996 Visoke šole - obr. DZS 1,71/1 ŠOLA mjAmitt LJUDI ‘POT DO SMMi IK USPEHA ZE O PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU Ministrstvo za šolstvo in šport je že oblikovalo šolski in maturitetni koledar za šolsko leto 1996/97. Pouk se bo pričel 2. septembra 1996 in bo trajal do 20. junija Prihodnje leto. Od 31. oktobra do 5. novembra bodo jesenske Počitnice, v soboto, 9. novembra pa bo pouk kot nadomeščanje za 3. januar. 24. decembra bo zaključek prvega ocenjevalnega obdobja, od 25. decembra do 2. januarja pa novoletne Počitnice. Tudi 3. januarja ne bo pouka. Zimske počitnice se bodo pričele 17. in se končale 23. februarja. 28. marca bo zaključeno drugo ocenjevalno obdobje. 31. marca bo velikonočni ponedeljek, prvomajske počitnice pa bodo potekale °d 28. aprila do 2. maja. Čas °d 1. do 5. junija bo namenjen pripravi na zaključni izpit ali maturo. Zaključni letniki bodo s poukom končali 5. junija, po 10. juniju bodo imeli zaključni izpit, po 12. juniju pa bodo Potekali popravni izpiti za zaključne letnike. Ostali bodo Pouk zaključili 20. junija. Po 30. juniju bodo popravni in drugi izpiti. Znan je že tudi osnutek maturitetnega koledarja za prihodnje šolsko leto. Ponedeljek, 5. maja 1997, bo predvidoma rok za oddajo seminarskih nalog in vaj. V soboto, 10. maja, bodo maturanti pisali esej za slovenski jezik, v petek, 13. junija, bodo na vrsti španščina, latinščina in ruščina, v soboto, 14. junija, angleščina, v ponedeljek, 16. junija, matematika, naslednji dan razčlemba neumetnostnega besedila pri slovenščini. V sredo, 18. junija, bosta na vrsti zgodovina in zgodovina umetnosti, naslednji dan psihologija, sociologija in filozofija, v petek, 20. junija, biologija, dan kasneje pa geografija. Naslednji teden se bo pričel s fiziko v ponedeljek, 23. junija. V torek bo preverjanje znanja iz nemščine, v četrtek, 26. junija, iz ekonomije, v petek, 27. junija, pa iz francoščine in strokovnih predmetov. V soboto, 28. junija, bo prišla na vrsto kemija, nazadnje pa še italijanščina v ponedeljek, 30. junija. Rezultati mature za šolsko leto 1996/97 bodo predvidoma znani 21. julija. N. V NOV URARSKI ODDELEK V Šolskem centru Lava v Celju bodo ustanovili oddelek za izobraževanje urarjev. S pomočjo Obrtne zbornice Slovenije in celjskega urarja Viktorja Lečnika navezujejo stike s poklicno šolo Richard ' Buer v Schvveningenu v Nemčiji. To nekoč največje urarsko mesto na svetu naj bi postalo strokovni partner pri uvajanju urarskega oddelka na Šolskem centru Lava. Predstavnik Obrtne zbornice Slovenije, Viktor Lečnik, in predstavnik urarskega oddelka na ŠCL, Franc Rakuša, sta obiskala šolo v Schvveningenu ter se sestala z vodjem tamkajšnjega urarskega oddelka, Rudolfom Graeberjem. Seznanila sta se z najnovejšimi tehnikami, ki jih uvajajo v poučevanje urarstva. Urarski oddelek v Celju naj bi imel v prvem razredu osem učencev in dve učenki. SLOVESNOST ZA MATURANTE Za tiste dijake zaključnih letnikov srednjih šol, ki bodo letos najuspešneje opravili maturo, prireja ministrstvo za šolstvo in šport svečano podelitev spričeval s pohvalo. Prireditev bo 1. septembra 1966 v Cankarjevem domu, maturanta, ki bo na to Prireditev povabljen, pa lahko spremlja ravnatelj njegove šole, razrednik ali eden od učiteljev ter tajnik šolske maturitetne komisije. Na prireditev bodo povabljeni tudi najožji sorodniki najuspešnejših maturantov. TALIJA M. PAPIRNICA MOZIRJE Vam nudi bogato izbiro šolskih potrebščin: ZVEZKE A-4 ___________ ZVEZKE AS ____________ ZVEZKE A-4 trde platnice ZVEZKE AS trde platnice od 117.- dalje od 69.- dalje od 356,- dalje od 236.- dalje RISALNI LISTI ____ PAPIR ZA OVIJANJE OVITKI A-4________ OVITKI AS_________ RISALNI BLOKI A-3 RISALNI BLOKI A-4 KOLAŽ PAPIR ______ 12,- 385.- 44,- 31.- 291.- 132.- 176.- VOŠČENKE 1/2 ___ BARVICE 1/12 ___ BARVICE 1/18 ___ BARVICE 1/24 ___ FLOMASTRI 1/12 _ TEMPERA BARVICE VODENE BARVICE _ od od od od od od od 472,- dalje 388.- dalje 620.- dalje 705,- dalje 217.- dalje 841.- dalje 449.- dalje PERESNICE (prazna) . PERESNICE (polne) _ ŠOLSKI NAHRBTNIKI SVINČNIKI navadni__ TEHNIČNI svinčniki — NALIVNA PERESA ____ BRISALCI __________ ŠESTILA ___________ ŠKARJE ____________ TEHNIČNI KALKULATOR MAPE Z ELASTIKO BELEŽKA ____________ LEPILA _____________ _ od 213.- dalje od 1.014.- dalje od 1.358.- dalje _ od 29.- dalje - od 104.- dalje _ od 277.- dalje _ od 85,- dalje . od 179.- dalje od 266,- dalje od 1.631.- dalje od 361.- dalje _ od 67.- dalje - od 82.- dalje 'Pkzv ve&et ob Možnost plačilo no obroke! O NEVARNOSTI DROG V zadnjem času precej govorimo o nevarnosti uživanja drog, pa vendar opozoril ni nikoli dovolj. Gotovo je zlasti med starši dijakov prvih letnikov srednjih šol precej takih, ki se sprašujejo, kako se bo njihov otrok znašel v novem okolju. Prehod v srednjo šolo je namreč pomembna prelomnica, na kateri se dijak sooči z vrsto težav. Morda se bo kateri od njih srečal tudi z drogo. Takrat ne bo odvisno te od njega, ali jo bo odklonil, ampak mu bo v njegovi odločitvi moralo dajati podporo okolje, v katerem živi. KDO SO ODVISNIKI? Kdo so torej ljudje, ki sežejo po drogah? Vedeti moramo, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k uživanju drog kot drugi, kar izvira iz njihove osebnosti in okolja, v katerem živijo. Nekateri so ob prvem srečanju z drogo povsem prevzeti, drugim pa droga ne prija, ampak jim celo povroča neprijetne občutke. Zakaj pride do takšnih razlik med ljudmi, še ni povsem raziskano. Skoraj vedno, ko kdo omeni droge ali odvisnike, pomislimo na mlade ljudi, malomarno oblečene, postopajoče po temnih ulicah, zanemarjene, pokvarjene in brez vsakega cilja. Povrhu vsega še kradejo poštenim ljudem, delajo sramoto svojim staršem in se upirajo ustaljenim družbenim normam. Pa so odvisniki res takšni? Odvisnike bi lahko v grobem ločili na odrasle in mladostnike. Odrasli odvisniki ponavadi ne segajo po močnih drogah, kot sta LSD in heroin, pač pa po pomirjevalih, alkoholu, v svetu vse pogosteje tudi po kokainu. Če uživajo pomirjevala, pričakujejo sprostitev in umiritev, po kokainu pa posežejo tisti, ki želijo doseči boljšo koncentracijo, budnost in večjo sposobnost. Zato je kokain med odraslimi droga premožnih in poslovnih ljudi. Največ odvisnikov pa je med mladimi. Ti uživajo droge iz povsem drugih vzrokov kot odrasli. Navadno skušajo s pomočjo droge pobegniti pred lastnimi problemi in težavami ali enostavno stopiti v lepši svet, ki jim je bolj po volji. MLADOSTNIKI IMAJO TEŽAVE Mladi imajo v družbi namreč čisto posebno vlogo. Nenadoma jih starši in okolje ne obravnavajo več kot otroke, vendar tudi še niso dovolj duševno zreli, da bi bili povsem samostojni. Nenehno se srečujejo z novimi problemi, pogosto se čutijo zbegane in nemočne. Včasih se jim zdi, da ne morejo ugoditi zahtevam in pravilom, ki jih postavlja družba. Po drugi strani pa se skušajo upreti ustaljenim normam in jih spremeniti. Družba pa, kot da jih ne razume; še pozorna ni na njih, saj so to vendar le najstniki. Vsak mladostnik se sreča s težavami odraščanja, eni bolj, drugi manj. Presenečeno stoji ure in ure pred ogledalom ter spremlja svoj telesni razvoj. Pri tem doživlja fizične in psihične bolečine. Se sploh v obdobju spolnega razvoja se srečuje z novimi spoznanji, ki jih njegova duševnost ne more tako zlahka razumeti. V času, ko ga vsi smatrajo za skoraj odraslega in zrelega, je najstniku težko pokazati, da še potrebuje varnost in ljubezen. Ker mu je včasih nerodno pred vrstniki, se dela močnega in samostojnega. Je pa prav to obdobje tisto, ko bi se morali starši še posebej posvetiti svojemu odraščajočemu otroku. Ta ničkolikokrat potrebuje dober nasvet, vzpodbudo in zaupanje. Le tako se lahko v njem utrdi samozavest in volja za vstop v družbo, katere delovanja še ne pozna najbolje. Odvisniki pogosto tožijo prav o pomanjkanju občutka varnosti in topline v družini v času odraščanja. Občutljivejši mladostniki se večkrat sprejo s starši in se bolj zbližajo z vrstniki, pri katerih iščejo potrditev. Občutek imajo, da so drugačni od drugih in da jih nihče ne razume. Svojo občutljivost skušajo skriti za masko heroja, k temu pretvarjanju pa pogosto sodita še kajenje in pitje alkoholnih pijač. Vzpodbujen od določene skupine vrstnikov ali v želji po uporu, lahko negotov mladostnik seže tudi po drogah. Mlade odvisnike bi lahko razvrstili v nekaj ohlapnih skupin. Težko jih je sicer razvrščati po predalčkih, saj nanje vplivajo čisto specifični vplivi družin, okolja in vrstnikov. Najbolj žalostne so usode mladostnikov, ki odraščajo v neurejenih družinah. Čeprav niso sami krivi, da živijo v takšnem okolju, morajo za to plačevati skozi vso svojo mladost. Le malokdo se izvleče iz takšnih razmer. Neredko se zgodi, da revni otroci ne posežejo po cigaretah ali alkoholu zato, ker bi bili radi odrasli, ampak ker so lačni ali naveličani svojega življenja. Od cigaret do trših drog pa je le korak. “Pa saj ničesar ne potrebuješ. Vse imaš,” mu povem. Rip me pogleda. “Ne. Nimam.” “Kaj?” Nastane premolk in nato vprašam: “Oh, sranje, Rip, česa pa nimaš?” “Nimam kaj izgubiti.” BREAT EASTON ELLIS: Manj kot nič_________________ Drugi ekstrem so otroci bogatih staršev. Starši so pogosto prezaposleni s svojimi karierami, otroci pa večinoma prepuščeni sami sebi. Sicer jim ne primanjkuje ničesar; imajo vse, kar je moč kupiti, le topline in varnosti ne. Zato se ne smemo čuditi podatkom o mladostnikih, ki posežejo po drogah zaradi dolgočasja, ker so to videli pri starših ali ker drugače niso znali opozoriti, da so v stiski. Kakšne so življenjske razmere mladostnikov, je delno vidno tudi v vrstah drog, katere odvisniki uživajo. Bogatejši mladostniki imajo možnost kupiti čistejšo drogo, revnejši pa uživajo manj čiste droge, ki so zato še bolj nevarne. Zgodi se tudi, da starši vedo za odvisnost svojih otrok, a v prepričanju, da le-ta ni velika, ne ukrenejo ničesar. Ukrepati pa je potrebno že ob prvih znakih zlorabe drog ali zasvojenosti. NATAŠA VERK SPOŠTOVANI STARŠI IN NAŠE CENJENE STRANKE! Letos smo se v papirnici Bonel v Šempetru zelo potrudili in za vas in vaše pridne šolarje pripravili veliko izbiro ŠOLSKIH POTREBŠČIN znamk: P APIRMICA - JOLLY - EL CAMPERO -MAPED -NAP NAP - FABER CASTELL - CACHAREL - SCHNEIDERS - BLANC BLEU - PIGNA - EDVVIN ■ COSMOPOUTAN ŠEMPETER In če nas obiščete, nikar ne prezrite PISARNIŠKEGA MATERIALA in DARIL po ugodnih cenah! PRIČAKUJEMO VASJU____________ PRAZNIK Na travniku raste rožica -komaj zacvetela je. Pride mala deklica in utrgala jo je. Odnese jo mamici, da jo za njen praznik razveseli. DAVID MATKO, 3. razred POŠ Tabor MOJ DOM Prelepi so kraji tod, po dolini Savinjski povsod. Najlepši je Tabor naš, kjer živim jaz. NINA FLORJAN, 3. razred POŠ Tabor NA POT EP Tone iz šole prihiti, že se mu potepati mudi. Oče ga ne pusti, Tone pa solze spusti. DAVID MATKO, 3. razred POŠ Tabor ROJ5TMI DAN Komaj devet let imam. Še eno leto pa bom lahko odprla vseh deset prstov. Komaj čakam, da zopet praznujem rojstni dan. Takrat dobila veliko bom stvari. TANJA JELEN, 3. razred POŠ Tabor 90 ODSTOTKOV MATURANTOV ZADOVOLJNIH Ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da je skoraj 90 odstotkov tistih, ki so uspešno opravili niaturo, sprejetih na enega od željenih programov, ki so jih navedli na svojih prijavnicah za vpis v visoke in višje šolske programe. Med tistimi, ki so jetos uspešno opravili zaključni izpit, se jih bo lahko na željeni program vpisalo okrog 82 odstotkov. Vsaj štiri petine kandidatov se bo vpisalo v program, ki so ga v prijavi navedli na Prvem mestu. Brez zagotovljenega mesta na eni od fakultet je še 2273 kandidatov, ki se bodo lahko Prijavili na še okrog 6000 prostih mest, od katerih jih je rednemu študiju namenjenih 2500, izrednemu študiju pa 3500. Hkrati se bodo za prosta mesta potegovali tudi tisti, ki bodo do 25. septembra, torej do roka za drugo vpisno prijavo, izpolnili manjkajoče vpisne pogoje. Dovolj mest naj bi bilo še na Univerzi v Mariboru v Programih vseh štirih tehniških fakultet, v novem univerzitetnem programu Fakultete za kmetijstvo in v nekaterih programih mariborske Pedagoške fakultete. Tudi v Ljubljani naj bi bilo največ prostora na tehniških fakultetah ter v nekaterih programih Pedagoške fakultete in v univerzitetnem programu Teološke fakultete. Več o prostih mestih bo znano do 10. septembra, ko bo zaključeno o-bravnavanje pritožb. Vsi kandidati se imajo namreč možnost pritožiti do 21. avgusta. Izredni program ima prostor še povsod, razen v študijih varnosti in notranjih zadev na Visoki policijski in varnostni šoli v Ljubljani, študiju umetnostne zgodovine, primeijalne književnosti in bibliotekarstva na Filozofski fakulteti ter v programu predšolske vzgoje na ljubljanski Pedagoški fakulteti. TALIJA M. m mck Brnim P.C. VRTNICA CELJE Tel.: 063 442-314 Pohodniki 9 km dolge poti Godbeniki iz Liboj Rogisti iz Nove cerkve Tekst in foto: -nko BALINARSKI TURNIR V ŽALCU V okviru turistične prireditve Končni vrstni red: Žalska noč je Balinarski klub Žalec pripravil balinarski turnir, 1. Žalec II 2. Tabor 69 Lj. ki se ga je udeležilo osem ekip iz Slovenije. Po razburljivih bojih je 3. Vegrad zmago slavila ekipa Žalec II, ki 4. Žalec I je v finalu premagala ekipo Tabor 69 iz Ljubljane z rezultatom 5. Celje 13 : 5. V boju za tretje mesto je 6. RLV velenjska ekipa Vegrad premagala ekipo Žalec I z rezultatom 7. Megrad 13 : 12. 8. Velenje ZGODILO SE JE V AVGUSTU Charles posname pesem Hit The Road Jack 1964 - Bob Dylan izda svoj četrti album Another Side Of Bob Dylan, : katerega je v celoti posnel v enem samem dnevu 1967 - konzervativna ženska organizacija The Daughters Of The American Revoiutkm obsodi Jimija Hendrvca da so njegovi nastopi preveč erotični. Zardi tega mora Hendrvc odpovedati nekaj kon- ,». s;; D,„, ,w, ovitka njihovega novega albuma Beggars Banijuct. Na ovitku je ";7<; ■ % 1 “mei° ZDA u ba ,m-1971 - 22. avgusta se Elton John prvič predstavi ameriški javnosti z nastopom v LA Troubadurju DAndTkdčof "stanlust °And lhefpiTrs7Ln\^ 1977 - EMČcoii?'^ ljubezni ne 1977 - Hlvis A^ČM^ Wa ” 1983 - U2 posnamejo album WAR, ameriška soul skupina War pa v odgovor posname album z naslovom U2 1984 - Michael Jackson s svojimi brati v New Jersyju prične turnejo Victo jj i * 1985 - na^fabvalu^Mm v Donningtonu nastopijo ZZ 1985 - predvajati začnejo Madonnin film Desperately Sceking Slišan 1986 - v stanovanju Boya Georga najdejo mrtvega klaviaturista Michae- la Rudetskyja PRIŠLE, VIDELE IN OSVOJILE SLOVENIJO Kakor meteor se je na slovenski glasbeni sceni lansko jesen pojavila skupina Power Dancers. Ze prva skladba avtorja Danila Ženka, ki so jo poskusno posnele lani, / need another man, je postala uspešnica mnogih diskotek in radijskih postaj. Lansko jesen pa je njihova druga pesem UJEMI ME postala hit večine slovenskih radijskih postaj in diskotek. Na to pesem so posnele še atraktiven video spot, ki ga redno prikazujejo vse TV postaje in se je uvrstil na sam vrh lestvice video posnetkov v Sloveniji. Plesno-vokalno skupino Power Dancers sestavljajo Natka, Cvetana, Špela in Sergeja. Kot plesalke, ki so se izpopolnjevale v plesu tudi v tujini, nastopajo že dobrih 6 let. Pot jih je vodila po vsej Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, Italiji, obiskale so že Pariz, Ibizo, Tunis... Redno nastopajo v oddaji Poglej in zadeni, kjer so s svojimi plesnimi točkami nastopile z mnogimi zvezdami, pojavile pa so se že tudi v drugih TV oddajah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Nenadna popularnost in evforija na njihovih nastopih, sta pospešili nadaljna snemanja, tako je zadnje dni meseca marca izšla CD plošča in kaseta z najnovejšimi skladbami, ki so jih te dni posnele v študijih Cankarjevega doma v Ljubljani. Avtor glasbe petih skladb je Aieš Čadež (skupina Victory), besedila zanje pa je napisala Cvetana Rozman. Gramofonsko podjetje Megaton iz Ljubljane je prvo naklado kaset in zgoščenk prodaio že prvi teden, naročila z vseh koncev Slovenije pa kar dežujejo. Velika promocija kasete in zgoščenke HA VE FUN OR DIE je bila v diskoteki Vienna v Dobrovcih pri Mariboru z gostiteljicami velikega sova, skupino Power Dancers in nastopajočimi gosti: R.M. Project, 4 Fun, Gimme 5, Dominik Kozarič, Victory, Dandrough... Množica je do zadnjega kotička napolnila Vien-no, nekaj sto mladih pa je moralo ostati pred vrati. Power Dancers pa so še enkrat dokazale, da obvladajo plesno in pevsko sceno. Pred atraktivno skupino Povver Dancers pa so v naslednjih mesecih nastopi v slovenskih diskotekah, v oddaji Poglej in zadeni, v televizijskih oddajah v Avstriji in Hrvaški. Skladba MOJE TELO" KRIČI je že na mnogih radijskih lestvicah ter jo redno vrtijo v večini diskotek. Povver Dancers pa se pripravljajo na snemanje video spota skladbe VŠEČ SI MI in obljubljajo, da bo prava atrakcija na naši glasbeni sceni. Generalni sponzor skupine je RED BULE, Energy drink, ki ti da krila. DIG-CYBERGRUNGE JE MRTEV! NAJ im TRASHTRANCE srednjeevropsko zasedbo devetdesetih. C j Dig, trio, ki skupaj premore le pet nog, dva rokovalca z elektronsko mašinerijo in enega maničnega pevca, se je, po pra-kibernetični ekspediciji v osemdesetih, v začetku devetdesetih predal drugim vejam digitalnih umetnosti. Te so Dig pred dobrim letom in pol spet združile v najbolj svežo in kontraverzno Dig svoje stvaritve kreira s pomočjo digitalnih podložkov, iz katerih izvablja skrajno ARTiku-lirano sintezo techna, rapa, funka in metala. Vse skupaj je začinjeno še z izdatno mero ostrega rjovenja najbolj po-skočnega„slovenskega frontmana. Dig so ves material za CD Cyber Grunge posneli jeseni 1995 v velenjskem studiu Dynamic. Rezultat tega brain-crasha je 13 na visoke BPM-je navitih kreacij, definiranih s trendovsko skovanko cyber grunge. Dig bodo svoj novi kompaktni disk v živo promovirali v bližnji prihodnosti na nekaj samostojnih koncertih, poletnih air festivalih in rave partyjih, kjer bodo poleg nekaterih starejših skladb predstavili tudi večino materiala, ki bo še letos objavljen na njihovem drugem CD-ju, z njim pa se bo Dig dokončno poslovil od E-vrope in CyherGrunge-a________ ZAKLONIŠČE PREPEVA: Nešto kao DŽIMI HENDRIKS Vsakokrat, ko se pojavi neka nova glasbena skupina, jo širša javnost želi nekako opredeliti za Predstavnike enega od že znanih glasbenih stilov. Tako so si tudi člani te skupine želeli odgovoriti na to (recimo temu klasično) Vprašanje ter svojo glasbo opredelili za regresivni rokenrol; ali Doij natančno “punk nu mamile”. Kaj se skriva pod tema dvema Pojmoma, najbolj zgovorno prikazuje sama kaseta z naslovom Nešto kao Džimi Hendriks. Kaseto so posneli v ljubljanskem Studiu Cinč (april 1995 - januar 1996) s tonskim tehnikom in koproducentom Borutom Činčem in producentom Vanjo Aličem, sicer pevcem skupine. Na kaseti tako lahko zasledimo deset pesmi - osem avtorskih in dve priredbi: Računajte na nas (Rani mraz - D. Balaševič) in Zvezda potkrovlja i suterena (Riblja čorba - B. Dordevič), katerih besedila so napisana spet v razmeiju 8:2 za srbohrvaški jezik. S stališča današnje situacije v Sloveniji je to dokaj nenavadno, saj se glasbeniki mlajših generacij mnogo raje zatekajo k anglosaškemu govornemu področju in skušajo prodreti na prenasičeno ameriško in zahodnoevropsko tržišče. Člani skupine Zaklonišče prepeva pa (po vzoru Buldožerjev, Video-sexa itd.) uporabljajo hrvaščino in s tem ne skrivajo teženj po prodoru na nekdanje jugoslovansko glasbeno tržišče. Lahko bi jo primerjali (po melodiki) z angleščino ali pa z ljubljanskim dialektom. Kakorkoli že, ključni namen projekta Nešto kao Džimi Hendriks je rehabilitirati že nekaj let zamorjeno slovensko rok sceno. Kot predstavniki regresivnega rokenrola pravzaprav ne ustvarjajo nič novega. Njihov ključni namen je postati koncertni bend, nočejo se namreč etiketirati ne kot underground bend ne kot plagiati slovenskih rok zvezd. Po izidu kasete se odpravljajo na promocijsko “mini turnejo” po Sloveniji, posneti pa nameravajo tudi video spot za priredbo skladbe Računajte na nas. Dogovarjajo se tudi za koncerte izven Slovenije, in sicer nameravajo obiskati nekaj mest na relaciji Beograd - Titograd - Skopje. Zaklonišče prepeva so: Vanja Alič - glavni vokal, Mitja Marussig - bas, vokal, Borja Bolčina - kitara, Miha Jerovec - kitara, vokal, Uroš Buh - bobni. SHITHEAD POLK TRIO -NE OBUPAT, ŠE BO ŽUR! Dovolite mi, da vam v kratkem sestavku predstavim žalsko-japonsko glasbeno humoristično odkritje zadnjega desetletja, ki je prvi tovrsten pojav v tukajšnjem osončju. To je prva prava skupina, ob kateri se človek vpraša, kje so meje, kjer se ideologija razcepi in kjer se pojavi vprašanje o umetniških in sporočilnih vrednostih slišanega in vidnega. Jedro tega tria je DE BILL ARČ1BALD, ki je avtor glasbe in dela besedil. Poleg tega je lokalni suženj skrivnostnega novinarja, svobodnega umetnika, anarhista, ekshibicionista, prodajalca vijolic in plenic za mamice, ki to še niso, skratka mamica za vse, SHITHEAD G.R. On je tudi zadolžen za ostala besedila in piz...., ki jih počneta. Da pa ne bi bil samo DE BILL v podrejeni vlogi, je tudi sam zasužnil mladega japonskega proizvajalca takšnih in drugačnih zvokov ter izdelovalca moškega erotičnega perila, gospoda ROLANDA. Skupaj so začeli ustvarjati glasbo, ki je najbolj sorodna glasbenim art šaljivcem iz ZDA, vendar pa je na vsakem koraku začutiti upoštevanje vseh posebnosti slovenske mentalitete in izrazoslovja. Kmalu je bilo vse pripravljeno za peko večplastne lasa-gne. Njihovi največji sovražniki so bili prazni žepi, vendar so se kljub vsemu odločili za najdražji in s tem najboljši improvizirani glasbeno-kuharski atelje, tako imenovan SPALNICA HRČKOV IN DE BILL-a. V aprilu 1996 je bilo vse skupaj pečeno in pripravljeno za prvo večerjo, ki je bila več kot uspešna na prireditvi ROCK FEST V ŽALCU. Fantje obljubljajo, da to ni zadnja, saj za zadnjo pripravljajo ponovno snidenje z Jezusom Kristusom, na katero pa ne bodo povabili Jude Iškarijota, da ne bi še enkrat naredil kake piz...., kot jo je pred leti. Veliko je k ustanovitvi te skupine pripomogel človek, katerega ideologija je postavila nove meje v glasbi, stare pa je neusmiljeno puščala za sabo propadati, zato jih je zelo šokirala vest, da je njihov največji vzornik, katerega slika je tudi na njihovi naslovnici, preminil že pred 16 leti. Niso se mogli sprijazniti z dejstvom, da ga ni več, in da so bili ves čas zavajani s strani medijev, da je on z njimi tu v tem svetu in ne v drugi dimenziji onkraj naših meja. Zadnje čase lahko opažamo, da fantov ni več na spregled, saj utapljajo žalost na takšen ali drugačen način. Kljub vsemu so se odločili, da bo njihov naslednji projekt A TRIBUTE TO JOSIP BROZ TITO, kjer bodo povabili vse slovenske glasbenike k sodelovanju. Sodelovanje so že potrdili ČUKI, AGROPOP, IVO RADIN, MARIJAN SMODE, BORIS KOPITAR, POP DESIGN in INTER- CEPTOR. Naredili bodo priredbe tega velikega boema, pesnika, publicista, ljubitelja dobrih žensk in rujnega vinca ter prvega pravega punkerja iz Juge, Tita. Na zgoščeniki bo tudi njegov največji hit UBIT ČU SE JA, ki ga je napisal, tik preden je tragično preminil, pred kratkim pa je priredbo tega komada naredil nihče drug kot MAGNIFICO prav za to kompila-cijo. Ne preostane nam nič drugega, kot počakati izzid tega projekta in seveda ogled njihovega koncerta. BLIŽA SE ZIMA: ???? OBILICA POLETNIH PRIREDITEV V S A VINJSKI DOLINI Minuli mesec je bilo mnogo prireditev v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Med odmevnejšimi je bil vsekakor Flosarski bal v Ljubnem. Mladi flosarji so imeli kar obilico dela, da so udrli ali, kakor pravijo, splavili jlos. Manjkal ni niti flosarski krst. Z najstarejšim flosarjem se je pogovarjala županja Ljubnega, saj je vedel marsikaj lepega povedati o svojem Jlosarskem življenju, kateremu se je zapisal že pri 12-ih letih. -nko Splavodelnica na Savinji ali 36. ljubensko odiranje flosa KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA Z.O.O., tel.: 720-311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA, tel.: 721-687 Vam nudi v mesecu avgustu in septembru sledeče artikle: * CEMENT____________________________ 605,00 * APNO _____________________________ 390,00 * PLASTIČNE KADI 275 l _______________________ 5.190,00 225 l _______________________ 3.190,00 220 l __________________ 2.790,00 350 l _______________________ 4.790,00 500 l _______________________ 6.490,00 700 l _______________________ 9.999,00 * POSODA ZA ZELJE 35 l ________________________ 1.292,00 50 l ________________________ 1.606,00 75 l ________________________ 2.294,00 100 l ________________________ 3.055,00 KRMILA, GNOJILA, SEMENA, HRANA ZA MALE ŽIVALI, PLAŠČI IN ZRAČNICE ZA KOLESA, ZEMLJA 101, 201, BLUMENERDE BARVE, LAKI, JUPOL 25CMMBMA IPSfMJMA IP® Timcsmraimi €TmM ZA OBISK V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO OD PONEDELJKA DO PETKA MED 7.30 IN 16.00 URO IN V SOBOTO MED 7.30 IN 12.00 URO. Najstarejši flosar France Pristan in ljubenska županja Anka Rakun med obujanjem spominov na flosarske dogodivščine. 1* Krst mladega flosarja SOLČAVSKA OHCET V soboto, 27. julija, so na solčavskem že četrtič zapored pripravili prireditve, ki so nam obudile spomine na stare običaje. Med dvodnevnim praznovanjem so prizadevni domačini obiskovalcem prikazali bogato življenje v njihovi vasi. Na mizah so se našle domače jedi (skutini štruklji z brusnicami, ajdov kruh z orehi, sir z baziliko, korenčkova potica...). V Logarski dolini so odprli Olcarsko bajto, alpinisti pa so dokazovali svojo spretnost na plezalnem poligonu pri Žoharju. Za nekatere je bila višek dogajanja Solčavska ohcet, s katero so svatje obudili običaje iz preteklosti, saj so jo širnemu občinstvu predstavili takšno kot je bila po skoraj 70-tih letih Kuoa muMETEon vtoletm Ženska iz Seattla je svoje telo očistila virusa HIV. Znanstvenik iz New Yorka je odkril ljudi, ki so imuni na AIDS. Morda je na poti zdravilo za kugo 20. stoletja. imuni na aids? Erich Fuchs misli, da je čisto običajen človek; star je 39 let, v blew Yorku dela kot vodstveni svetovalec. Pa vendar se po nečem loči od večine drugih ljudi ■ razlog je v njegovi krvi. To raziskujejo v enem od vodečih ameriških projektov o AIDS-u, ^ajti Erich Fuchs je na AIDS •mun, čeprav je bil priča obole-Vanju svojih prijateljev in tudi Partnerjev. A če se znanstveniki $e tako trudijo, ne morejo okužiti njegove krvi z virusom HIV. U-Pati je, da bo kri Ericha Fuchsa dala odgovor na iskanje zdravila ali cepiva proti kugi 20. stoletja. PRESENETLJIVA SPMNANJA AIDS je kuga tega stoletja. Sve-rovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je na svetu okrog 6 milijonov obolelih, 16 milijonov pa okuženih z virosom HIV. Po prvi katastrofalni epidemiji so zdravniki ugotovili nekatere skrivnostne anomalije med svojimi pacienti. Nekateri izmed tistih, ki so jih v letih 1981 in 1982 diagnozirali za HIV pozitivne in jim napovedali skorajšnjo smrt, so še danes živi. Znani so tudi primeri ljudi, katerih starši so umrli zaradi AIDS-a, sami pa so ostali neokuženi. Obstaja tudi vprašanje otrok, ki se rodijo okuženim materam; le okrog 20 odstotkov jih podeduje virus HIV in še od teh, kakor kažejo nedavne študije, se jih okrog 6 odstotkov virusa otrese. Presenetljivo je tudi dejstvo, da se AIDS ni razširil s tako hitrostjo, kot so znanstveniki napovedovali. Ali so nekateri ljudje imuni na to bolezen? Med običajnim potekom bolezni se virus HIV plazi skozi me- hka zaščitna tkiva telesa, dokler ne najde molekule, ki jo prepozna. To je molekula CD4, ki je na površju ključnih imunskih celic, imenovanih CD4 T-celice, bolj znanih kot “pomočniške” T-celice. Virus uporabi molekulo kot odskočno desko ter okuži celico samo, nato pa v njej producira stotine bolj nevarnih virusov, ki lahko okužijo druge CD4 T-celice. Prvotna T-celica zdaj odmre, in prav zato je virus tako poguben; CD4 T-celice odmirajo, imunski sistem pa se prične podirati. Brez vojske CD4 T-celic se odpor telesa postopoma zmanjša, mikrobi, ki jih je telo prej uničevalo, pa se množijo in povzročajo bolezni. Vendar se človeško telo ne preda brez boja. Programirano je za ustvaijanje protiteles, ki bi pri drugih boleznih uničile vsiljivi virus, pri virusu HIV pa so brez moči. Zdravniki so pred kratkim pričeli proučevati skupine ljudi, ki so bili izpostavljeni virusu HIV, pa se niso okužili z njim. Zdravniki so želeli ugotoviti, ali je v njihovi krvi kaj takega, kar virusu onemogoči uničevanje i-munskih celic. Januarja 1995 je dr. Sarah Rovvland-Jones iz Instituta molekularne medicine na Oxfordskem institutu proučevala nekaj afriških prostitutk, ki so bile izpostavljene virusu HIV, a se niso okužile z njim. Ugotovila je, da imajo te prostitutke v svoji krvi cytotoxične T-celice (znane tudi kot CD8 T-celice), ki so sposobne uničiti virus. Mnogi njenim dognanjem niso verjeli, vendar so se morali zamisliti že nekaj mesecev kasneje ob raziskovanju Yvonne Btyson s Kalifornijske univerze v Los An- gelesu. Intenzivno je spremljala zdravstveno stanje otroka, ki se je rodil HIV pozitivni materi. Dvakrat je virus zasledila v otrokovi krvi, nekaj let kasneje pa virusa v njegovi krvi ni več bilo. Več znanstvenikov je bilo mnenja, da je pri prvih dveh testiranjih prišlo do napake oziroma do laboratorijske okužbe sicer zdrave krvi. Danes pa so razmišljanja drugačna. Decembra 1995 in januarja 1996 sta dve evropski ekipi, ki spremljata otroke, rojene HIV pozitivnim materam, ugotovili, da se je 21 otrok iz vse Evrope u-spelo otresti virusa. Vendar so otroci eno, odrasli pa drugo. Mnogi znanstveniki priznavajo, da bi bilo veliko težje najti odrasle, ki se jim je uspelo otresti virusa. Nekateri odrasli se ga morda otresejo že v zelo zgodnjem stadiju, tako da ob prvem testiraju niso več okuženi. Aprila 1996 je škotski imunolog Bill Paxton, ki dela v Nevv Yor-ku, ugotovil, da ima nekaj ogroženih, a neokuženih ljudi krvne celice, ki jih ni mogoče okužiti z virusom HIV, ne glede na to, koliko doz virusa so dodali vzorcem njihove krvi. Alfred Saah, epidemolog z baltimorske univerze John Hopkins, je že leta 1988 ugotovil, da je kar nekaj njegovih okuženih pacientov postalo spet HIV negativnih. “Nihče se ni veselil tega spoznanja. Vsi so trdili, da je prišlo do napake v laboratoriju,” je dejal. “Vendar smo teste ponovno preverili in rezultati so spet potrdili moja spoznanja.” NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: □ /2 mesecev - 25 šlevi/k 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon: % Podim in žig: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SfIRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC FOTOREPORTAŽA Stran 30 14. avgust 1996, KAMP LJUBITELJEV NARAVE IN STARODAVNIH MODROSTI V človeku že od nekdaj obstaja resnična želja, da spozna samega sebe in življenje okoli sebe. Kamp v Gozdu Martuljku nam vsako leto vedno znova ponuja možnost, da se vsi udeleženci skupaj približamo temu cilju. Obkroženi s prečudovito naravo Nacionalnega parka skozi bratsko druženje, delavnice in raznovrstne programe smo letos že triindvajsetič izmenjali izkušnje in znanje ter se učili, kako je v vseh nas eno isto življenje. Cilji kampa, za mnoge z dnevnimi problemi preobremenjene ljudi tako oddaljeni, so bili druženje, zbliževanje in poglabljanje komunikacije med vsemi ljudmi dobre volje, proučevanje in spoznavanje raznih duhovnih doktrin Vzhoda in Zahoda ter proučevanje narave in njenega pozitivnega odnosa do vseh živih bitij. Tema letošnjega kampa je bila: PROBLEMI ČLOVEKA NA POTI. Moto kampa pa kot vedno: PONOVNO SKUPAJ PROTI ISTEMU CILJU. Človeštvo, čuj! Nisem prišel med vas, da bi se mi klanjali, mi prirejali hvalospeve in me oboževali. Takšne stvari so dobre za svetnike, walije in yogine. Jaz od vas pričakujem mnogo več. Prišel sem sprejeti vašo ljubezen in vam izkazati svojo. Spustil sem se na vaš nivo samo s ciljem, da vam darujem svojo ljubezen, tako da boste lahko ljubili Boga in sami postali bog. Preostalo je vse iluzija. Ne pričakujte od mene ničesar razen ljubezni do vas. O zlato sonce najčistejšega sijaja razsvetli naša srca in izpolni naš um, da bomo mogli spoznati našo enost z božanskim srcem vesolja. MEKO BLAGO f POZAMENTERIJA f MODNI DODATK V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIH VZDUŠJEM VAM NUDIMO: P K >4 t -K 'It P K /I velika izbira kvalitetnega poletnega blaga velika izbira svile mečkam viskoza mikrofibre vseh vrst enobarvne mikrofibre in viskoze vzorčaste mikrofibre in viskoze svilene rute več kot tisoč vrst gumbov Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC K Tt P P. A t -K 'Zt P IR A PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Za vse, ki smo v soboto, 27. julija, prestopili strugo Martuljščice se je začel teden miru in ljubezni. Ljubitelji narave s celotnega ozemlja nekdanje Jugoslavije smo se po enem letu spet neobremenjeno in prijateljsko odpravili iskati resnico življenja in narave. Vsakdanje skrbi in problemi so ostajali tam nekje daleč proč - na drugem bregu. Tako blizu, pa vendar tako daleč, daleč... Redki so tisti, ki so se zdramili, odprli oči in z drobnimi koraki, nekateri celo s plazenjem pričeli POT VRNITVE. V kampu ni bilo dovoljeno uživati sredstev, ki so škodljiva človeškemu zdravju (alkohol, droga, tobak, kava in podobno), prehranjevanje z mesom in mesnimi proizvodi, govorjenje o politiki in favoriziranje ene doktrine nad drugo (neglede na pomen in vsebino). Trudili smo se živeti zdravo in po pravilih, ki jih pred nas postavlja narava ter razvijali medsebojno pripadnost, razumevanje in ljubezen. Od jutranjega umivanja v bistri in hladni Martuljščici do večernih pesmi ob tabornem ognju je v nas in kampu vela pozitivna energija in vsi, ki so letos prišli Prvič, so jo lahko začutili pri rneditaciji, na delavnicah ali seansah. Otroke smo zaposlili v likovni delavnici, z orientacijo v gozdu ali z oblikovanjem gline. Predavanja in delavnice so se vrstile čez ves dan. Učili smo se petih tibetanskih vaj pomlajevanja, osnov joge, rebirthinga, psihofizične dinamike, meditacije, relaksacije, limfne drenaže, osnov astrologije in run, pridelovanje zdrave prehrane, shiatsu masaž, či gonga, sufi plesov, muzikologije, poslušali predavanja o reinkarnaciji ter se sprehajali po preteklosti in sedanjosti. Dežurni so vozili vodo s potoka, nabirali in dovažali suho drevje za kurjavo ter v poljski kuhinji skrbeli za pripravo hrane. Dokaz več, da za življenje ne potreješ samo sodobnih strojev in tehničnega razkošja, ki ga ustvarja sodobna industrija, ampak tudi duhovno moč. In ker smo bili v osrčju Julijcev, tudi na gorske pohode nismo pozabili. Odpravili smo se na Rajske livade iskat škrate in notranji mir, se okopali pod slapom Martuljščice in se veselili lepote pogleda, ko je oko zrlo Spikovo skupino mogočnih gora. Vse prehitro mine, tako tudi druženje ljudi dobre volje, ki si enkrat letno imajo kaj dati. Naj nas do prihodnjega druženja vodi misel - BITI ENO. Tekst in foto: Samo Jurhar Z MOŽNOSTJO KASNEJŠEGA ODKUPA NAJAMEMO STAREJŠO HIŠO ALI KMETIJO, LAHKO TUDI VIKEND! PISNE PONUDBE POŠLJITE NA: GLAS SAVINJSKE, Velenjska cesta 12, 3310 Žalec s pripisom HIŠA. Telefon med 12. in 16. uro: 063 715-011 Ob plesu in pesmi vse skrbi vržemo v ogenj! Bodi brez strahu in stopi na pot življenja, naj nobena tegoba ne doleti tistega, ki ne občuti strahu! Naj sile svetlobe razsvetlijo človeštvo, naj se duh vesoljskega miru in harmonije razlije povsod. Naj se vsi ljudje dobre volje, modrosti in ljubezni združijo v sodelovanju za dobrobit človeštva. Naj prevlada odpuščanje, razumevanje in odgovornost do življenja. Vpliv sil svetlobe naj bo močan. Naj bo tako, da jutri dobro opravimo svoje delo. Pošilja: PO OBUTEV jtajtar v prodajalno I 1 STARE SKRINJE Pred vami je nova rubrika, v kateri vam bom predstavljal izide novih, pa tudi ponovne izdaje starih plošč. Moj namen ni kritizirati in ocenjevati, temveč predstavljati glasbo, ki mi je pri srcu in za katero menim, da si zasluži pozornost poslušalcev. Poznam ljudi, ki trdijo, da ni več dobre glasbe, vendar to ni res. Police glasbenih trgovin so polne plošč, na katerih se neu-pravičeno nabira prah. Treba jih je le poiskati.__________ HIŠA/NESKONČNA POT zapuščino t.i. west coast rocka, še posebej že omenjenega Neila Younga. Vsi ti vplivi pa so nadgrajeni z lastno glasbeno vizijo in izredno ubranim večglasnim petjem, ki daje ob odličnem vokalu njihovi glasbi svojevrsten liričen pečat in prepoznavnost. Takšne so poleg naslovne skladbe predvsem še Oče, Jesen, Ko čas odšteje dni. Neskončna pot pa prinaša tudi nekaj pravega kitarskega rocka: Rekviem, Sprehod, Za takšen svet in predvsem Niko i ništa. Poleg glasbe pa imajo poseben čar besedila, ki mestoma mejijo že na poezijo. V njih se poleg osebnih zgodb izrisujejo trpke podobe sveta, v katerem le redko posije žarek upanja. Plošča izstopa iz sivega povprečja slovenske glasbene scene, in si zato upravičeno zasluži večjo pozornost medijev, predvsem pa poslušalcev. PRIME PRINE/THE BEST OF JOHN PRINE Trboveljska skupina Hiša je v zasedbi Andrej in Vili Guček, Martin Koncilja ter Iztok Pepelnak posnela svojo drugo ploščo. Na njej se nadaljuje glasbena pot, začrtana že na njihovem istoimenskem prvencu. Na plošči Neskončna pot je devet avtorskih skladb ter priredba Lotta love njihovega vzornika Neila Younga. Glasbena skupina Hiša se navezuje na bogato glasbeno tt a B.i BE i BS M mmmmm mm M m m l' I m es m mm Bolje pozno kot nikoli bi lahko reli ob izidu plošče Johna Prinea, ki kar štrli iz kopice raznih bolj al> manj posrečenih best of, gneatest hits in kar je še Podobnih glasbenih retrospektiv. Obrane skladbe nudijo zanimiv vPogled v zgodnje Prineovo ustvarjanje, to je prve štiri plošče Posnete med leti 1972 in 1976, Pa tudi primerjavo z njegovimi novejšimi deli, saj še vedno snema odlične plošče. John Princ je kulten avtor, ki ni bil nikoli deležen svetovnega uspeha in pretiranega zanimanja medijev. Vendar si tega roko na srce, verjetno niti ni želel. Glasba, kot jo lahko slišite na plošči, je splet countrya na eni in folka, v najboljši tradiciji potujočih glasbenikov, na drugi strani. Toda tisto, kar zares pritegne, so besedila, ki s humorjem in ironijo govorijo o vsakdanjih stvareh in dogodkih, ki se lahko zgodijo vsakemu od nas. Težko in bržkone krivično bi bilo iskati najboljše med skladbami, kot so Sam Stone, The great compromise, Svveet revenge in druge. Sam stavim na skladbi Donald and Lydia in Souvenirs. Če so vam torej všeč grenko sladke zgodbe podložne s preprosto simpatično glasbo, je John Princ pravi človek za vas. ... pisalo se je leto 1925 DEKLE So meje in spone v vedenju, ki se jih mora predvsem zavedati dekle, in še posebej dekle iz današnjih dni. So spone in meje v zunanjem vedenju. Kako stopaš, kako gledaš, kako govoriš in se oblačiš. Brž se izdaš, že na cesti se izdaš in glasno poveš brez besed, koliko te je. Postajanje in postopanje po cestah, lahkomiselnost v pogledih, da si zijalasta čez mero, in če ti besede brez pomisleka teko in take, ki niso za tvoja leta. Premnogokrat so se napolnile mere žalosti do vrha, ker dekle ni hotelo živeti v mejah dostojnosti in dostojanstva. Tole je skoraj resnično: kakor hočeš, da je moški s teboj, tak je tudi v resnici. A če ti sama ne poznaš meja in dostojnosti, tedaj je tudi moški tak s teboj, kakor ti bere iz oči, besed in oblek. Pa je tako dandanašnji; besedo ti reče o ljubezni, morda še o zakonu, brž si njegova. Pa usahne ljubezen v kratki dobi, izginejo besede obljub kakor pleve v vetru - in konec je žalost in goije za vse življenje. Krivdo nosiš v veliki meri ti sama. In so spone in meje v notranjem vedenju. Kako misliš, kaj bereš in po čem hrepeniš. V vsem tem so dobrine in so strupi. Duša je kakor soba, ki ne prenese strupenih kali brez škode zase in za telo. Prezrači sobo svoje duše. Očisti jo vsak dan in jo preglej, če ni preveč prahu, če ni celo mrčesa. Izperi jo, polikaj in uredi, da bo sijalo sonce vanjo. MODA Pretiravati ne smemo v ničemer. Moderne so obleke, ki so močno izrezane krog vratu. Zdravo je, če je vrat gol, tudi ni nemoralno, če se ti beli koža iznad obleke - a ne pretiravaj! “V želodec,” kakor pravijo, le ne sme videti nihče in preveč golote ni lepo in ni prikladno za ljudi in cesto. Pa so dandanašnji nekatere plesne obleke take, da jih ni nikjer nič. Kaj takega gotovo ni prav in takih zapovedi ženske mode ni treba, da bi jih upoštevali. Če si premočna (in tega se zavedaj in ne slepi samo sebe), tedaj ne imej preozkega in prekratkega krila. Vsi ne moremo biti vitki in če nismo, pač nismo, kaj za to. Če si starejša (tudi tega se ne brani in preveč ne taji let), ni vse ono zate, kakršno je za mladi svet. Potrebna pa je moda in ne gre, da bi se ji izogibali. Dosti prej te bodo opazili ljudje na cesti in bolj zijali vate, ako boš v staromodni, “staroverski” obleki, kakor pa če si lepo dostojno in po pameti moderno oblečena. ZA SMEH IZPLAČALA GA JE: Neki vitez reda sv. Duha, ki je veljal za zelo gumpastega, je zagledal velik briljant na roki zelo lepe gospe in je rekel svojemu prijatelju: “Meni bi bil prstan ljubši od roke.” “In meni,” je odvrnila gospa, ki ga je slišala, “bi bila uzda ljubša kot tele.” TOLAŽILNA OCENA: Profesor (kolegu): “To je najboljše delo izmed vseh, kar sem jih kdaj naredil.” Kolega: “No, radi tega Vam ni treba obupavati.” Že lansko leto je pri založbi Goda iz Celja izšla prva kaseta velenjske skupine LE BARON. Na kaseti z naslovom ZABAVA lahko slišite avtorske skladbe in priredbe nekaterih znanih uspešnic. Skupino sestavljajo: Boris Jelenko (klaviaturist), Franjo Jurovič (kitara), Leon Ferme (bobni) in Milan Klemenčič (bas + vokal). Z zanimivim izborom skladb in komercialnim zvokom so "velenjski baroni" garancija za dobro zabavo zato je ne zamudite! HUDIČEVKI Režija: Jeremiah Chechik; vloge: Sharon Stone (Nicole), Isabelle Adjani (Mia Baran), Chazz Palminteri (Guy Baran), Kathy Bates (Shirley). Nicole in Mia si nista posebno podobni, imata pa nekaj skupnega: obe spita z Guyem Baranom in obe sta z njim nesrečni. Seksi in samozavestna Nicole je Guyeva ljubica. Guy jo je sprva privlačil, ko pa je spoznala, kako sebičen in neiskren je, je ostala ujeta med željo in razočaranjem. Videti je, da ji manjka poguma, da bi ga zapustila, obenem pa nima volje, da bi vztrajala ob njem. Plašna Mia je Guyeva žena. Nekoč je bila redovnica, poleg tega, da je šibkega zdravja, trpi zaradi Guyeve očitne nezvestobe. A čeprav Guy z njo ravna kot s svojo lastnino in jo nepreklicno prezira, jo neustavljivo privlači. Nekega dne Nicole in Mia skleneta, da se bosta enkrat za vselej rešili Guyevega sadističnega objema. Nesrečna žena in besna ljubica se odločita, da bosta zlobneža skupaj umorili. Nicole izdela načrt, ki je videti preprost in zanesljiv, krhka Mia pa je kljub strahu kos svojemu delu naloge, ki sta si jo zadali. Vse gre po planu, in že je videti, da bosta Nicole in Mia lahko kmalu zaživeli novo življenje. Toda stvari se zapletajo. Kmalu po umoru se odnos med ženo in ljubico nepredvidljivo spremeni in na dan pridejo stvari, o katerih se se jima prej ni niti sanjalo. Skrivnostno izginotje pritegne pozornost policistke Shirley, dogodki pa vse bolj očitno namigujejo, da Guy sploh ni mrtev... da se bo vrnil in z ženskama obračunal. ČAROVNICE Režija: Andrevv Fleming; vloge: Robin Tunney, Faruza Balk 17-letna Sarah pride v novo šolo, kjer se spoprijatelji s tremi dekleti, ki se pomalem ukvarjajo s črno magijo. Sarah ima čarovniške sposobnosti in vse štiri najprej izkoriščajo Moč, da si polepšajo življenje. Ko ena od deklet izzove zlega duha in postane nevarna, se ji mora Sarah postaviti po robu, še preden bo prepozno... ŠKRLATNO ZNAMENJE Režiser: Roland Joffe; vloge: Demi Moore (Hester Prynne), Gary Oldman (Arthur Dimmesdele), Robert Duvall (Roger Prynne). Hester Pryne se z novimi priseljenci izkrca v majhnem, s kolonisti in Indijanci pomešanem naselju na vzhodni ameriški obali. V naselju vladajo cerkveni mogotci, ki uvajajo strogi puritanski red. Hester je svobodno misleča mlada žena, ki mora v novi naselbini pripraviti domovanje za moža, ki bo prišel, ko bo že vse urejeno. Zaradi svoje svobodomiselnosti jo že na začetku vsi obsojajo. V naselju spozna mladega duhovnika, ki je zelo priljubljen med naseljenci in med Indijanci. Med njima se spelte strastna, skrita ljubezen. Hester zanosti. Ker noče priznati, kdo je oče, jo obsodijo in zaprejo. Rodi v zaporu. Po dolgem času jo le izpustijo, vendar mora nositi sramotno znamenje, škrlatno črko A. Medtem prispe tudi njen kruti mož Roger Prynne, ki pa ga Indijanci ugrabijo in držijo v ujetništvu, dokler ga ne spoznajo za norega. Roger po tem, ko spozna, da ga je žena prevarala, začne načrtovati brutalno maščevanje... NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ^063 715-011 ^0602 41-245 Glas Savinjske Koroški radio CELJSKI** KINEMATOGRAFI * HUDIČEVKI (Diabolique), psihološka kriminalka Režija: David Hogan; Vloge: Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Palminteri (na programu od 8.8.) ČAROVNICE (The Craft), thriller Režija: Andrew Fleming; Vloge: Robin Tunney, Fairuza Balk (na programu od 8.8.) ŠKRLATNO ZNAMENJE (Scarlett Letter), zgodovinska drama Režija: Roland Jojfe; Vloge: Demi Moore, Gary Oldman, Robert Duvall (na programu od 8.8.) VOHUNI POKONČNO (Spy Hard), komedija Režija: Rick Friedberg; Vloge: Leslie Nielen, Nicollette Sherian (na programu od 15.8.) UKRADENA SRCA (Stolen Hearts), romantična komedija Režija: James G. Robinson; Vloga: Sandra Bullock, Dens Leary, Stephen Dillane (na programu od 15.8.) ERASER, akcijski spektakel Režija: Charles Russell; Vloge: Arnold Sclmarznegger, Venessa Williams (na programu od 22.8.) ČENČE (Something To Talk About), romatnična komedija Režija: Lasse Hallstrom; Vloge: Juha Roberts, Dennis Quaid, Kyra Sedgewick (na programu od 22.8.) KINO ŽALEC PETEK, 16. 8., ob 21.00 IZVIRNI STRAH, triler Režija: Gregorv Hoblit; Vloge: Richar Gere, Laura Linney SOBOTA, 17. 8., ob 21.00 OSUMLJENIH 5, j akcijska srhljivka Režija: Bryan Singer; Vloge: Stephen Baldwin, Gabriel Byme, Chazz Palminteri, Kevin Pollak, Kevin Spacey NEDELJA, 18. 8., ob 18.00 OSUMLJENIH 5, akcijska srhljivka ob 20.00 IZVIRNI STRAH, triler PETEK, 23. 8., ob 21.00 GOSPA, drama (ameriško-hrvaški jilm) Režija: Jakov Sedlar; Vloge: Martin Sheen, Michael York SOBOTA, 24. 8., ob 21.00 PERISKOPE DOLI, odštekana komedija Režija: David S. Vard; Vloge: Kelsey Grammer, Lauren Holly NEDELJA, 25. 8., ob 18.00 PERISKOPE DOL!, odštekana komedija ob 20.00 GOSPA, drama (ameriško-hrvaški film) OGLASI 14. avgust 1996, Št 35 Stran 35 R 19 GTS, 1. 90 kovinska barva, šibedah, spojler, reg. 7/97, 5 vrat, 80.000 KM prodam za 12.600 DEM. Tel.: 452-657. ___________________ Avtohiša DREV seznam rabljenih vozil: SEAT IBIZA, 1.9D, 1. 94, cena 17.400 DEM RENAULT 5, bela, 1. 90, cena 8.100 DEM TAVRIA 1. 93, cena 2.250 DEM ŠKODA FOVORIT, 1. 92, cena 6.900 DEM OPEL CORSA 1.2, 1. 91, cena 9.100 DEM JUGO 45 K, 1. 89, 1.750 DEM RENAULT 5, rdeča, 1. 90, cena 7.200 DEM RFNA FJT T S zelena, 1. 90’ cena 7.430 DEM Lada samara i. 92, cena 5.775 DEM AX diesel, siv, 1. 89, cena 7.200 DEM UNO 45 S, rdeč, 1. 89, cena 5.500 DEM RENAULT 5 1.4 D, siv, 1. 92, cena 8.700 DEM BX 16 TRS, rdeč, I. 84, cena 3.500 DEM RENAULT 5, siv, 1. 89, cena 6.400 DEM IBIZA 1.2, 1. 93, cena 11.000 DEM fiat tipo tds. 1. 89, cena 10.850 DEM Informacije: 063 708-670, 708-669__________ Servis in prodaja MURŠIČ seznam rabljenih vozil: CITROEN AX 10 RE, 1. 88, 103.000 km CITROEN AX CA BAN, 1. 93, 24.000 km CITROEN TRE, 1. 93, 20.000 km CITROEN ZX, 1. 92, 151.700 km Informacije na telefon: ^63/856-852. Avtocenter MEH seznam rabljenih vozil: GOLF 1.6 diesel, 1. 88 GOLF 1.6 diesel, 1. 91, prvi lastnik yyy passat cl i.6 td, 1-90, prvi lastnik, 19.000 DEM AUDI 80 1.6, I- 92, prvi lastnik, 21.000 DEM YW VENTO CL 1.8. 1- 94, prvi lastnik, 23.000 DEM F 5, 1. 91, prvi lastnik, 8.000 DEM F 5, 1. 92, prvi lastnik, 8.900 DEM FiF PASSAT CL 1.8, 1- 89, 15.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in za gotovino popusti. informacije: 063 852-955____________ Avtohiša JAKOPEC seznam rabljenih vozil DAIHATSU COURE, 1. 91, radio CITROEN C15 diesel -dostavno, 1. 91 SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 92, radio, evro priklop KADET 1.4, 1. 91 TIGRA 1.4 16V. 1. 96, ZB, CZ, TS, ES, SV, EPS, bočne ojačitve VECTRA 1.6 I6V, I. 96, ABS, SV, ZB, radio ASTRA 1.6 swing, 1. 96, temna stekla, spojler zadaj FIAT Tipo, 1. 93, CZ, ESS, SV, nastavljiv volan po višini. Informacije: 063 855-975 Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. GarancHa na delo! Plačilo možno na obrokel Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačifo po dogovoru! Te?.: 852-205 ali 708-667. Slikopleskarska dela opravljamo hitro, kvalitetno in konkurenčno. Tel.. 063/38-053, 411-595, 716-292, 733-007. Ekskluzivni zastopnik za GARAGA DOORS 2000 CANADA garažna vrata z motornim pogonom možnost tudi vstavitve manjših vrat, vhodna kovinska vrata, montaža hišnih alarmov, servisiranje gospodinjskih aparatov in bele tehnike. Tel.: 708-030, 708-701. Rešitev nagradne križanke pome na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 24.8.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva ae^e&trade Guma Irt obutev, tl.o.o. -7: ' ; ' " ' ■; §: Nagrajenka iz prejšnje številke: Natalija Aškerc, Košnica 29/c 3000 Celje Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. ReSitcv križanke iz oreišnie številke: Ženska je najlepša napaka narave V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ah predstavništvo. Tel.: 063/472-034. V centru Ljubnega oddamo v najem trgovski lokal s skladiščem. Tel.: 0(5/841-427, Lukner Najamem hišo ali enoinpo so dvosobno . stnovanjc v Žalcu, Preboldu, Šempetru ali Polzeli s kasnejšim odkupom. Naslov v uredništvu časopisa. Šifra: TAKOJ Redno ali honorarno kakršnokoli zaposlitev na območju celja išče poklicni voznik za motorna vozila z B in C kategorijama in V. stopnjo izobrazbe. Tek: 452-657. Zaslužek nudimo vsem s končano srednjo šolo. Pošljite svoj naslov: p.p. 16, Maja, Prebold ah po 20. uri na tek: 723-632. Zaposlimo natakarico. Tek: 715-411. Želite zaslužiti od 80.000,00 do 100.000,00 SIT mesečno? Pošljite kuverto in znamko z vašim točnim naslovom na naslov: Alenka KENDA, Liboje 74/b, 3301 PETROVČE. d.o.o. Vele in maloprodaja šolskih potrebščin in biro opreme Arja vas 24, 3301 Petrovče tel.:/fax 063 707-254 mobitel: 0609 633-623 VLADO PAREŽNIK svoja dela na ogled postavi na turističnih kmetijah: Marolt Jože - Breči Breze nad Mozirjem Stane Jože - Pintar Poljane nad Rečico ob Savinji Betka Žagar Dobrovlje nad Nazarjem BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 063 715-011 TRGOVINA S KURILNIM OLJEM /D 'Dzses LIBOJE Teflonska zaščita motorjev UGODNO: RABLJENE NAKLADALKE 1A SltlDI Tel.: 063/707-420,708-242Jax: 708-230 /Eh d.o.o. Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047 Trgoviim s pestro SsMro barv, lakov, lepil, avtolakov^. Mešanje avtolakov SIKKENS In €9LOMIX Poiteliiaai p®imtl8iii v a vgustu: JjUPOL injt BOI IIV KIT! ■■■ I I ^ S L Celje - skladišče .________________ IlilPiiiiv® AVTO H ISA DRE DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670, fax: (063) 71^^®^,.- 131/1996 l /X Skupina Volksvva. 5000003338,35 COBISS ® TOtEDO Novi Seat Toledo vam daje samo eno možnost, namreč, da se prepustite njegovemu navdihu. Prepričal vas bo s svojim udobjem, opremo, zmogljivostjo in kakovostjo. Učinkovit je v mestnem prometu in udoben na daljših vožnjah. Če k temu prištejemo še tehnično popolnost, obliko in varnost, je Seat Toledo avto, ki bo zadovoljil pričakovanja voznikov 90-ih let. Zmogljivi bencinski motorji 1.6i, 1.8i, 2.0i in 2.0i 16V ter dizelski motorji 1.9D, 1.9TD in 1.9TDi znajo zadostiti tako zahtevnemu vozniku kot vsakemu stilu vožnje. Bogata oprema, ergonomično oblikovana notranjost, nastavljivi sedeži, prostoren 550-litrski prtljažnik, servo volan, klimatska naprava in še mnogo dodatne opreme so le razlog več, zakaj naj Seat Toledo postane tudi vaš avto. Kratka, enostavna pot do vašega vozila PORSCHE PORSCHE LEASING KREDIT SEAT TOLEDO je lahko vaš že za 377 DEM mesečno. Model: TOLEDO 1.9D ENTRV Cena vozila 26.300 DEM Polog 10.000 DEM Odplačilna doba 60 mesecev Mesečni obrok 377 DEM veste, gospod sodnik, takrat sem bil tako pijan, da nisem poznal samega sebe." NAUČILA GAJE "Kako si uspela moža prepričati, da ne grize več nohtov?" Čislo enostavno,jknla sem mu DOBER PRIMER "Star primer pravi, daje bolje dajati kot prejemati," razlaga ,At ,, Ali ve kdo kakšen primer? "Jaz, gospod učitelj," se oglasi Janezek. "Klofute!" POZNA DREVJE V sadovnjaku učitelj sprašuje učence, če kdo pozna to in to dre\’o. Oglasi se Mihec: "Jaz! To je hruška!" "Kako pa sip spoznal, saj nima ne listja ne sadja?" Poznam jo še od lani, ko smo rabutali!" SPOL "Zakajp zemlp ženskega spola?" stara!" SPOZNANJE "Dragi, se spomništiste lipe, pod katero si me čakal?" "Že zdavnaj hip morali posekati." "Zakaj?" "Čep že meni zagrenila življenje, naj ga vsaj drugemu ne!" SANJE "Ljubica, o tebi se mi je sanplo!" "O, to je pa lepo. Ali si me?" "Ne! Nisi hotela..." SVARILO IBIZA CORDOBA TOLEDO ALHAMBRA INČA □ □ □ □ □ žMium immmmmMiE mmtimmjjižf Vam je kakšen Seatov model avtomobila še posebej všeč? Prekrižajte kvadratek pred ustreznim avtomobilom in pošljite izpolnjen kupon na naš naslov. Poslali Vam bomo brezplačni katalog z vsemi informacijami. AVTOHIŠA DREV Drešinja vas 46a 3301 Petrovče Ime in priimek:____________________ Naslov: Telefon: Podjetje: 'Tone, ti si naj večja copata, kar sem jih kdaj koli videl T "Ne govori tako gjasno! Če te sliši mop žena, jo bošpošteno skupil!” NE PRIZNA "Polde, priznaj, da si spal pri moji ženi, ko sem bil na službeni poti." "Ne bo držalo." "Ne laži! Videli so te, ko si šel zvečer k npj!" To sicer priznam. Nisem pa celo noč zatisnil očesa!" DALA BI MU KAR TRI "Kaj bi storila, če bi te prosil za roko?" "Dala bi ti jo kar trikrat na lice!"