Poštnina plačana v gotovini.
Cena 25. lir
DEMOKRACIJA
Leto XI. - Štev. 22
Trst - Gorica, 31. maja 1957
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 —- Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Vse države so za razorožitev
Vprašanje pa je, ali bodo sedanji upi miroljubnega sveta tudi uresničeni
Pretekli teden je, v mednarodni politiki potekel v znamenju zelo živahnega dela za razorožitev. V .splošnem so padale tako navdušene in optimistične izjave, kakor jih že dolgo nismo slišali.
'Središče, od koder se je to razpoloženje razširilo i>n preneslo .tudi v druge dele sveta, posebno pa. v Washington in Moskvo, kjer j:e zopet izzvalo obetajoče odmeve, ie 'konferenca razorožitvenega pododbora Združenih narodov, ki zaseda že nekaj mesecev v Londonu. V Londonu so prišli do itočike, na kateri neha propaganda in je treba sprejeti stvarne sklepe, z drugimi besedami, ali pokopati vse upe na razorožitev ali pa ukreniti končno nekaj, da se te upe .začne uresničevati. Zato sta ameriški in sovjatsfei zastopnik odšla v svoji prestolnici, da. povprašata za nova navodila. In kakor še vedno doslej, tudi tokrat Moskva in Wa-shington soglasno ugotavljata, da sta oba za razorožitev. Razlika napram prejšnjim časom, ko .so izrekali samo svečane načelne izjave, pa je v tem, da .so si tokrat tudi predlogi obeh velikih sil sorazmerno blizu. Obe sta 'za zmanjšanje in omejitev poskusnih, ,kontrolnih področij, •ki bi jih kasneje postopno razširjali, obe sta .za preprečitev tekmovanja v atomskem orožju. Razlike so .seveda v načinu ■izvedbe, teritorialne omejitve in obsegu raznih oborožitev.
Sovjetska zveza je glede tega že predložila svoj podroben .načrt, ki je bil pa tak, da se je vedelo, da ga Združene države ne fcodo brez nadaljnjega sprejele. Sovjeti so namreč predlagali obojestransko letalsko nadzorstvo nad srednjo, severno in zahodno Evropo ,z Anglijo vred ter polovico Združenih držav, sami pa bi dovolili letalske prelete le nad de.lom Sibirije in nekaterimi evropskimi satelitskimi državami. Ameriško stališče .glede tega sicer še ni znano, vendar sodijo, da .bo Eisenhower zahteval, naj bi se sovjetsko področje, ki bi spadalo v omenjeno nadzorovano cono, povečalo v sorazmerju s številom prebivalstva. Sovjeti bi morali torej dovoliti,, da bi zahodna letala vršila inšpekcijo nad sovjetskim področjem, ki je tolikšno, da živi na njem /toliko ljudi, kolikor - jih ie v zahodnih področjih, ki bi jih nadzirala sovjetska letala. Na splošno sodijo, da -bodo o tem v Londonu lahko dosegli sporazum, če bodo le Sovjeti zares pripravljeni preiti od .besed k dejanjem.
Ameriški načrt, ki je sad petdnevnega posvetovanja 'Državnega varnostnega sveta in številnih sestankov predsednika Ei-senhowerja z njegovimi sodelavci, naj bi obsegal poleg te,ga še predloge glede zmanjšanja števila oboroženih sil in količin konvencionalnega orožja. Med to 'konvencionalno orožje; spadajo po ameriškem načrtu (tudi 'bombniki, ki lahko prenašajo atomsko orožje. Glede jedrnega orožja pa predlaga ameriški načrt prepoved 'bodočega izdelovanja’ tega o-rožja. Obstoječe zaloge 'bi šele kasneje postopno 'uničevali. Zaenkrat pa bi države, ki že razpolagajo z jedrnim orožjem, to orožje obdržale, tiste, ki ga še nimajo, pa bi izjavile, da ga ne :bodo izdelovale. Z drugimi 'besedami 'to pomeni, da .bi
Združene države, Velika Britanija in ‘Sovjetska zveza obdržale monopol ,na a-itomsko- orožje.
•Seveda 'bo treba zdaj videti, kaj bodo Sovjeti odgovorili na te ameriške, predloge, ki naj 'bi jih pretekli ponedeljek .prinesel v London ameriški delegat Stas-sen. Dejstvo pa je, da bi v Združenih državah danes radi zmanjšali visoke vojaške izdatke, in nobenega dvoma ni, da tarejo podobne sknbi tudi Sovjetsko zvezo. Ce se bosta dve .glavni sili sporazumeli o ustavitvi izdelovanja, novega jedrnega orožja in o 'področjih ter načinu obojestranskega letalskega nadzorstva, potem bo sedanja londonska: konferenca pododbora za razorožitev prešla v zgodovino kot eden najvažnejših političnih dogodkov našega stoletja. Zavedati se pa moramo, da ni še prav nič gotovo, da se bo to 'tudi 'Zgodilo.
Sovjetsha-nBmSha pogajanja
Kremelj posega v nemško predvolilno borbo
Sovjetska zveza je predlagala Zahodni Nemčiji, da bi obe državi sredi junija pričeli trgovinska pogajanja. Med pogajanji bi obravnavali tudi vprašanje o vrnitvi nemških državljanov, ki so še v Sovjetski zvezi. Med njimi je po .nemških računih okrog 3 do 5 tisoč vojnih ujetnikov ter okrog 100 tisoč civilnih deportirancev.
Sovjetska zveza je izbrala trenutek za' pogajanja z dobro preračunanim namenom. Od poživitve trgovske izmenjave z Zahodno Nemčijo si obeta, da .bodo Sov-
jetska zveza in njeni sateliti z zabadc.> nemškimi dobavami lahko premostili marsikatero oviro v svoji industrializaciji. V Kremlju prav tako dobro vedo. kako je Adenauerju pri srcu usoda nemških državljanov, ki jih Sovjetska, zveza še vedno zadržuje v svojih taboriščih, zaporih in na prisilnem delu. Toliko važnejša pa je ureditev tega vprašanja zdaj, ko je Zahodna Nemčija: pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnjo jesen. V tem trenutku je Adenauer gotovo pripravljen na, precejšnje popuščanje, samo da bi mu nihče ne mogel očitati, da je s svojo trmoglavostjo onemogočil povratek tisočev Nemcev domov. Ce bi pa Adenauer v kakšni točki ne hotel plačati cene, ki bi jo zahtevala Sovjetska- zveza, potem 'bo to zopet koristilo socialnodemokratski opoziciji, ki je sicer prav teko protikomunistična, vendar je za sporazum s Sovjetsko zvezo, in kar je še važnejše, za nevtrallstično politiko. Možno, pa je tudi, da se bo Sovjetska zveza pri bližnjih pogajanjih izkazala zelo plemenito in ‘uvidevno, da bi na ta način pri volivcih povečala ugled in priljubljenost vseh tistih, ki zagovarjajo za Kremelj sprejemljivo ureditev nemškega vprašanja in zunanjo politiko.
V	vsakem primeru predstavlja torej sovjetska ponudba trgovinskih pogajanj z Zahodno Nemčijo načrten poseg v za-bodnonemško predvolilno borbo in bo zanimivo opazovati, kako 'bo potekal.
Adenauer pa se iz Amerike ne vrača praznih rok. 'Najprej zedinjenje, potem razorožitev, je Adenauerju zagotovil Ei-senhower. To ne bo brez odmeva pri volitvah.
Prauilnik mešanega odbora
Jugoslovansko-italijanski mešani odbor, predviden v členu 8. Posebnega statuta londonskega Memoranduma, ki je pretekli teden zasedal v Rimu, posluje na osnovi posebnega pravilnika, o katerem sta se obe vladi, s.porazume-li že 16. februarja 1955. Na osnovi tega pravilnika so pretetkli teden v Rimu izdelali podroben poslovnik, ki so ga poslali v' odobritev zunanjima ministroma obeh vlad. Ta poslovnik vsebuje tudi natančne predpise glede načina vlaganja pritožb, ki bi jih posamezniki ali organizacije poslali mešanemu odboru. Ker bo pa poslovnik objavljen, in še to samo deloma, šele potem, ko ga bosta odobrila oboi ministra, objavljamo zaenkrat pravilnik, ki določa namen, naloge in vsebuje glavna določila o delovanju mešanega odbora.' Posebni statut, ta pravilnik in najavljeni poslovnik so trije najvažnejši viri, iz katerih bodo narodne manjšine na Tržaškem ozemlju lahko ugotavljale, kakšne so njihove pravice in kako si jih zagotovijo v primerih, ko bi jim jih kakšna oblast skušala odrekati.
, Člen 1. — -Jugoslovansko - italijanski mešani odbor- ki je predviden v členu 8. Posebnega statuta, je pomožni im posvetovalni organ, ki se ustanavlja z namenom olajšanja pri sporazumevanju dveh vlad .glede vprašanj zaščite odgovarjajočih narodnostnih skupin.
Člen 2. — Odbor sestoji od štirih članov, od katerih imenuje dva 'jugoslovanska vlada, dva pa italijanska vlada.
Vsaka vlada imenuje lahko enega ali, dva namestnika, in po potrebi enega ali dva eksperta.
.Imenovanje in morebitne zamenjave
Odnožaji Jugoslavija-ltalija
Zaključek zasedanja Mešane komisije - Izdelali so tudi poslovni pravilnik
S tretjo sejo je bilo pretekli četrtek zaključeno prvo zasedanje italijansko -jugoslovanske Mešane komisije, ustanovljene v smislu 8. člena Posebnega statuta. V zapisniku zasedanja je rečeno, da sta delegaciji dosegli popoln sporazum o proceduralnih in organizacijskih določbah, ki urejajo delovanje 'komisije. Sporazum o proceduralnih vprašanjih bo postal polnomočen, ko 'ga bodo odobrila pristojna ministrstva obeh vlad. Takrat bodo . tudi objavili tisti del pravilnika, ki vsebuje način, kako naj predstavniki o-beh manjšin, oziroma posamezniki pošiljajo komisiji svoje vloge in pritožbe.
Prihodnji sestanek Mešane komisije bo oktobra v Beogradu.
Načelnika obeih delegacij, jugoslovanske in italijanske, sta po podpisu, pou-darila duh sodelovanja in medsebojnega' razumevanja, ki je vladal na tem prvem sestanku in bo vladal tudi na prihodnjih razgovorih.
Posebno važno je, da je pri tem zasedanju na- ^italijanski strani prodrlo spoznanje, na katerega so tudi tržaški Slo-veinici že dostikrat opozorili. Mnoge omejitve, zaradi katerih trpi italijanska et-
Rešitev francoske vladne 'krize, ki je izbruhnila po italijanski, je veliko 'težja od italijanske. Tudi predsednik republike, Coty, je imel posvete s prvaki raznih strank, toda pri tem je spoznal, da je položaj tako zapleten, da se sploh ne more odločiti, komu naj hi zaupal mandat ,za sestavo vlade. Zato je bivšemu ministrskemu predsedniku iPlevenu poveril samo .nekakšinp poizvedovalno poslanstvo. Pleven .pripada majhni skupini demokratične socialistične zveze odpora in je kot tak primerna oseba, ki naj bi poiskala stično točko med sredinskimi socialističnimi strankami in desnimi neodvisneži. Ce bi se ti zedinili glede politike v Al-žimi in glede ureditve državnih financ, potem bi iiz francoske krize izšla vlada, ki bi jo podpirale v bistvu iste stranke kot prejšnjo.
Prve reakcije, na katere je Pleven naletel, so bile kar ugodne. Krščanski de-mokratje ali ljudski repuiblikanci, kakor jim pravijo v Franciji, ;so izjavili, da bi bili naklonjeni sodelovanju v vladi, v kateri bi bili tudi socialisti. Plevenovo nalogo 'bi moral olajšati tudi sklep Mendes Francea, da se umakne iz vodstva radikalne stranke. Socialisti sami so 'zavzeli stališče čakanja.
Vkljub .temu pa .ni verjetno, da ibo Pleven lahko predlagal osebnost, ki naj t>i sestavila novo koalicijsko vlado. Konservativci in neodvisneži so namreč prišli na dan z zahtevo, da, v novi vladi ne bi smela biti niti Ramedieir niti Gazier, katerima očitajo, da sta odobrila pretirane izdatke za pokojnine in zdravstveno službo. Na drugi strani pa itudi Mollet ne ■bi mogel prepričati socialistov, da se na ljubo koaliciji odrečejo isvojemu social-
nemu programu. Tako ni izključeno, ■ da 'bo končno tudi Francija :za irešitev vladne krize izbral?, podobno pot kot Italija, t. j. enobarvno manjšinsko vlado, ki bi nato poiskala oporo v .parlamentu, kjer bi zanjo glasovale pač stranke, ki 'raje vidijo, da so na oblasti socialisti, kakor pa katera druga skupina, in to čeprav s socialisti samimi nočejo sodelovati im ,ne odobravajo vseh podrobnosti njihovega programa.
'Seveda so to samo ugibanja.
Poleg nenehnih nemirov v fližipu, zdaj še poslabšanje y Tunisu
Francija res nima, sreče s svojimi severnoafriškimi ozemlji,, katera se ne more reči, da bi v teku svojega dolgega .gospostva nad njimi ne skrbela 'zanje veliko bolj kot mnogo drugih kolonialnih držav. Eno izmed vprašanj', ki so ga še kar nekam mirno uredili, je 'bilo tunizijsko. Nanj so tudi Francozi kazali -kot na dokaz, da bi se dalo primerno urediti tudi alžirsko vprašanje. No, zdaj je pa tudi tam -začelo škripati.
Najprej je Francija izjavila, da, Tuniziji' ne bo več nudila .gospodarske pomoči, ker Borg.uibova vlada podpira alžirske nacionaliste. Tunizijska vlada pa je pretekli ponedeljek objavila, da zaradi tega odpoveduje obstoječi trgovinski in valutni sporazum s Francijo. S tem hoče deželo osvoboditi še 'zadnjega kolonialne* ga pakta. Predsednik Borguiba je tudi napovedal, da se bo za potrebno gospodarsko pomoč v bodoče obrnil na Združene države in še na nekatere druge sile, 'ki bi takšno pomoč lahko dale.
nična skupnost na področju pod jugoslovanska upravo, so posledica različnosti režimov :in zato se jih ne more smatrati .za diskriminacijo, kakor to trdijo razni tržaški prenapeteži.
Sodelovanje na področju radia in televizije
Trenje važno italijansko-jugoslovansko zasedanje se je zaključilo pretekli petek na Bledu, kjer sta se mudili jugoslovanska in italijanska delegacija za sodelovanje na radiofonskem področju. Sklenili so, da bodo italijanska radiotelevizija’ im razne radijske postaje jugoslovanskih republik poglobile in razširile program sodelovanja, ki se že delj časa izvaja. Kolikor se je izvedelo, obsega ta program posebno italijansko pomoč pri uvajanju jugoslovanske televizije, vključno vežba-nje, jugoslovanskih televizijskih tehnikov v Italiji in pomoč italijanskih strokovnjakov pri pripravljanju programov v Jugoslaviji, kakor tudi medsebojno izmenjavo raznih televizijskih in radiofonskih programov.
Sodelovanje v poljedelstvu
Med Jugoslavijo in Italijo je bil dosežen načelni sporazum glede poljedelstva. Razgovori med predstavniki obeh držav so se zaključili pretekli petek z izmenjavo mnenj med italijanskim poljedelskim ministrom Colombom in podtajnikom za kmetijstvo pri Izvršnem svetu FLRJ Slavkom Komarjem.
■Razgovor med Colombom in Komarjem je trajal dve uri. Jugoslavija bi rada uvozila iz Italije razne industrijske izdelke (traktorje, kmetijske stroje, u-metna gnojile), kakor tudi umetna semena, da bi 'zadostila potrebam jugoslovanskega vladinega programa v kmetijstvu. Jugoslovanski zastopniki so nadalje prosili, da bi Italija poslala v Jugoslavijo poljedelske strokovnjake, kakor tudi, da bi se jugoslovanski strokovnjaki lahko izpopolnili na poskusnih kmetijskih postajah v Italiji. Jugoslovanski kmetijski strokovnjaki so si med svojim bivanjem v Italiji ogledali številne specializirane (kmetijske ustanove ter niso štedili s priznanji na račun napredka, v italijanskem kmetijstvu.
Gostovanje Baseggiove gledališke družine
'S predstavo Goldonijeve komedije »Sior Todero Brontolon« v Pulju, je Ba-seggiova igralska družina pretekli teden zaključila niz Goldonijevih proslav v I-stri, za, katere je dal pobudo italijanski konzulat v Kopru. Beneško gledališko družino, ki je bila prej v Kopru in ih Reki, so povsod toplo sprejeli.
Razširjen delokrog italijanskega konzulata v Kopru
Italijansko diplomatsko predstavništvo v Kopru so pred kratkim spremenili v generalni konzulat. Tudi to je .zopet en znak normalizacije, obenem pa tudi pri-lagojevanje dejanski in dokončni razde-
litvi nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Medtem ko je do sedaj spadala v področje tega konzulata samo tako i-menovana cona B STO, spadajo zdaj v pristojnost italijanskega generalnega konzulata v Kopru tudi okraji Nova Gorica, ves okraj Koper, Pulj in Reka. iPo jugoslovanski upravni 'razdelitvi 'pripadata novogoriški in koperski okraj Ljudski republiki ‘Sloveniji, puljski in reški o-■kraj pa Ljudski republiki Hrv&tski.
HazplEt italijanske vladne krize
Ministrski svet Zolijeve vlade je imel pretekli ponedeljek pet ur trajajočo sejo, na kateri je odobril program, s katerim se bo vlada danes predstavila parlamentu. Program bo ostal vse do zadnjega, trenutka tajen, sodijo pa, da se vlada ne bo oddaljila od dosedanjih zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih smernic. Ostala bo zvesta zahodni solidarnosti ,i.n evropskemu zedinjevanju, y notranji politiki pa utrditvi in obrambi demokratskih in republikanskih ustanov. V 'gospodarski politiki se bo trudila za izvedbo Vanonije-vega načrta, ki je spričo bližnje ustanovitve skupnega tržišča še pridobil na važnosti.
Ker ,so pa odločilni dogodki ,glede u-sode Zolijeve vlade na vidfku prav takrat’, ko dobijo naši čiitatelji to številko že v roke, se bomo na razplet italijanske vladne krize povrnili prihodnjič.
Priznanje italijanski upravi o Somaliji
'V svetu Združenih narodov za zaupno upravo so pretekli teden razpravljali o italijanski upravi Somalije. Italijanski .zastopnik, ki je podal običajno vsakoletno poročilo, je razložil, kaj je bilo .doslej, storjenega, da se Somalijce postopoma pripravi na samostojno upravljanje njihove dežele. Pri tem je poudaril, da bo 'Somalija tudi -po dosegi samostojnosti za svoj razvoj rabila tujo pomoč. Kakor doslej, ji bo Italija, po svojih močeh, tudi v bodoče stala ob strani, toda že zdaj in še posebno v bodoče morajo k prispevkom za gospodarski razvoj Somalije prispevati tudi druge države ter ustanove Združenih narodov.
Značilno je, d,a so italijansko upravo ■Somalije pohvalili vsi člani svčta Združenih narodov za, zaupno upravo. Celo indijski delegat, ki, je v splošnem zelo (kritičen v vseh primerih, ko gre za Evropejcem zaupana področja, je izrekel vse priznanje italijanski upravi Somalije in je priznal velike težkoče, s katerimi se mora ta 'boriti, in ovire, ki jih mora premagovati.
Potres v Turčiji
‘Tudi potresna opazovalnica v Trstu je preteklo nedeljo zabeležila močne potresne sunke, katerih središče je moralo biti nekje med vzhodnim ‘Sredozemljem in Črnim morjem. V ponedeljek se je 'zvedelo, da je potres močno prizadejal Severno Turčijo. Življenje je izgubilo več kot 50 ljudi, okoli 100 pa jih je bilo ■ranjenih. Porušenih je bito 280 hiš. Največ žrtev je bilo blizu kraja M-udunnu.
sporočata vladi druga drugi po diplomatski poti.
Prva imenovanja elanov odbora bodo sporočena v roku 15 dni od .uveljavitve tega pravilnika.
Člen 3. — Odbor proučuje v okviru Posebnega statuta vprašanja, ki mu jih predložita obe vladi ali ena vlada na podlagi člena 4. tega pravilnika, kakor tudi pritožbe in vprašanja, ki jih predložijo pripadniki posameznih .narodnostnih skupin na podlagi člena 5. tega pravilnike, in daje o njih vladama mnenja in priporočila.
Člen 4. — Vprašanja, ki spadajo v proučevanje odbora na pobudo vlad, so:
a) vprašanja, o katerih se obe vladi sporazumeta, da se predložijo odboru v proučitev;
b) vprašanja, vključno tudi tista, ki se nanašajo na vskla,jeva,nje zakonodaje z določbami 'Posebnega statuta, ki jih predložita jugoslovanska ali italijanska vlada na preučevanje odboru, in sicer •potem, ko je potekel rok dveh mesecev od izročitve obvestila drugi vladi;
c) vprašanja, ki se nanašajo na zapiranje šol (člen 4.. točka c) Posebnega statuta.
Člen 5. — Posamezni pripadniki ene ali druge narodnostne skupine in njihove gospodarske, prosvetne, kulturne, socialne in športne organizacije, ki smatrajo, da so jim bile kršene pravice, priznane v Posebnem statutu, imajo .pravico predložiti odboru pritožbe.
Te pravice pa ne morejo izvajati, če niso pred tem izčrpale poti za pritožbo, ki je predvidena z veljavnimi predpisi, razen kadar je v upravnem postopku že potekel rok 6 mesecev od vložitve pritožbe nadrejeni oblasti, a da pri .tem ni prišlo do rešitve zaradi neopravičene zakasnitve.
Posamezniki in. -organizacije iz prvega odstavka tega člena imajo razen tega pravico predložiti odboru vprašanja,, za katera so neposredno zainteresirani .in ki se narišejo .na izvajanje Posebnega statuta. Zlasti imajo pravico predložiti odboru vprašanja, ki se nanašajo na inkom-patibilnost zakonodaje z določbami Posebnega statuta.
Ne morejo ,se pa postavljati odboru vprašanja pred potekom šestih mesecev od njihove predložitve nadrejenim oblastem.
Člen 6. — Odbor 'bo proglasil za. nesprejemljive tiste zahteve, ki so postavljene v nasprotju z 2. ali 4. odstavkom prejšnjega člena, kakor tudi tiste, ki jih smatra za inkompatibilne z določbami Posebnega statuta. Hi ki so očitno brez podlage, ali pa zaradi zlorabe.
Odbor ne bo proučeval pritožbe ali vprašanja, kadar 'iz poročil obeh vlad izhaja, da je bil na vprašanje dan zadovoljiv odgovor.
Člen 7. — Odbor bo obiskoval področja, na katerih prebivajo narodnostne skupine, kadar se bo ugotovilo, da so takšni obiski umestni zaradi olajšanja izvrševanja zaupanih mu nalog.
Obiski se bodo vršili na predlog ene ali druge vlade ali na priporočilo odbora po soglasnosti, doseženi med obema vladama, vključno, tudi soglasnost glede časa, načina in programa, obiska.
Vsaka vlada bo dala podrejenim višjim oblastem področja potrebna navodila za dajanje vsakršne pomoči in olajšav članom odbora ob priliki obiska, bodisi da gre za stike članov odbora s pripadniki narodnostnih skupin, -bodisi glede vsake druge oblike izvrševanja njihovih nalog.
Člen 8. — Odbor formulira mnenja in priporočila soglasno. Kadar se ne doseže soglasnost, bodo mnenja posameznih členov v 'zapisniku podrobno ugotovljena.
O rezultatih dela odbora bosta .takoj obveščeni obe vladi, ki bosta v stiku glede nadaljnjega dela odbore.
Člen 9. — Odbor se sestaja, na redna .zasedanja dvakrat letno, v mesecih aprilu in oktobru, a na izredno zasedanje vsakokrat, kadar se za takšen sestanek sporazumeta obe vladi. Zasedanja odbora bodo izmenoma v glavnih mestih strank pogodbenic. En jugoslovanski član in en italijanski član, bosta, poleg normalnih rednih dolžnosti članov odbora, izmenoma poklicana, po odloku svojih vlad, da VTŠiita dolžnosti predsednika, pri čemer 'bosta zadržala ta položaj od začetka enega zasedanja do začetka naslednjega zasedanja.
Člen 10. — Uradna jezika odbora sta; eden izmed jugoslovanskih jezikov in italijanski jezik.
Člen 11. — Za pomoč odboru pri njegovem delu se ustanavlja Urad mešanega odbora s stalnima' odsekoma v .glavnih mestih obeh držav. Vsaka vlada imenuje 'po enega tajnika, ki načeluje odseku v dotičnem glavnem mestu.
Odseka Uradov sprejemata spise, ki se .nanašajo na vprašanja in pritožbe, omenjene v členih 4. in 5. in -si takoj pošljeta vzajemno prepise zaradi takojšnjega sporočila vladama in članom odbo,ra.
Člen 12. — Zapisnik o delu odbora, sestavljen v obeh uradnih jezikih, podpišejo člani odbora m tajnika. Predsednik (Nadaljevanje na 2. strani)
VESTI z GORIŠKEGA
Titovska politika raznarodovanja
Po razpustu svoje samostojne politične organizacije, to je »Socialistične fronte Slovencev v Italiji«, spomladi le,ta 1955, so se slovenski .komunisti 'Titovega krila predali najprej italijanskima komunističnima odpadnikoma Cuechiju in Magna-nijiu, od katerih so upali in želeli vso ■zveličavnost.
Toda to zavezništvo je kmalu prenehalo, in upi naših komunistov so šli v tem oziru po vodi. Zato so lansko leto, po znani Nenm&jevi in Saragatovi izjavi o združitvi vseh italijanskih socialistov, jeli goriški titovci, kakor tudi tržaški, vzklikati tej združitvi in ji peti zmago iin slavje kot nekaki odrešeni« vsega zla, v katerem da živijo italijanski državljani, zlasti delovno ljudstvo pod pritiskom kapitalistov in buržujev, izkoriščevalcev i>n zatiralcev.
V.se je bilo dobro, da je le dišalo po rdečem. Vsi ,so bili dragi »tovariši«, da so le bili levičarsko usmerjeni, saj je •ura zmage bila tu, da zlomi to presneto buržujsko vladavino kapitalističnih krvosesov!
Toda do združitve vseh socialistov ni prišlo, in kakor iK.gle.da, ne pride tako (hitro!...
IPotem je kazalo, da se bodo naši rdeči bratje sporazumeli z Nennijevimi socialisti, ko jih Togliattijevi komunisti in Saragatovi socialisti niso marali v družbo.
Toda naenkrat poči strela z jasnega: pokrajinski svetovalec Nennijevih socialistov zahteve jasno in odločno ter brezpogojno vrnitev vsaj cone B, ki jo Jugoslavija v .Istri »začasno upravlja«.
To je omenjeni »tovariš« socialist kategorično izjavil ob priliki svojega nastopa v .goriškem pokrajinskem svetu za deželno avtonomijo.
»Primorski dnevnik« ni vedel, kaj ‘bi s tem polivom mrzle vode... in je zahteve socialističnega »tovariša« Grassija raje zamolčal in svoje puščice usmeril proti nedolžnemu in narodno zavednemu slovenskemu svetovalcu.
■Vendar mrzlega poliva ni pozabil in se je spretno jel ibaviti .bolj z nastopi Togliatti je v ih komunistov, raznih BAttelov, iPolettov itd. 'Socialisti so to igro opazili in jo zasledujejo!
(Opazili pa smo jo tudi mi slovenski demokratje in jo zasledujemo, ker nem je škodljiva kot slovenski manjšini in kot slovenskim demokratom.
Ze leta 1955 smo pisali, da je g. Mila-din Černe jel klicati italijanske levičarske govornike med naše ljudstvo. Zdaj uvaje zborovanja po vaseh, skupno s To-gliattijevimi komunisti, katerim poje slavo in jim daje besedo, češ, oni nas bodo odrešili, ker njihov osnutek deželnega statuta predvideva tudi zaščito slovenske manjšine v Italiji.
S tem se spravlja naše ljudstvo v Zmoto, ker bi po komunističnem deželnem statutu Slovenci bili .zaščiteni samo na papirju. V resnici gre za uvajanje komunizma med naše ljudstvo, in sicer na tak
način, da bo izgubilo vso narodno zavednost.
Vsa politika titovcev na Goriškem kaže namreč, da jim je le za komunizem in •ne za naš narod.no-jezikovni obstoj.
Kdor čita »Primorski dnevnik« in »Sočo«, dobi jasen vtis in se z lahkoto prepriča, da je tako!
Rehabilitirani poljski ..izdajalci**
Iz Poljske je prišla kaj' čudna vest. Vlada je sklenila poslati v Montecassino v Italijo posebno vojaško zastopstvo, ki naj položi venec na spomenik padlim poljskim vojakom, ki so s svojo hrabrostjo in požrtvovanjem spodili nemško vojsko iz Montecassina in ga po ljutem boju ter z velikimi žrtvami zavzeli. Takrat se je vest o epskem boju poljske vojske na strani zaveznikov v drugi svetovni vojni ■raznesla po vsem svetu, in ta del poljske vojske, ki jo je vodil general Andevs, je žel odkrito priznanje in slavo.
iPo končelni vojni je angleški narod .iz hvaležnosti do svojih hrabrih poljskih zaveznikov in sobojevnikov nudil Ander-sovi armadi zatočišče in svobodno življenje ter prosto gospodarsko- udejstvovanje v Angliji, v kolikor se nje člani niso hoteli vrniti v domovino pod komunistično diktaturo.
Zaradi tega .so bili ti Poljaki, ki so se naselili v Angliji, predmet ostrih in ne-zaslišnih napadov s strani poljskih 'komunistov, za katere so junaki iz Montecassina bili mavadni »izdajalci«.
Zdaj pa je Gomulkova vlada sklenila junake iz Montecassina počastiti in jih
s .tem priznati za hrabre sinove velike in mučeniške domovine Poljske.
Upati in želeti je, da bi se razmere na Poljskem -zopet ne poslabšale; da. ne bi namreč več prevladali in prišli .zopet ina vlado stalinisti, ki bi poljske junake iz Montecassina' -zopet zasramovali in jih proglašali :za .»izdajalce«.
Naj omenimo še, da je pred leti izšla v Italiji posebna knjiga, ki prikazuje junaške pohode, boje in .zmage -te poljske vojske generala Andersa. Ta knjiga ove-kovečuje hrabrost in vrline poljske vojske.
Tam, hjer je demokracija doma
■Pred kratkim so se vršile .na Danskem državnozborske volitve, ;in listi so prinesli izide, iz katerih je razvidno., da je ■nemška jezikovna manjšina prejela na volitvah — reci in piši — vsega skupaj 9100 glasov ter dobila izvoljenega enega svojega poslanca. 'Za. druge stranke danske države pa je bilo .treba nekaj deset tisoč glasov za enega poslanca.
To pomeni, da je ravnanje Dancev do nemške jezikovne manjšine, ki tam živi, •zelo humano in širokosrčno ter da Danci pojmujejo in izvajajo demokracijo in človečanske pravice v pravem pomenu besede, po praven .naravnega .zakona,
'Pri nas, kjer vlada krščanska demokracijo!, ni še doma taka demokracija in se nam odreka ne le pravica do svojega zastopnika v zakonodajnih skupščinah, ampak tudi pravica do rabe svojega materinega jezika v javnih odnosih z oblastmi ter celo pravica dajati slovenskim rejenčkom slovenska imena.
V nasilju - propad
»Klic Triglava« prinaša pod gornjim naslovom uvodnik, ki bo gotovo zanimal naše čitaitelje, pa ga zato objavljamo tudi v »Demokraciji«.
V	poročilu jugoslovanskega izvršnega sveta o notranji politiki, ki je bilo predloženo zvezni skupščini y Beogradu, je med drugim rečeno, da bo izvršni .svet proučil in predlagal nove zakonske in druge predpise s področja združevanja in zborovanj, odnosov med Cerkvijo .in državo in drugih, ki so važni za razvijanje političnega življenja. Pri tem bi .si lahko mislili — sodeč po preteklih izkušnjah
—	da gre tu samo še za eno. frazo več, ki jo uporablja .sedanji režim, v resnici .bo pa ostalo vse še vedno pri starem. Tako mišljenje je docela upravičeno, zlasti še,’ ker se zdi nemogoče pričakovati od komunistov, da bi se iskreno zavzemali za svobodnejše politično izživljanje vseh državljanov, tvegajoč pri tem svojo lastno absolutno nadmoč pri sprejemanju In izvajanju političnih sklepov.
Po drugi strani pa smo zadnje čase slišali in videli gotove znake, da so komunisti, tako jugoslovanski kot drugi, prišli do točke, ko so pričeli dvomiti v pravilnost dosedanje prakse in dosedanjega (izvajanja marksističnih načel v življenje. Revolucionarni dogodki v Vzh. Evropi so dokazali, da se človeške narave ne de trajno vkleniti v določen sistem, kakor tudi, da se te narave ne da izračunati na kosu papirja, kot se izračuna potrebni material -za novo hišo. To .spoznanje komunistov n;i lahko prizadelo. Vsa materialistična doktrina se je naenkrat zamajala in znašla pred nepremostljivim — pred nevidnim sovražnikom,
NOVICE IZ SLOVENIJE
KULTURNI STIKI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
V	okvir« kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo je v ponedeljek 20. maja gostovale v Gledališču za Slovensko Primorje v Kopru .znana skupina Cesca Baseggia z- Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Benečani so gostovali v Kopru na povabilo tamkajšnjega italijanskega kulturnega krožka. Prireditev je zelo dobro uspela, in Benečani so želi mnogo ploskanja. (Po obisku beneških u-metnikov je upati, da se bodo odnosi med Italijo in Jugoslavijo polagoma izboljšali, zlasti na kulturnem poljti- .
■godb z .zadrugami ne bodo določali o-brestne mere, ker se .bo obračunavalo po stopnji predpisov, ki bodo v kratkem objavljeni;
KREDITI ZADRUGAM
(Kmetijske zadruge opravljajo vedno •bolj kmetijska dela z lastnimi mehaniza-cijskimi sredstvi in. reprodukcijskim materialom na zemljiščih posameznih kmetov. Narodna banka .odobrava zadrugam kredite, dasi iniso bili še o tem izdani kaki predpisi. Zato, da bi sodelovanje med posameznimi .kmetovalci, in zadrugami še pospešili, je Narodna .banka določila, naj se ^e nadalje dajajo kreditna, posojila in v večji meri, tudi če ne obstajajo še predpisi o tem. Pri sklepanju novih po-
V	SADOVNJAKU — Mladim dve- .in ■triletnim breskvam preščipnemo vse glavne mladike, in sicer vrhnji zunaj rastoči poganjk. To delo opravimo zato, da mladica požene močne stranske poganjke, ki nam bodo služili v prihodnjem let« kot rodilne veje. V notranjosti breskvinib dreves, ki smo jih vzgojili v obliki koša, preščipnemo vse na znotraj rastoče poganjke. Nikakor ne smemo .teh poganjkov .popolnoma odstraniti, ker bi v tem slučaju sonce preveč ožgalo les, kar bi povzročilo razkoponje in pozneje posu-šenje vej.
Jablane in hruške moramo sedaj, ko so sadeži kot oreh debeli, škropiti proti sadnemu črvu, ki povzroča piškavost sadja. Škropili bomo s svinčenim arzenalom v količini 300 - 500 gr na 100 litrov vode. Istočasno (bomo dodali še 200 gr prahu Aspor, kateri .bo služil proti grin-tavostii sadja. Namesto Asporja lahko u-
Pravilnlk
mešanega odbora
(Nadaljevanje s 1. strani)
odbora pošilja dvema vladama vsak zapisnik, opremljen z zadevno dokumentacijo .in z obvestili.
Clen 13. — Članom odbora, njihovim namestnikom in tajnikom, ki jih imenujeta vladi, bo druga vlada prianala diplomatske privilegije in imuniteto.
Ekspertom, ki jih imenuje vsaka vlada, iba druga vlada priznala diplomatske ugodnosti za izvrštiev del, ki so jim zaupana.
Clen 14. — Ta pravilnik bo predložen v odobritev obema vladama in .bo stopil v veljavo, ko ‘bosta obe stoanki .z izmenjavo not obvestili druga drugo, da sto ga odobrili. (Pravilnik se lahko odpove Sest mesecev prej.
porabljamo kakšno škropilno žveplo, kakor n. pr. Co.san. po 150 gr na 100 1 vode.
Na isti način škropimo .tudi orehe in češplje, 'katere tudi napada sadni črv.
NA NJTVI — Zadnjič smo pisali, da .sta. mraz In slana ponekod tako poškodovali pšenico, da jo je treba, pokositi za krmo. Ce je med .tako pšenico bila posejana detelja, moramo, potem ko smo spravili pšenico, tako deteljišče pognojiti z apnenim nitratom ali. čilskim .solitrom, in sicer po osem do deset kg na
1.000	kvadratnih metrov. S tem bomo dosegli hitro in .bogato košnjo ter bomo med letom gotovo pridobili eno košnjo, to je, da bomo kosili najmanj trikrat. Sicer .pa naj se po vsaki .košnji deteljišče pognoji z omenjeno količino dušičinatega •gnojila. .Pridobili borno tako obilnejšo in boljšo krmo.
ŽITNE SHRAMBE — V prihodnjem mesecu bomo začeli z (žetvijo pšenice, zato je potrebno, da že sedaj, pripravimo shrambe, kamor bomo pšenico vskladali. Očistimo dobro vse špranje in .zidovje. Kjer so špranje široke, jih zalijemo z mavcem (gipsom), ker se v teh špranjah najraje skrivajo razini žitni škodljivci. Poleg tega pa se ne bo v špranjah kopičilo .zrnje. Shrambo razkužimo po stenah z apnenim beležem, kateremu smo dodali primerno količino Gesarola. Količina je navedena na zavoju. Namesto Gesarola lahko uporabljamo kako drugo sredstvo, katero dobimo v prodaji.
•NA VRTU presajamo paradižnike, me-lancane, papriko itd. Ne saditi pregosto! 'Paradižnike, melancane in papriko napada tudi koloradski ali krompirejv hrošč. Zafb moramo paziti, da ga pravočasno uničujemo na način, kakor smo pisali že za krompir. Ce napada, paradižnike, melancane in papriko hrošč, ko so sadeži že dozoreli, ne .smemo škropiti s svinčenim arzenalom, temveč s kakšnim sredstvom na p>odlagi DDT.
NOVA CESTA NA POHORJE
Zgleda, da se bodo v kratkem lotili .gradnje nove ceste na 'Pohorje. Nova avtomobilska cesta bi vezala razmeroma ■zaostale pohorske vasi in naselja in pripomogla k splošnemu napredku v .tem predelu države. Novo cesto bi zgradili i.z Zgornje Polskave preko Frajhama do Šmartnega na Pohorju. Z .graditvijo nove ceste ibodo začeli drugo leto. Za gradnjo je bilo že določenih začetnih dva milijona in px>l din. Cesta bo dolga 13 kilometrov in ibo imela nekaj lahkih vzpon. Predvidevajo, da bodo dokončali novo cesto v petibsletih. Malo dolga .bo!
POD MATAJURJEM Z1VO SREBRO?
V	podnožju Matajurja, na severozahodni strani leži mala vasica Sužid. Občinski ljudski, odbor iz Kobarida je dal vaščanom na razpolago sredstva, da so lahko kar sami .začeli ,z izboljševanjem vaške kanalizacije. Ko je pred hišo, zaznamovano s številko 13, kopala neka žena, je opazila, da je i.z zemlje pritekla lesketajoča srebrna kroglica: bilo je živo srebro. Bližnji delavci so mislili, da je to živo .srebro, ki je pripadalo kakemu odvrženemu toplomerju, toda, ko so nadalje kopali, so se kroglice pojavljale v vedno večjem številu. Tedaj so vsi. vaščani pritekli na kraj in začeli zbirati živo srebro v steklenice in nabrali vsega skupaj liter čistega živega srebra. Pozneje so prišli na mesto odkritja razni strokovnjaki, poslani tja od idrijskega rudnika. Ti so ugotovili, da ni v .bližini skri-•ljevca.; ki bi vseboval cinober oziroma živo srebro. (Strokovnjaki smatrajo, da. se nahaja živo srebro kar v zemlji, naneše-no od kake poplave. Vendar ,ni izključeno, da se v osrčju Matajurja nahaja skri-ljevec in v njem cinober.
SARAJEVSKI ATENTAT Jugoslovansko podjetje Bosna-Film namerava, skupno z italijanskimi interesenti, snemati film o sarajevskem atentatu. 'Pogodbo .so v Beogradu že podpisali. Zunanja snemanja bodo že v letošnjem poletju izvršili na (Dunaju in Sarajevu, notranje scene pa v Rimu.
PREBIVALSTVO V BEOGRADU
(Po prvih poročilih komisij za. popis prebivalstva šteje Beograd z .predmestji
620.000 prebivalcev, v mestu bot takem pa nad 520.000 ljudi. Prebivalstvo Beograda se stalno veča; Leta 1948 je bilo v Beogradu 371.000 ljudi, leta 1953 pa 444 tisoč. Prebivalstvo Beograda se je torej v zadnjih štirih letih povečalo za več kot
70.000 duš.
Vedno več pribežnikov iz Titovine
•Pribežnikov iz Titovine prihaja v (Italijo na goriškem obmejnem področju ved.no več. Mladeniči in mladenke so vsak dan na dnevnem redu. Nič jih ne plaši in straši dejstvo, da morajo v .taborišče v Cremono in tam čakati tudi precej dolgo časa za odhod naprej v prekomorske države. Srečni so, da le dihajo prosto in svobodno.
Zadnje čase so ubežniki tudi bolj iz-
najdljivi in drzni. Pred desetimi dnevi je namreč pribežala v Italijo. px> njivah vsa štiričlanska družina, nekega Končata, •natovorjena, na »jeepu« s prtljago perila iin oblek. V nedeljo 26: t. m. okoli štirih •zjutraj je pridrvel v Italijo v bližini Rdeče hiše v Gorici zopet velik jugoslovanski »jeep«, polomil droge na jugoslovanski in italijanski strani, zdirjal po .ul. Giustiniani ,in skozi predor Bombi ter izginil. V njem sta bila dva uslužbenca ine-ke zadruge i.z Idrije. Vozila sta naravnost v Trst, kjer .sta se javila policiji in ■zaprosila za politično zatočišče.
V	ponedeljek je pribežala čez mejo in se javila italijanski policiji skupina' šestih jugoslovanskih mladeničev izpod 20 ■let starosti. 'Tudi ti so prosili za zatočišče. Seveda so jih pospremili v .taborišče v Cremono, kjer bodo čakali na priložnost za odhod v prekomorske države.
Mladina beži, ker se ne strinja s komunističnim režimom in noče islužiti v komunistični vojski, ki je vojaka stranke in ne domovine.
To po je .zelo slabo in temu je kriv prav komunistični režim, ki ne nudi ničesar, kar bi mladino podžigalo k ljubezni in žrtvovanju za domovino. Domovino .so 'komunisti zasužnjili in državljane vrgli v obup in v odpor proti režimu.
Ne gre za mladino kakih bogatašev, •kakih buržujev. Gre za mladino delavskih družin. Leta 1945, ko je vojna končala in je zavladal komunistični režim, so današnji ubežniki bili še Ijudskošol-ski otroci. To pomeni, da. si komunisti ne morejo privzgojiti in pridobiti niti otrok niti mladine.
katerega .so komunisti doslej stalno omalovaževali. Se več — zanje taka stvar kot človeška narava ni obstojala — ni mogla obstojati. Marksistični nauk temelji ina materializmu, pri čemer je duh samo proizvod materije, a materijo je. možno obvladati in nadzorovati. Človeško naravo se torej da podrediti, »izgraditi« in preusmeriti, ako se vrši nanjo dovolj močan pritisk v Obliki zastraševanja in privilegijev. .Dogodki v Sovjetski -zvezi in zatem na Poljskem in Madžarskem so pa pokazali, da je ta .teorija zasnovana na pesku.
2e med vojno smo opazovali v (Sovjetski zvezi nekatere pojave, ki so kazali, da se komunistom ni posrečilo niti :za-strašiti niti pridobiti širokih množic državljanov. Ko so Nemci .uspešno prodirali proti Moskvi, so komunisti zaigrali na čustveno struno in dovolili večjo versko svobodo ter čaščenje nekdanjih ruskih nacionalnih herojev »a la Suvorov«. Po Stalinovi smrti in Hruščevem govoru na kongresu sovjetske kompartije je sledila omejitev moči itajne policije in postopna ukinitev 'taborišč -za prisilno delo. ■Na 'Poljskem so prišli v vlado tudi nekomunisti in prišlo je do novega, razmerja med Cerkvijo in državo, e kardinal Wyszymski je pred kratkim prišel v Rim po svoj rdeč klobuk. Iz Kitajske se sedaj ouje. o nekem štlriurnem govoru Mao Tse-.tun.ga., v katerem se je ta komunistični voditelj izrekel v korist stavkanja, češ da delavske stavke najprepričljivej-še kažejo na večje napake v gospodarstvu. Tito se je na zasedanju Socialistične zveze izdal, da je bilo stanje v Jugoslaviji za časa vstaje na Madžarskem tako kritično, da je bilo. potrebno »spregovoriti, da bi se ljudje pomirili«, medtem •ko je baje v svojem prvomajskem govoru obsodil maščevanje nad pristaši predvojnih režimov.
Bilo bi -zgrešeno misliti, da je sedaj že .napočila zadnja ura komunističnim režimom in da je osvobojenje’ zasužnjenih narodov za vogalom, toda- zdi \se, da se pričenja doba, v kateri -bodo ti režimi poskušali vse, da se izognejo ponovitvi kake madžarske vstaje in da vkljub temu ostanejo na oblasti. Največ ji adut, ki .so ga doslej imeli in na katerem so vse gradili — organizirano nasilje —, se je izkazalo za neučinkovito in za skrajno nevarno njihovemu obstoju. A če so izgubili ta adut — kaj potem še ostane?
Pomoč kmetom v Piemontu Kdaj pa pri nas?
■Prefekt iz Turina je izročil kmetijskemu nadzorništvu dva milijona lir, ki jih je nakazala vlada kot pomoč po toči o-škodovanim 'kmetom. ‘Iz .svojih prefek-■turnih virov je prefekt dodal v isti namen še en milijon lir.
•Pri nas na- Goriškem .so kmetje tudi •utrpeli velikansko škodo .zaradi zmrzala, toda kljub .zahtevam kmetov ter raznih organizacij in .političnih strank ni vlade do danes nakazala še nobene podpore.
Ali so temu krive krajevne oblasti, ■ker niso omenjene nesreče in zahteve sporočile vladi, ali pa ise vlade na gori-ške kmetovalce noče spomniti in jim priskočiti na pomoč?
Praznik odlikovanih
Tudi v Gorici, kakor drugod po državi, se je vršil v nedeljo 26. t. m. praznik odlikovanih vojakov-bojevnikov. Med odlikovanimi so .tudi mnogi Slovenci, živ-i in mrtvi!
Pa pravijo, da. se Slovenci .samo puntamo in .nam zato osporavajo uživanje naših jezikovnih pravic!...
SOCIALNA VPRAŠANJA
„{felika izkušnja 69-dneune stavke**
Pod gornjim naslovom prinaša nedeljski »Primorski dnevnik« članek o »izkušnjah«, ki naj bi jih bili itržiški delavci, to je stavkujoči električni varilci in zaradi zapore brezposelni delavci, zadali podjetnikom s tem, da je spor tekel in prišel do poravnave po tako imenovanem pravcu »a livello aziendale«.
V resnici je tako modrovanje »(Primorskega dnevnika« le filozofiranje poraženega komunističnega agitatorja. »Primorski .dnevnik« pravi namreč, da »je Delavska zbornica (CGIL) na svojem zadnjem vsedržavnem kongresu poudarila važnost sindikalnih akcij po posameznih (tovarnah (a livello aziendale), kar pomeni, da je treba, v sindikalni .politiki u-poštevati specifična vprašanja posameznih tovarn, ter na podlagi analize .teh vprašanj voditi v notranjosti podjetja (borbe za pravice delavcev.«
Confindustria, to je Združenje podjetnikov, se je. take akcije, čim jo je opazile, ustrašila — trdi po svoje »Primorski dnevnik« — in takoj pristala na pogajanja, ki so privedla do poravnave.
Glej no, glej, kako 'bi se »Primorski-dnevnik«, glasilo italijanskih komunistov, rad rešil iz zagate in se opral sramu, ki so ga komunista dosegli z zadnjo ■zadevo tržiške stavke in .zapore.
V Tržiču, kakor po vsej državi, delavci zapuščajo komunistični sindikat. Trži-
ški stavkujoči električni varilci in zaradi zapore odslovljeni delavci so odklonili vsako »pomoč« -komunističnega, sindikata, ker so dobro vedeli, da .z njim ne bodo dosegli ničesar. Komunistični sindikalisti .s® stavkajoče podžigali k odločnemu uporu prot-i podjetju. Suntali sb jih, naj zahtevajo iste pogoje de.la, kot veljajo v drugih krajih in podjetjih, itd. Ko so pa videli, da se podjetniki le nočejo vdati, so komunistični' agitatorji klicali na pomoč vse mogoče oblasti iz dežele, ker so delavci le preveč stradali!
Končno je prišlo do sporazuma s pomočjo vladnih zastopnikov in ne komunističnih agitatorjev. Zmagala pa je v precejšnji meri tudi Confindustria, .ki je dosegla sporazum z ozirom na položaj svojega podjetja in ne na podlagi pogojev, ki veljajo v ostalih podjetjih države! •Sporazum »a livello aziendale« pa pomeni poraz komunistične sindikalne politike, in CGIL .se je morala s tem sprijazniti, ko je uvidela, da drugače ne kaže, ker jo delavci zapuščajo.
Delavci pa, 'ki so prestali -zelo hudo preizkušnjo, ko jim noben »Primorski dnevnik« ni dal kruha med 69-dnevno stavko, bodo vedno dobro premislili, predno bodo nasedli komunističnim agitatorjem, katerim gre le za zavladanje komunistične diktature in ne za .resnične koristi in blagostanje delavcev. To zgovorno priča položaj, v katerem se nahajajo delavci v Titovim in v drugih komunističnih diktaturah.
Pustolopski polet na Kitajsko
Skromna velikodušnost Uidi v teh hudih časih še ni zamrla
Ko je Henry Bush v Hongkongu prebiral domače in tuje časnike, je otresal .-4 glavo. »(Ne razumem današnjega sveta,« je godrnjal. »Tisti skok na. ono stran bi .storil vsak poštenjak. Ne vem, kaj naj bi bilo posebnega na vsej ■zadevi. Zakaj časniki itako napihujejo preprosto človeško dolžnost?« Henry Bush je skromen fant. Zato, mu ne gre v glavo, 'kako je čez noč postal junak, pustolovec, 'kakršnih je v današnjih časih tako malo. Henry Bush. plavolasi Američan, je z majhnim eno--motor-nim vodnim letalom zletel v osrčje -rdeče Kitajske, pobral tam milijonarjevega otroka in ga živega in zdravega odložil v nevtralnem Hongkongu v 'naročje srečnih staršev. Milijonsko nagrado je Henry odklonil. »To je bila vendar moja dolžnost!« je pripomnil.
Kadar Henry Bush pripoveduje svojo .zgodbo, 'bi človek mislil, da se napihnjeno širokouistL Zgodba mamreč kar diši po pustolovščini. Vea. Hongkong govori o
rejej-
Henry B-uish pozna Kitajsko kot svojo •lastno domovino. Med vojno je • bil pilot pri Cangkajškovem letalstvu. Njegov prijatelj Mike Sullivan, 5 katerim sta skupno vdrla v rdečo Kitajsko, je pilot pri »Thai Airways«, pri siamski letalski družbi.
»'Sedela sva v hongkongš-kem baru in srebala wihiisky, ko me je potrepljala- po Tam-i ljubka mala> Kitajka,« je pripovedoval Henry Bush. Njegova povest zvemi kot poglavje kriminalnega romana. »Ali bi -hoteli zaslužiti deset -tisoč dolarjev?« me je vprašala ženska. Bush in Sullivan sta jo debelo pogledala. »Za kratek polet na Kitajsko!«
Ze sta jo hotela oba Američana odslo-■viti; v tihotapske zadeve, za prenos o-rožja a-li opija -i. p. se ne zanimata-. Pa je pričela ženska pripovedovati — in oba Američana sta pozabila na wihisky. Na Kitajskem je os-ta-l sinček kitajskega bogataša, ki je s svojo ženo in velikim premoženjem pred -leti zbežal iz rdečega raja v -Hongkong. Otroka so mu v zadnjem trenuitiku pred ibegom ugrabili komunisti. -Sedaj otroka -uporabljajo kot talca. Vsak mesec je moral Kitajec odšteti uradnim komunističnim izsiljevalcem visoko odr kupnino za otroka.
*AH želite smrt svojemu otroku?"
Ko je nekoč odkupnina izostala, je Kitajec prejel brzojavko: »Ali želite smrt svojemu otroku?« Od tistega dne dalje je Kitajec plačeval odkupnino brez godrnjanja. Ponoči pa le ni mogel spati zaradi skrbi 'za svojega otroka’. »Sele sedaj smo izvedeli, kje držijo komunisti otroka,« je dejala Kitajka, -milijonarjeva ur sLujjbenka. '»Našli smo zaupnike, ki bodo otroka1 -rešili — ali nekdo ga mora ponj! To pa se lahko zgodi samo -z letalom!«
Henry Bush .in Mike -Sullivan sta se pogledala. »O. K.!« Kitajki so ,zažarele oči od veselja. '»Dobila 'bosta vodno- legalo! Za nagrado pa 10.000 ameriških dolarjev!« —- »Zanesljivi letalski zemljevidi bi nama bili ljubši!« je dejal Bush. Oez dva dni jih je imel: 'zemljevide, ki iih ima na razpolago samo generalni štab kitajske rdeče armade. Vsak hribček, skoraj vsaka hiša, steza to potoček, vse ■je bilo naznačeno na zemljevidih. Približno 600 km v notranjosti je nekdo z, rdečilom naznačil križ. Ta je bil -tik 'zraven opuščenega vojaškega letališča- še iz časov vojne. »Sest sto kilometrov — to je tisoč dve sto 'kilometrov tja in nazaj. Dvakrat po tri ure letenja. S polnimi bencinskimi zalogami bi to lahko opravila!« Oba- Američana sta- računala, kal-kulirala iin ponovno računala. 'Z vodnim
letalom, ki jima ga je milijonar preskrbel, sta napravila nekaj ducatov poizkusnih poletov. Nekega -zgodnjega, jutra pa sta odletela.
Henry Bush je sedel pri krmilu, Mike Sullivan zraven njega -z zemljevidi na kolenih. Polet je potekal brez nezgod. Letalo je švignilo čez hribov-ito deželo. Računi so -bili točni: po treh urah se je v daljavi pokazalo staro vojaško letališče. Nobenega -človeka ,ni bilo na spregled. Letalo ie poskakovalo ;po -zapuščenem letališču. V tem trenutku je pridirjal -tovorni avto. »Rdeči!« j-e zarjovel Sullivan, in Mike je pognal motor. Tedaj je nekdo pomahal iz avtomobi-la. Letalo je obstalo. Iz tovornika sta- -skočila dva moža, tretji jima je sledil. Na rokah je nosil oikrog pet let starega dečka. Kitajec je otroka dvignil v letalo. in pomahal. Vsi trije Kitajci so še 'nekaj zaklicali, vendar Američana nista ničesar razumela olb hropenju motorja. Cez nekaj sekund se je letelo spet odlepilo od letališča..
»...samo preprosta dolžnost!"
»Potem pa je šlo vse kot namazano,« je nadaljeval Bush. »Letela sva. na morje in pristala ob letalskem pristanišču. Motorni čoln naju je pričakoval in odpluli smo v Hongkong. V pristanišču, so nas pričakovali starši dečka. Z jokom in blaženostjo sta ga: oče in mati stiskala v
naročju. Mali Kitajček ni na vsem poletu izustil niti ene same besede. Z odprtimi očmi je čepel na klopi.ci dobro privezan in (neprestano občudoval oba letalca.
Nagrado 10.000 -dolarjev -sta Henry Bush in Mike Sullivan, kot rečeno, odklonila. Zato pa sta ju roditelja založila z- dragocenimi spomini. Sedaj ju zasledujejo filmske družbe; Henry Bush pa venomer godrnja: »Vsega- tega ne razumem. Saj- je -to bila samo preprosta človeška dolžnost!«
E s e n :
Odmev od Brd
Vonjave majnic za vse lepše maje ohranil v duši, srečo rajsko maja, balzam jesenovih cvetov in borovega gaja, slovenskih dobrih src smehljaje.
V	senci lipe, samotar na Dvoru,, zamišljen se oziram v holme in poljane, ko sonce bo zašlo, se na Celjane bom spomnil, dragocene zvezde zlate;
i
a zvezde naroda so lepše kot celjanske, rtikoli ne zatonejo slovanske, v mesečini pesem čujem, o, beseda slavemska slajša je od meda, ko pojeta jo fant svetal, sanjava deva, v vekove Majke Slave spev odmeva.
V
Župnik Petterson
Petterson je bil švedski jetoiški duhovnik in pri oblasteh ne posebno priljubljen, kajti njegova dušebrižniška tehnika je bila precej različna od tiste, ki je splošno v navadi'.
Vsi jetniki brez. izjeme so ga imeli radi. Ni jih namreč karal, ni jih obkladal 7, očitki, niti jih poskušal spravljati- na pravo pot to uvidevnost z mehaničnim besedičenjem o njihovih prestopkih, pač pa jih je prepričeval -s svojo človekoljubnostjo, s svojim globokim razumevanjem in humorjem.
Vse je storil, kar je bilo v njegovi moči, za svoje brate, ki so izašll na kriva pota, kakor jih je imenoval. Z njimi je i-gral karte, in če ,so goljufali, je -samo pripomnil: »Tudi jaz sem tako počenjal, ko s-em bil še mlad in neumen — pa se ine izplača, ker -te hitro odkrijejo!«
Prinašal jim je majhna darila, tobak, čokolado, lepe slike za njihove celice. Za, praznike pa se je njegova postava močno spremenila1; hudo 'obsežen je postajal ob takih priložnostih.
Jetničarji so vedeli zakaj. 'Ravnatelj jetnišnice se ga je izogibal, ko mu je Petterson nekoč — ko ga je pobaral zaradi njegove obsežnosti — izjavil: »Veste, ob -božiču in veliki noči me stalno napada neke vrste vodenica.« Ta -bolezen, ki pa je pri njem hitro minule, je obstajala iz potic, klobas, miniaturnih božičnih drevesc, pirhov, svinjske krače, jabolk -in 'podobno. Vse to je z veliko spretnostjo pospravil pod svoj obilen črn svršnik ter pretihotapil v jetnišnico. Ko pa jo je -za-
BORBA PROTI LAKOTI
Prebivalcev našega planeta 'je dnevno po 60.000 več. Ce .se to razmnoževanje ne 'bo spremenilo, 'bo naša zemlja leta 200(} štela štiri milijarde ljudi. Pri tem mora-mo poudariti, da niso zahodne industrializirane dežele tiste, pri katerih narašča prebivalstvo s tako naglico, pač pa so to predv.sem tako imenovana gospodarsko nerazvite področja, ki se že danes borijo z vprašanji, kako prehraniti lastno prebivalstvo.
Časnikarske vesti na-s pogosto vznemirjajo s poročili o lakot,i na Koreji, na Kitajskem, v 'Rusiji in drugod. Medtem ko prebivalstvo evropskih dežel le nepomembno narašča, se je n. pr. prebivalstvo Alžira od 1. 1921 do danes skoraj podvojilo. 'Indija šteje danes 380 milijonov ljudi, to se pravi 100 milijonov več kot pred 30 leti.
Nerazvito ljudstva krožijo v praven^ ■začaranem krogu, iz katerega ne najdejo •izhoda. Kolonizacija belcev -je z -uvajanjem zdravilstva- in osnovinih higienskih ukrepov znatno emanjšala umrljivost, medtem ko je število rojstev ostalo nespremenjeno. V istem tempu pa se ni med domačini povečala poljedelska proizvodnja, tako da se je življeiijska raven celo znižala. S 'tem tvarnim obubožeinjem, fci so ga n. pr. v Severni Afriki zavirali z množičnim izseljevanjem domačinov v Francijo, se je mogočno okrepila duhovna domačinska elita. Iz srednjeveške zaostalosti ,se je čez noč znašla v tehniziraL ■ni da-našnjici Zahoda.
Ta elita je spoznala rešitev svojih tegob v industrializaciji. Temu se seveda upirajo belci v strahu, da izgubijo dežele, kamor -izvažajo svoje industrijske izdelke. Tako se je najprej le polagoma, kasneje pa glasno razširjal klic po odhodu belcev. Za industrializacijo- dežel pa, so prav ti nezaželeni »strojni ljudje« ne-obhodno potrebni. S temi vprašanji se u-ikvarja OZJN in pošilja- v gospodarsko 'nerazvite dežele tehnične strokovnjake.
Posebno presenečenje pa je izzval v krogih OZN odstop svetovno znanega narodnega gospodarja in ravnatelja »Organizacije za prehrano in poljedelstvo« pri OZN., Josueja de Castra. Castro je namreč sklenil, da bo izven birokratskih mednarodnih ustanov -zasnoval, skupno s francoskim »apostolom ljudi, ki nimajo strehe«, abbe Pierrom, v Ženevi zasebno organizacijo.
Castro je v svoji knjigi »Črne bukve lakote« objavil, da imajo uradne mednarodne organizacije za bcibo proti lakoti na razpolago 200 milijonov dolarjev. »To je smešno,« pravi Castro. Njegovi zasebni pobudi so se pridružile vplivne osebnosti, kot Bertrand Russel, Ralphe Bun-che, lord- Boyd Orr in Stringfellow Barr.
Ali bodo ti človekoljubni ljudje premagali lakoto, ni lahko odgovoriti. Ves 'kulturni svet pa' jim želi čimveč uspehov.
Politika in ljubezen
Neri in Gianna — to sta- Romeo in Julija' komunističnega partizanskega1 gibanja za- časa državljanske ■Vojne v severni Italiji. Oba ste morala umreti, -ker sta prekršila partijsko disciplino. Tudi pri nas v tistih časih ni bilo drugače na Cerkljanskem, na Banjški visoki planoti, po Krasu in Vipavi, po Brdih, v Ornem vrhu in povsod po slovenski zemlji. Človeška. življenja so foila tako poceni, strahotni zlofriini pa vsakdanjpst.
Prav tako kot Shakespearjeva ljiubav-nai dvojica, tako sta tudi Neri in Gianna danes legenda.
Gianna' je bila prava lepotica in zelo mlado, še ne dvajsetletno dekle, ko je spoznala trgovca Luigija Canalija- s partizanskim imenom Neri. Zaljubila sta se na prvi pogled. Giainna je bila skromno pisarniško dekle iz Milana,. Sprva se za politiko ni prav nič zanimala-. Toda njena ljubezen do Ner-ija je bila tako gore-
ča, da je že kmalu postala tudi sama' komunistka. Komunistka iz ljubezni — ne iz ljubezni do Lenina in Stalina, pač pa iz ljubezni do 20-letnega komunista Neri ja.
Tudi Neri je Gianno ljubil nad vse. Kot komunist bi Neri ne smel Ijiubiti niti lastne matere niti očeta, ne žene iniiti o-■troka, ne sestre ali brata, in seveda tudi ne Gianne, pač pa samo partijo in njene koristi. Neri pa je Gianno ljubil 'bolj kot partijo. In te »izdaja« nad komunizmom je bila njemu in njegovi Gianni usodna.
Prvi pogrešek, 'ki ga je Neri storil — s stališča partijske discipline — je bil 'ta, da je nekoč prišel v glavni stan komunističnih partizanov v Milanu, v via Toče, v spremstvu Gianne. Takoj so ga -komunistični prvaki osumili. Komunist, ki je zaljubljen v mlado dekle, so dejali, ne more nikoli postati »izgrajen komunist«! Zapretili so mu. Vendar Neri ni poslušal -nasvetov .in opozoril svojih tovarišev.
Pri napadu partizanov na 'Mussolinijevo kolono 25. aprila 1945 je bil udeležen tudi Neri, seveda v družbi Gianne. Takrat so postrelili Ijubevno dvojico, Mussolinija in Claretto Petacci. Neri im Gianna sta prisostvovala usmrtitvi...
• Samo nekaj tednov zatem je postala nevarna zveza politike z ljubeznijo tudi za Nerija in Gianno usodna. Neri im Gianna sta se nekoliko preveč zamimala za usodo zaklada iz Dornga. Zato sta postala v očeh komunističnih poglavarjev, še 'posebno sumljiva. 'Poskušala sta zbežati. Zaman. V nekem skritem kotičku v gorah ju je dosegla dolga roka maščevalcev. Najprej je 7. maja izginil Neri. ker je preveč vedel, kam so izginili težki Mussolinijevi milijoni. 'Nekaj tednov nar to, 23. junija, je izginile Gianna, ker je vsa obupana poizvedovala 'za svoj.im ljubljencem. Njunih trupel' niso nikoli našli. Umreti sta morala, ker sta se preveč Ijur bila- in tudi zato, ker so komunistične postave pač take vrste...
pustil, tudi ni bil ravno shujšan, saj je bil obložen s pismi in sporočili svojcem jetnikov, koit vsak podeželski pismonoša ob praznikih.
Ni mu bilo všeč, če so ljudje spet zašli na kriva po-ta in od tam nazaj v jetnišaiii-co. Ko so možakarja izpustili, mu je prigovarjal: »Sedaj pa je čas, da prenehaš. Vedno sem vesel, če nekoga, spet vidim kot gosta pri meni doma — ali ne tukaj.«
Ce pa' se je nekdo spet vrnil, ga je pozdravil kot starega -znanca: »Sedaj -pa bova razmislila, -kaj bova storila., da se kaj takega več ne zgodi. Življenje na prostem j-e vendar mnogo lepše kakor pa tu.«
Le malo njegovih bratov se ie vrnilo. Jan Bagge pa je bil nepoboljšljiv vlomilec. Ta, se je stalno vračal, največkrat kar za daljšo dobo.
Za Pettersona je bil Jan posebnost. Neutrudljivo se je ukvarjal z njim, posebno še, ko je odkril, da je Jan v jedru vendarle človek.
Jan mu je tudi stalno obljubljal, da se bo poboljšal — potem pa ga je le zapeljalo, da se je vtihotapil v kako zlatarno, kranarijo ali pa tudi gostilno. Nekoliko sramežljivo ie pozdravljal Pettersona: »Sem spet -tu, gospod župnik.« Petterson se je žalostil. Jan Bagge je očitno pobijal župnikove poboljševalne teorije. Kar vidno je hiral ubogi župnik.
To stanje je opazil tudi Jan. Nekoč je dejal Pettersonu: »Gospod župnik, zdi se mi, da si hudo belite glavo zaradi me-, ne...« Petterson mu je ;z vso resnostjo odgovoril: »®e,s je. Prav hudo, kajti, 'kdo .te bo tako ra'Zumel, ko me ne 'bo več?«
Jan se ie prestrašil.
Petterson je bil že star gospod — koliko let je imel, tega nihče ni vedel —, večkrat pa je pripomnil, da njegova življenjska pot ni več dolga To je govoril veselo, zaupljivo.
Nekega, dne v zgodnjem poletju se je zgrudil, ko so se jetniki sprehajali po dvorišču. Obležal je težko sopeč.
Jetniki so prihiteli, ga dvignili — in ga odnesli skozi glavna vrata jetnišnice v župnišče, ki je bilo oddaljeno od jetnišnice komaj nekaj sto korakov. Vratar je bil tako raztresen zaradi dogodka, da je nosilcem in spremljevalcem odprl vrata nastežaj. Stražnik pa, ki je jetnike nadziral na- sprehodu, je počasi -krevsal za sprevodom in se niti iji domislil, da so njegovi jetniki sedaj v .zlati svobodi. Pa so se le vsi jetniki vrnili, in Jan je jokal kot otrok.	.
Pettersona so spravili v posteljo.
Ko j-e kasneje prišel k zavesti, je prosil, da bi mu poklicali Jana, ker mu ima sporočiti nekaj zelo važnega.
Jana- so pripeljali in pustili oba moža sama'.
S slabotnim .glasom mu je župnik smehljaje dejal: »Jan, vso tvojo zadevo sem temeljito premislil. Ti praviš, da te nekaj zgrabi in nato moraš nekaj izmakniti. Pa sem si -stvar zamislil takole: Veš kaj, ko te bo spat -zagrabilo, pridi v župnišče, če se že ne moreš otresti te strasti. Tu lahko pobereš vse, -kar te privlači. Potem pa kar tu ostani nekaj dni, kot -gost, dokler te ne mine poželenje po tujih stvareh. Mojega naslednika sem že poučil. Raje 1» bi videl, da prihajaš samo ko!, gost, kakor mnogi drugi. Veš, Jan, zdi se mi, da bi laže počival, če bi vedel...« Njegov glas se je izgubljal.
Jan pa je dejal: »Nikoli več ne bom
—	gospod župnik — -zares nikoli več!«
Morda je Petterson še do-umel te -besede, kajti rahlo se je- nasmehnil, nagnil o-,sivelo g-laivo na stran in z blaženostjo je stopil pred nebeškega sodnika...
Elisabeth Castonier (Poslovenil 1. U.)
PODPIRAJTE SDD
taiiniiiiiiiiiiniiinniiiiiuiiniiuniiiinin
11!IIIIIll]!!lllllllllll!l!llllilllll!!l!l!ll]lil!lil|]lllllll!lllllllll!
iiiiHi!iiiiiiimitiiiiiiMimiiHiiitmiiiiHHnmiiiii)iiK!iii!iuiiHi!)iiiiJWin!!ii]wni!ii!iiuiiui!i)iiiui!uiuiiiiiiuuin!ii!iiiwiiniiiin!!i!iimii!ii!imni!iuiiiu!iiiiui!!i!!ni!Hi!i)!i!iiiiniiiiiiU!iiininiiiU!iiiuuuuiiiii[iUiini:ii!itiiHnuunHnnuinu!iuni)!iuii;iu!uuitiiuiiii!iiti!H!imui!iiimi!ii)NiiiifflHii|
POD ČRTO
KREPOSTI IN VRLINE Jiomunizma in rdečih tiranov
XX.
Smrt na praških vislicah je bila pravi barbarski obred. Vislice so bile štiri metre visoka lesena gred. Kaka dva in pol metra od tel je bila postavljena ploščad za krvnika. Obsojencu so najprej zvezali roke in noge. Nato so mu prevezali okrog pasu širok pre-pas, kakršnega, u,porabljajo gasilci. Z vitlom so nato dvignili na smrt obsojenega do ploščadi krvnika, Krvnik je nato obešencu položil meter dolgo tanko svileno vrvico okrog vratu. Nato je krvnik ukazal svojemu pomočniku, naj izpusti vrv, ,s katero je kandidata smrti potegnil do krvnika.
S padcem se je obeše.nec zaplel v zanko svilene vrvice. Ta postopek omogoča sicer, da se žrtev takoj onesvesti, smrt pa nastopa šele po nekaj minutah.
Take smrti so 3. decembra 1952 umrli na dvorišču jetnišnice Pankracij v Pragi bivši vsemogočni generalni tajnik KP Rudolf Slansky in še deset njegovih soobtožencev. Se kakih sto drugih pripadnikov komunistične vodilne .garniture je končalo svoja' življenja na. isti način. Prekleli so jih kot »cionistične svetovne zarotnike«, »cionistične izdajalce« in »protikomunistične lopove«.
Sin, krvnik očeta
Tehnika komunističnih sodišč pa se mie omejiuje -zgolj na fizične umore. Tu ni nobene možnosti, de bi obsojenec umrl dostojne smrti; ne samo telo, pač pa tudi diuha obsoja na smrt komunizem-.
Pet dni je že trajate razprava proti
skupini Slansky. Obtoženci so skrivljeno sodeli na obtožni klopi. Sodna dvorana je bila -nabito polna kot vse dni. Mednarodni časnikarji so nestrpno čakali na nova priznanja. Ali pa zahodnemu človeku še ■lahko 'postrežejo s kako novo senzacijo?
, Da, lahko-! Predsednik' sodišča se je dvig-'nil in dejal: »Moram še nekaj sporočiti.<( Vse oči so se presenečeno obrnile vanj. Tedaj se je -zgodilo nekaj tako ne-zasldša-n-ega, da so se celo ljudski sodniki zbudili iz dolgočasja in brezbrižnosti.
Predsednik sodišča je prečital dve pismi.
Prvo je napisal 15-letni sin obtoženca Frejke. Ludvik Frejlka je bil med vojno v Londonu, kjer je sodeloval z Beneševi-mi demokrati. Po vojni se je vrnil v Prago i.n svoj nemški priimek Freund '.zamenjal a češko zvenečim »Frejka«. Kot 'komunistični reakcionar je postal .gospodarsko - politični referat državnega, predsednika Gottwalda-, kasneje pa celo predsednik narodno-gospodarske komisije komunistične partije. Predsednik sodišča je prečital pismo njegovega 15-letnega sina Tomaža:
»Spoštovano državno sodišče! Zahtevam, da mojega očeta naj strožje kaznujete — namreč -na smrtno kazen. Spoznal sem, da je te kreatura, ki je ne moremo označiti za človeka, ker ni v njej trohice čustva in človeškega dostojanstva, moj največji -i-n .na-jzagr,iizenejši sovražnik. Zagotavljam, da bom vedno deloval kot -zvest ta vdan komunist. Okrepil bom svoje sovraštvo proti vsem našim -sovražnikom, ki hočejo uničiti naše čedalje bogatejše in veselja polno življenje. Predvsem ne bom nikoli pozabil na sovraštvo do svojega očeta, zato da se bom uspešnejše lahko posvetil komunistični 'bodočnosti našega ljudstva. Prosim, da to pismo pokažete mojemu očetu ali da ml nudite pri-
ložnost, da mu povem to, kar sem napisal, naravnost v obraz.«
Podpis: Tomaž Frejka
Niikogar ni bilo v dvorani, ki bi ob tem čitanju ostal ravnodušen. Po vsem zahodnem svetu se kaj teko nezaslišanega ni dogajalo niti v temačnem srednjem veku. Vse oči so bile uprte proti očetu ina 'zatožni klopi. Kaj, ne bo oče skočil pokonci? Kaj ne 'bo zarjovel; »Laži, same laži. Vse je zlagano. Moje, priznanje, mo ji zločini, ves ta proces. In to pismo mojega sina!«
Ludvik Frejka ni zakričal kot gospa Rajkova meseca septembra- 1949 v glavni jatnišnici v Budimpešti. Ludvik Frejka j,e obsedel ves sključen na svojem -mestu in je pogoltindl tudi to nezaslišano infa-mijo, ki je spadala v peklensko igro.
Lastna žena obsoja moža na smrt
Prav tako, kot Ludvik Frejka, je obsedel na svojem mestu tudi namestnik zunanjega ministra, Artur London, ko je predsednik sodišča prebral drugo pismo. Tega- je napisala gospa Liza Londonova, ki je v srečinem zakonu rodila tri otroke. To j-e pismo komunistične žene proti svo-. jemu možu komunista:
»Moj mož je bil izdajalec partije, izdajalec lasitne domovine. To je straše-n udarec, ki je prizadel mene ta moje otroke. Se nikoli ni živel v naši družini izdajalec. Sedaj pa stoji oče mojih treh otrok pred ljudskim sodiščem kot izdajalec. Zame je nastala bolestna dolžnost, da oba starejša otroka o vsem -tem poučim. Oba sta mi svečano obljubila, da bosta vse živi jemlje ostala zvesta komunista. Jaz pa sem kot komunistka, in kot mati srečna, da so v interesu češkoslovaškega' naroda in svetovnega miru razkrinkali izdajal-
sko bando in jo onesposobili. Jaz se lahko samo priključim vsem poštenim ljudem z zahtevo, da sodišče najstrožje kaznuje izdajalce.«
Vej hudobije si človek ne more izmisliti; strašnejše ni mogoče človeka, zlorabljati za politične svrhe, ga zavreči, oskruniti.
To je bila nova izdaja itis-tega orjaškega cinizma- starega mrharja v Kremlju, o katerem je svet 1. 1936 v aziatsko napihnjenih procesih prvič lahko ocenil vso bestialnost Stalinove pokvarjenosti. Obe praški pismi -se v celoti skladate, z metodami, 'katerih se je Stalin posluževal pri blatenju svojih nasprotnikov.
Suzana Leonhard, mati Wolf,ganga Leonharda, ki je vse svoje življenje služil -Stalinu in 1. 1949 -zbezal iz Vzhodne Nemčije v Titovo Jugoslavijo, je v svoji knjigi »-Ukradeno življenje« popisala -te metode.
Suzana Leonhard je pred dvajsetimi leti sama sedela v sovjetskih ječah. Iz prvih virov je izvedela, kako postopajo komunistični krvniki z družinskimi člani obsojencev. Med moskovskim procesom leta 1938 so v moskovskih šolah prirejali sestanke, pri katerih‘so morali šolarji in dijaki s ploskanjem im dviganjem rok pritrjevati obsodbam. Učitelji so prejemali že napisa,ne resolucije, ki so jih šolarji podpisovali. Tako resolucijo so »izglasovali« tudi v razredu neke šole, v katerem so sedeli otroci obtoženega nekdanjega veleposlanika Krestinskega in maršala Tuhačevskega. .»Kdo je za smrtno kazen obtožencev, naj dvigne roko?!« Trdo in neizprosno se je ustav-il pogled učitelja na Petji in Vanji T-uhačevski in na mali Nadji Kres-tinskaji. »Roke gor! — Soglasno sprejeto!«
Tudi Slovenci nismo ostali pozabljeni. Tudi v Ljubljani so zvesto in vdano po-
snemali Stalinove nauke o umoru duha, vesti in morale. Ko so v juliju to avgustu 1947 uprizorili v Ljubljani po sovjetskih vzorih proces proti nekemu uglednemu Tržačanu, je njegov lastni sin glasno in razločno zahteval očetovo -smrt...
Samomor petnajstletnega fanta
Tako so Petja in Vanja. Tuhačevski in Nadja Krestinskaja zahtevali smrt svojih lastnih papuškov. V imenu, -komunizma' je vaški fantiček Pavel Morosov postal junak, 'ker je denunciral svojega lastnega očeta in ga postevil pred puške diktatorja.
Nihče ne've, kako je Pavel Morosov opravil a svojim protinaturniim junaštvom v globini svoje duše, znano pa je, kaj je napravil Tomaž Frejka, ko mu je udarila iz radijskega sprejemnika na dušo novica, da so očeta obesili. Petnajstletni fant se je obesil, To je bilo najstrašnejše zanikanje državnopravniškega dokaza-, o katerem je kdajkoli slišal kulturni svet.
Prostovoljna smrt mladega Tomaža Frejke je bila edina globoka razpoka v praškem procesu. Pred nobenim komunističnim procesom niso priče igrale s tako vnemo, tako dovršeno, in nikjer niso obtoženci tako brezhibno priznavali nestor-jene zločine, kat se je to dbgajalo v Pragi, Za vse tiste gledalce v sodni dvorani, ki so obtožence osebno poznali in jim je bila iz-nana politična zgodovina Prage od’ leta 1945 dalje, pa jim je bila prav ta vnema hudo sumljiva. Obtoženci so vse preveč voljno, -pokorno in lutkarsko reagirali ,na vsak pritisk državnega pravdnika, da bi -mogel kdo verjeti v spontano priznanje obtožencev. Široke ljudske množice tega seveda niso razumele, niso mogle dojeti psiholoških, spretno preračunanih 'zvijačnosti.
(Se nadaljuje)
Razplet in konec občinske krize
Tržaška občina ima zopet župana in občinski odbor. Na seji 27. t. m. je bil izvoljen za župana inž. Gianni Bartoli in za odbornike: Adovasio (nov), Franzil. Gasparo taov), Gridelli, Harabaglia, Ma-suitto (nov). Pecorari, Rinaidini, 'Sciolis, Venier, Verza, Višin,tin; za namestnike odbornikov so bile izvoljeni: profesorica B a st ioni, Delconte in Vascotto. Ves novi odbor z županom pripada. demokrščanski stranki, zato -ga imeinujejo tudi enobarvni odbor.
Izvolitev župana je bil težak porod, ker so skoro vse stranke v mestnem svetu, razen demokrščanov, želele drugega kandidata iz demokrščans^ih vrst. Nekaterim je bil inž. Bartoli preveč avtoritaren, drugim zopet preveč odvisen od rimskih krogov in premalo tržaški, tretjim preveč spreten pobornik interesov svoje strair.ke in v narodnostnem pogledu premalo strpen. Inž. Bartoli je bil pri ožji volitvi izvoljen s 24 glasovi, medtem ko je debil nasprotni kandidat dr. Pincherle 19 glasov. Za inž. Bartolija so .glasovali demoikrščani, en glas od PLI, dva monarhista in en misovec. So pa bili misovci pripravljeni z več glasovi podpreti Bartolijevo 'kandidaturo, če bi bili soc. demokrati glasovali za Pimcherla.
‘Na isti seji je bilo izvoljenih deset odbornikov in trije namestniki iz vrst de-mokrščiinov. Za njih so glasovali demo-krščani, PLI, monarhisti in misovci. Nekateri od odbornikov, kot Riraaldini, Vi-sintin, Venier. so dobili po 35 .glasov, tako da so tudi iz drugih sektorjev .glasovali za. nje. -
Lista odbornikov, ki jo je predlagal socialdemokrat prof. Lonza (Pincherle, Gruber-Benco, Teiner, Miani, Dulci, Be-nussi, Caravelli, Barbi, Cumbat in Gep-pi) — ta dva sta pred volitvami izjavila, da ne sprejemata kandidature —, je bila že vnaprej obsojena na neuspeh, ko se je zvedelo, da bodo misovci glasovali za listo demokrščanov. Kandidati' Lonizaje-ve liste so dobili največ -13 glasov. Pri tem bodi mimogrede še omenjeno, da je dobil dr. Dekleva en glas, in dr. Agneiet-to 3 glasove; s tem so nekateri .svetovalci hoteli naglasiti, da imajo tudi Slovenci pravico do zastopstva v občinskem odboru.
Tako so končale skoro po dveh mesecih volitve za .sestavo tržaške občinske uprave, potem ko so .tuli republikanci izzvali s .svojim izstopom i.z občinskega odbora to nesrečno občinsko krizo, ki je mrtenčila občinski svet prav v času, ko je imel izglasovati in predložiti v Rimu svoje resolucije o tržaški mornarici, o tržaških potrebah v okvirju Vanonijeve-ga načrta, o posebnem deželnem statutu ini končno o prositi coni. Pravijo, da je prav nasprotovanje resolucije občinskega
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V	soboto 1. junija ob 20.30 v Frosvet. domu. v 'Sv. KRI2U,
v nedeljo 2. junija ob 17. uri na KONTOVELU,
v torek 4. junija ob 20.30 v SKEDNJU
John Steinbeck
ŽIVI PLAMEN
sveta za prosto cono pripravilo nekatere skupine, ki se s svojo maloštevilnostjo ne bi bile mogle uspešno' upreti resoluciji o prosti coni ter javno niso upale nastopiti proti prosti coni, da so izzvale občinsko krizo le zato da bi s tem resolucijo pokopale. Talko da je bil pravzaprav boj proti prosti coni kriv zadnje občinske krize. In kakor nalašč, je bila kriza rešena s tem, da .so prav skupine, ki so javno in odločno proti prosti coni, kot -PLI, misovci in monarhisti, glasovali za enobarvno demokrščansko upravo.
Levičarsko časopisje očita demokršča-nom, da so se naslonili na desničarske stranke (misovce in monarhiste), namesto da bi bili ostali zvesti načelom demokracije in se povezali preko socialnih demokratov s tako imenovano malo demokratično . levico:	PST (Teiner), UP
(Pincherle, Gruber-Benco), MEN (Barbi, Caravelli). Proti taki kombinaciji so bili republikanci, ker so odločno nasprotovali, da bi Barbi (od MEN) prišel v ■občinski odbor kot predstavnik iniciative za prosto coino. V tem primeru bi bila ta koalicija, brez republikancev, Stela le 29 glasov, toda. bi kljub temu: razpolagala vedno s potrebno večino. Do te rešitve pa ni pršlo, ker je tudi med demokršča-ni več nasprotnikov proste cone, in potem takih, ki niso hoteli povezave z levičarskimi demokrati kot Pincherle in 'Teiner ter conafrankist Barbi.
Stojimo pred novim občinskim uprav-.nim aparatom, ki .ga 'povečini odbornikov
že iz preteklosti poznamo. Zupan Bartoli je Oibljuibil, da bodo upravljali občino nepristransko in po demokratičnih načelih.
V	proglasu, ki je bil nabit po tržaških ulicah ob tem dogodku, pravi demekr-ščanska stranka, da je bila od občinskega sveta njej poverjetna naloga, da brani na občina vrednote demokracije in itali-janstva. Bližnja bodočnost nam bo pokazala, kako nova uprava v praksi pojmuje in uveljavlja .ta načela.
Kot slovenski demokrati pričakujemo, da ne bo novi odbor »obrambe italijan-stva« istovetil z zanikanjem pravic slovenske manjšine do ohranitve njenega etničnega .značaja in do narodnostne enakopravnosti.
Vidali ostane
(Poročali smo že, da bo KP Tržaškega ozemlja na svojem prihodnjem kongresu ■sklenila združitev z Italijansko KP ter bo tako preneh-la 'biti samostojna stranka. Nekateri so domnevali1!, da bo to imelo .za posledico Vidalijev odhod iz Trsta.. Kakor pa zdaj poročajo, bo Vidali tudi v bodoče osta.1 tajnik tržaške federacije Italijanske KP, poleg tegai ga bodo, skupino a tremi dragimi tržaškimi komunističnimi prvaki, vključili v Centralni komi-tet Italijanske KP Vidali sam pa bo najbrž postal tudi član osrednjega strankinega vodstva. Kot plačilo za likvidacijo samostojne tržaške KP bo torej Vidali dobil priznanje z imenovanjem na nove, visoke položaje v Italijanski KP.
TRŽAŠKI PREPIHI
Matična ljubezen
Zima je pritisnila ob samem nastopu poletja. Skoda je povsod velika, prava ljudska nesreča. Ob takih priložnostih vzbrsti v .ljudskih srcih sočustvovanje; človeška solidarnost poveže ljudi med seboj: 'brat pomaga bratu.
Več kot polno desetletje smo bili svobodni Slovenci prepričani, dai trdeča matica1 skrbi, hrani in treplja po licih in ■zadkih .samo svoje rdeče dojenčke. Pa smo se zmotili. V sili človek spozina materinsko ljubezen. Prav v teh časih, ko iz naftalina jemljemo zimske plašče in odeje, ko po drvarnicah stikamo po zadnjih ostankih trsk in drcbcev premoga, se nas je spomnila — matica. Vsi, ki ste zagledali luč sveta pod slovenskim imenom, se dobrot morda niste niti zavedli, ko je stopil v hišo pismonoša z butaro nedeljskih številk »Pr. dn.«. Niste razumeli in ste morda še godrnjali nad veliko potrato ljudskega premoženja, ker ni-
SZLET §083
V	nedeljo 2. junija priredi SDD enodnevni izlet v Cortino d’Am-pezzo. Odhod točno ob 5. uri zj. izpred kavarne »Columbia« v ul. Carducci ob vsakem vremenu.
Izletniki iz okolice odpotujejo iz Sesljana ob 5.15 izpred kavarne Tapusani.
Burja je uničila še preostalo
Komaj smo se malo oddahnili od razdejanja, ki ga je na vseh pridelkih povzročil mraz in< posebno še slana pred dobrimi štirinajstimi dnevi, nas je preteklo nedeljo obis.kala> še burja. Polomila je ostanke trtnih mladik, otresla sadje in tako še povečala splošno nesrečo.
Ljudje so pri .nas .kar c.bupani in naveličani. Toliko de.la in truda, nazadnje pa tako plačilo.
Tudi z inovo občinsko upravo ni mnogo bolje. V prejšnjih časih, so znani godrnjači imeli stalno polna usta kritike ir* cenenega nerganja. .Sedaj, ko v resnici ne občutimo prav nobenega očitnega zanimanja 'za našo vas, sedaj so poklicni nergači utihnili. Sedaj se -bolj zanimajo .za lastne koristi kot za skupnost, čeprav i-majo toliko besed o »socialističnem raju«. Ljudje, ki so jim šli na limanice pri ■zadnjih volitvah, se česajo za ušesi; jih je izučilo. Enkrat so šli na 'led, drugič ne bodo šli več!
■nesreč v Padski nižini in Kalabriji.
Vsi davkoplačevalci smo prispevali za te nesrečnike. Zakaj bi se ,ne »godilo lahko enkrat obratno? Upamo, da se bedo zato kompetentni krogi spomnili našega gorja, da nam 'bodo nudili potrebno pomoč in potrebne olajšave.
Pustošenje v Zgoniku
Zadnje tedne je slabo vreme, nevihte in zmrzlin hudo prizadejal naša polja in prav .posebno vinograde. Največ je bila prizadeta vas iSamotorea in njena okolica. Ali nesreča ni prizanesla tudi drugima našim naseljem. Mnogi gospodarji so silno zaskrbljeni, kako bo letos 'z vinom.
V	nekaterih krajih grozdja sploh ne ho.
Dobro bi bilo in želeti je, da bi se o-blasti krepko zavzele .za naše kmete - gospodarje povsod tam, kjer so bili oškodovani. Zato bi bilo prav, da bi se pomagalo našim ljudem iz posebnih državnih skladov, kot se je storilo ob priliki
Psak poštenjak še ni bedak!
Nekoč sta živela dva brata. Prvi je bil naivno dobrosrčen, drugi hudobno premeten. Ker sta od mladih let živela v števiiin.i družini, sta do dna poznala drug drugega. Ti si nevaren premetenec, si je mislil dobričina; iti si neumen poštenjak, je sodil prebrisanec, 'kjub temu pa sta drug z drugim ikar dobro izhajala.
'Nekega dne pa se je zgodilo tole: 'Na obisk je prišla daljna sorodnica, zelo mlado in lepo dekle. Premetenec se je takoj zaljubil vanjo. No — in tu pričenjajo u.svšečnosti — tudi dobričina se je zagledal v lepo sorodnico.. Tako je prišlo, kot je moralo priti.
Oba brata sta lepotico vabila v prostih urah na razvedrila. Dobričina je vodil dekle v gledališče in koncertne dvorane, prebrisanec pa po razvpitih barih. Lju-ibesumneat je ne samo. cvetela, pač pa tudi zorela. Ko zviti premetenec vsega tega ni mogel več prenašati, se je domislil grde lopovščine. Očetu je ukradel stodo-larski bankovec, ki ga je poslat stric iz Amerike. Prikradel se je z bamikovcem v sobo svojega prostodušnega brata in potisnil bankovec v notranji žep bratovega plašča.
Tatvino je oče hitro odkril. Hudo se je •razsburil. Premetenec je takoj predlagal, da bi preiskali žepe vseh članov družine, saj ni hiše medtem nihče zapustil. Da bi ne osumili nedolžnega, je še pristavil prebrisanec. Oče im mati sta, predlog sprejela. Tako so pričfeli z obračanjem žepov, in v žepu plašča dobričine so stodolarski bankovec tudi našli. Oče je fanta poklical v svojo sobo in ga vprašal: »Kako mi. .boš to grdo zadevo pojasnil?« Temu svojemu fantu je namreč vse zaupal :in o.ba z .materjo sta .ga zelo cenila.
»Ce mi dovoliš, očka,« je odgovori) dobričina, »se bo to zgodilo jutri zjutraj, pojasnilo bo izčrpno to dragocenejše kot bi bilo v tem trenutku.«
‘Oče je nagrbančil čelo, končno pa se je s predlogom zadovoljil. Dobričina je ■zapustil očetovo sobo in se zaprl v
svojo podstrešno čumnato. Čez nekaj ur je potrkal na vrata sobice, kjer je prebival premetenec. »Dober večer!« je dejal. »Obema nama je znano, kaj se je danes popoldne zgodilo. Vs.i v hiši že spijo, nihče naju ne sliši. Ti si ukradel sto-dolarski bankovec in mi ga podtaknil v žep plašča, de 'bi se me iznebil 'iz. hiše in tudi v ljubezni. Pravzaprav bi ti moral ustreliti. Pri sebi imam slučajno tudi revolver.« Položil je orožje na. mizo in nadaljeval: »Sam veš. da sem miren človek. Upam tudi, da ti ibo to, .kar si nii storil, zadostovalo. Prostovoljno se celo odpovedujem dekletu, zapusti! bom dem in ti izročil pismeno izjavo — je že napisana —, da sem v trenutni duševni zablodi ukradel bankovec. Ti pa boš s svoje strani prepričal očeta in mater, naj zadeve ne prijavita policiji.«
Od samega začudenja ie hudobnež na široko odprl usta. »Kako?« je zajecljal, »jaz sem ukradel sto dolarjev, jih tebi podtakin.il v žep, te osramotil pri očet.u, materi in pri dekletu, in ti želiš dejanje, 'ki ga nisi storil, pismeno« izpričati..., kaj naj ti dam za to?«
.»Nčesar,« ie dejal dobričina, »ničesar, razen obljube, da boš prepričal in če treba potolažil očeta in posebno še mater.«
Hudobnež je za trenutek obstal. Da imamo na svetu take 'bedake, si je mislil premetenec, tega pa .bi v resinici ,ne pričakoval. ‘Glasno pa je dejal: »Seveda ti obljubim!«
.Dobričina je odšel v svojo čumnato. Navsezgodaj je .z oblečenim plaščem stopil v očetovo sobo. Odpel si je plašč, privlekel majhen aparat in .zavrtel trak, 'ki ga ie prejšnji večer posnel v bratovi sobi.
»Ta pa je dobra,« je dejal oče. .»Res ni obhodno potrebno, da bi bili dobri ljudje istočasno tudi neiuimni!«
»K sreči,« si ie dejal dobričina, »so ljudje iz,našli resnico na traku; pred leti bi jo moral pobrati najmanj v Avstralijo, in za mojo vest in čast bi fičniki vad-Ijali.«	Teta	Mica
Javna dela
v devinsko-nabrežinski občini
Na svoji seji v četrtek 23. maja. je odbor devinsko-nabrežinske občine razpravljal o uporabi nakazila treh milijonov lir, ki so ga z letošnjim gospodarskim načrtom določili .za popravilo cerkev in župnišč. Po odobritvi pristojbin nadzornih oblasti .bo vseika od štirih župnij v občini prejela po 750.000 lir, dela pa bo izvedel občinski tehnični urad v sporazumu s pristojnimi župniki.
Občinski odbor je tudi sklenil, da bodo nakazilo dveh in pol milijana lir, ki je v. letošnjem gospodarskem načrtu predvideno za popravilo šolskih poslopij, po-rabili .za' zunanja popravila na nabrežin-ski in devinski ter notranja popravila v šempolajski šoli.
Opozorilo šoferjem
Tržaške, občina sporoča, da so po ulicah uvedli sistem prometnih črt, da bodo omogočili hitrejši razvoj prometa v središču mesta.
Ob črtah, ki označujejo, da se je treba ustaviti in v primeru pi-ekinitve prometa, se je treba postaviti v vrsto odnosno v dve ali več paralelnih kolen.
Ni treba nikoli puščati na desni strani nepotrebnega prostora, razen če to ni prisiljeno.
Ce se namerava zaviti na levo, se ie treba postaviti na levo stran črte, ki loči cesto na dva dela, odnosno na levo stran enosmerne ceste.
Tam, kjer je cestišče s črtami razdeljeno, je treba voziti po določenem odseku, kot da bi bila cesta. 'zase.
Promet velikega števila vozil*se razvija mnogo hitreje, če vozijo vozila v paralelnih vrstah počasi, kot če vozijo brez reda hitreje.
Pri obveznih .postajah javnih prevoznih .sredstev je treba postaviti vozila vedno tik pločnika.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pred časom nam je nepodpisana »skupina očetov in mater« poslala »prvomajska voščila« z naočno obrabljenimi gesli, ki hudo .zavda.jajo po komunističnem žargonu. Posebno se ti »očetje in matere« pritožujejo nad prispevki »Demokracije«, ki jih objavlja »Pad črto«. Bolj kot vsebina, jih draži naslov »Kreposti in vrline komunizma in rdečih tiranov«.
■Naj nam spoštovani »očetje in matere« oprostijo zamudo z odgovorom! Odgovor bodo našli v današnji izdaji »Demokracije« prav ina tretji strani »Pod črto«. Prosimo ne samo anonimne pisce, pač- pa vse komunistične družine, .tudi titovske
in sopotniške, da si kot očetje in matere, sinovi in hčere prečitajo današnji prispevek. Ce še ni v njihovih srcih izginila zadaja sled človeških čustev, se bodo morda le predramili in vsaj sami zase preudarili, ali soglaša naslov z vsebino. Razmislili bodo pa lahko tudi še o sebi, in svoji družini za primer, da bi jih zadela nesreča živeti pod komunizmom na oblasti.	Uredništvo	»Demokracije«
f Franc Trampuš
V	nedeljo 26. t. m. smo pokopali Franca Trampuša, neutrudljivega delavca v svojem poslovnem poklicu. Bil je vzoren itn varčen oče svoji družini ter zvest či-■tatelj našega lista.,
iNaj mu bo lahka zemljica in zasluženi pokoj. Soprogi, sinu in hčerki naše iskreno sožalje.
DAROVI: V počastitev spomina pok. g. Ivana Panjeka darujejo za SDD: družina Srebotnjak L 4.000, družina Marc L 2.000, družina Osta.n L 1.000 in prijatelj L 3.000. Druž. L Polojaz L 3.000 za. SDD in 3.000 za knjižnico šentjakobske gimnazije. Za počastitev spomina pok. 'Frainca Trampuša darujeta za .SDD: Miro Srebotnjak L 1.000 in Ludvik Trampuš L 1.000.
Vsem prav iskrena' hvala!
ste komunistično zgrajeni. Začudili ste se, da so se nesebični darovalci spomnili umrlega nonota in none, pokojne Šantlje in celo botra Pepija, ‘ki je padel v prvi vojni v Galiciji...
Tudi pri sosedih ni bilo drugače, paketov nič koliko, kot da se je vrnil stric iz Amerike. Kaj s to robo? »S higienskimi pripomočki smo založeni za deset let,« je dejal šantel Vanek z Bazovice, »saj imamo še Novega lista za dobro leto!« — »Moram povprašati na' radio,« je dejal boter Miče s Kolonkovca, .»tam znajo vse«.
Pa vam bom jaz povedala, kako in kaj, sem namreč od tistih, ki jim je Ficko ožehtal 'vest in čast. Torej: Namočite v pjavniku Primorskega in Novega, saj sta si v žlahti! Fickov okvir se ibo najprej zmehčal. Ko bo vse mehko kot maslo, ki ga obsije julijsko sonce, pljunite v dlani, zagrabite Primorskega in Novega) tako, kot to dela z njima in 'z Delom tržaški prepihač in stiskajte, da nastane iz mokre gmote krogla, debela kot pomaranča iz Jafe. Kroglo bo posušilo sonce
—	in tako smo preskrbljeni z gc«rivom.
Upam, da bodo odslej dalje prenehale pritožbe, da matica ne skrbi za vse svoje otroke. Dejala, bi celo, da so bili 'Primorskih dobrot ob sedanjih novih direktivah Titovega, gospodarstva s povečamo naklonjenostjo deležni prav — »reakcionarji«. Morda je to tudi prvi uspeh Mešane komisije. Prijetno in toplo kuhinjo vam želi _	botra	Spela
„Panem et drcenses“
Le po pravici povejmo, Franc Jožef in vsi njegovi predniki bi od same nevoščljivosti popokali, če bi gledali :in poslušali, kako so Titovi Jugoslovani proslavljali maršalov 65-letai rojstni dan. Štafete iz Kumrovca so si brusile stopala, se potile in hrople, da so se po 3500 kilometrih prikomolčile v beograjske Bele dvorce in izročile maršalu maršalsko palico. V resnici najustreznejši simbol Titove Jugoslavije je gotovo palica.
Pravijo, da so to bili zrelostni izpiti za mladino, kako si pod novim cesarjem pridobiš naklonjenost partije in .s tem desetkratno plačo navadnega proletarca. Ni zastonj napisal S. A. CSocieta Antonima) v nedeljskem »Pr. dn.«, da v Titovi jugoslovanski družbi ,ni mesta ne prilike za »viitelone«! To je za take, ki so na Poljskem, na Madžarskem in v sami Sov-jetiji nekega, lepega dne udarili prav s tistim orožjem, ki je bilo namenjeno podanikom, ki bi mislili z lastinom razumom po svojih komunističnih gospodarjih.
Tito že ve, kako je z mladino po komunističnih kolonijah, .zato jo tolaži s »panem et circenses« (s kruhom in cirkusom). Kruh daje Amerika, cirkus pa dobavlja UDBA.
Sožalje
•Slovenska prosvetna Matica v Trstu izraža globoko sožalje družini pok. Ivana Panjeka1, uglednega in spoštovanega tržaškega veletrgovca, zvestega narodno zavednega ljubitelja svobodne kulture.
Odgovorni u,rednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOV1C Tiskarna Adria, d. d., v Trstni
Za obhajilo in birmo
obutev
o kateri sanjajo vasi otroci
v lepi izbiri ima
TRIESTE - Largo Barriera (Ex piazza Im pero)
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
OBIŠČITb
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STO F F F, IN G L t SI)
Skladi&če: TRST ■ Ulica S. Nicold 22
Telefon ilev. 31*138
Prodaja na debelo in drobno Vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZREZITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST/