160
fíetelo arhivov in zhorovnn ili
ARHIVI XIX 1996
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Štirideset (et zgodovinskega arhiva v Celju
Varovanju arhivskega gradiva v Celju in v celjski regij- n posvečeno dovolj pozornosti, čeprav je v teku stoletij nastale n& icm območju veliko arbivalij. Največ jin je hilo verjetne uničenih že v prejšnjih stoletjih. Vrednosti arhivahj kol dragocenega pričcvalca o preteklosti so se prej /uvedli tujci kot domačini kar je v tem primeru pravilo ne Siovenskcm
Zc v začetku 19 stoletja je na našem ohmočju začel zbiral: arhiv.;ko gradivo Štajerski deželni arhiv ivj Gradca V začetku priložnostno predvsem same ¡.sline, proti konen slo!c;ja pa čedalje holj sistematično in tako je danes v graškem arhivu velik del celjskega mestnega arhiva, velik del trških arhivov (vojnišk. laski, brcž.iški m drugi) graščinske listine jrbarji, prvotne zemljiške knjige in Še drugo dra «oceno gradivo. Z ustanovitvijo Mestnega nui/.eja
Celje leta I8fi?. in Muzejskega društva seje situacija nekoliko izboljšala. V muzeju je nastala kar lepa zhirka arhivskega gradiva in ostala v Celju. V letih 1906 do 1918 je v Celju deloval Hudi arhiv na-mestni.štva, ki je s svojo profesionalnostjo dosegel večje uspehe kot Muzejsko društvo, žal pa je deloval premalo časa, du hi za scIkj kaj veliko zapustil.
Nekaj gradiva pa je vseeno ostalo doma pn ustvarjalcih: lake npr, na okrožnem sodišču večina starih zemljiških kniig z.birku listin m («dni Liisi, ohčinn pa je obdržala zapisnike mestnega sveta in neki| stare rcgisiralMr:.
Druga svetovna vojna je na Celjskem naredila veliko .ikode na arhivskem gradivu. Izginili so arhivi občin in drtišlev, po vojni pa okrajnega glavarstva in sreskegn načclstva, kar je največja škoda, narci^na na arhivskem gradivu na našem območju v novejšem času Ohranjen pa je vseeno osta1 arhiv Mestne občini. Celje starejši sodni arhiv in večji del gradiva, shranjenega v muzeju. Del lega gradiva je hil sicer po vojni odtujen, vendar kasneje odkrit in sedaj v Zgodovinskem arhivu Celje, z. izjemo dokumentov opatije sv, Dnniil».
Po okupirani Štajerski je arhivnlijc zhiral Rciclis gatureliiv, ki je imel zbirne prostore v kapucinskem samostanu Zhiral je zlasti gradivo trgov, mest, župnij in gospoščir Pozneje je hjlo to gradivo odpeljano v Stolzalpe v Muruu. I.ela 1947 je bile gradivo vrnjeno, vendar zelo poškodovano in verjelno pomanjkljivo ohranjeno. Prevzela ga je takratna podružnica arhiva v Miiriho-u, kjer je še danes.
Ohranjene urliivalijf crhskc mestne ohčine so po vojni najprej shranili v pritličju starega magistraia (danes Muzej novejše zgodovine), nato so jib nreakrat preprosto zmetali na cesto in nato pc intervenciji na mesto v papirne mline posJali v kletne prostore na Gregorčičevi 5 planeš Zdravstveni dom), kjer jih je ob veliki poplavi leto 1954 zalila voda in delno tudi uničila. Sodne spise so zmetali na podstrešje stare grofije kjer se se pomešali z. osumki okupacijskega gradiva. Kot ;c bilo že omenjeno pa, ker niso našli prostora za arhiv okrajnega glavarstva in sreskega načclstva, so le-lega odpeljali v papirne mline.
Velika peodenj junija 1954 je napravila škodo tudi na novejšem gradivu MLO Celje, ki j*. bil shranjen v istih kleteh kot arhiv stare Mestne občine Celje Takrat je na pobudo načelnika komunalnega od^lkn Zorana Viidlcrja začel z reševalnimi deli gimnazijski profesor Ja.ike Orožen in uspelo mu je resni večji del poplavljenega gradiva. Ker je Orožen z urejanjem tega gradiva tudi nadaljeval, lahko to štejemo za začetek organiziranega in kontinuiranega varstva arhivskega gradiva v Celju. Arhiv kot samostojna enota pa je hil ustanovljen s sklepom Občinskega ljudskega odbora Celje / dne lil. 12. 1956 in jc uradno začel delovali 10, A. 1957 s sklepom Izvršnega sveta Liuch.k', skupščine LR Slovenije
Arbi\ ;e dobil nalogo zbirali, varovali in urejali arhivske gradivo jpravnih, sodnih, gospodarskih in
ARHIVI XIX I9y6
O delu arhivov in zborovanji).
161
družbenih organov in ustanov, kL imajo svoj sede/ v Celju evidentirali in zbirali gradivo iz. bJižnj-: okolice v mejah celjskega okiaja z namenom, da se reši pred propadom. Dne 1. 8. 195B jc tudi dobil prvega redno zaposlenega cblavea - z.a arhivista in upravnika je bil redno nameščen Janko Orožen, ki jc .iieer le tlelo pogodbene op-avljal že od Ma 1954 dalje. Dc leta 1961 [t delil opravl|al sum, lega leta pa jc bil nameščen koi arbivist profesor Tone Kolsck in še cn debvee. To leto j t nrbiv dobil prostore v Prol-basijevem dvorcu, ki so prr:d tem približno 140 let služili najprej upravi in nato sodstvu. Bili so med scooj slabo povezani, vlažni in temni. T' prostori še danes služijo arhivu. S tem pa jc arhiv prvič dobil svoje prostore in tako minimalne možnosti u/edilve gradiva. Razmere so se toliko izboljšale, daje bil Jcta 1964, aihiv urejen do te mere, da lahko služi znan stvcniin namenom, kot pravi leda.ijc poročilo
Arliivski delavci so leta !963 pripravili popis ai bivskih fondov za publikacijo Vodnik po arbi vi h Slovenije m prispevek z.a revije Arhivist. Sploh se je leta !963 v ccljskrm arhivu dogajale marsikaj, v tem letu jc dobil prva pravila in bil jc izvoljen prvi upravni odbor, ki so ga poleg dclavcc\ arhiva sestavljali še nglcdm predstavniki javnosti: Jnlka Marinie, Zoran Vudlcr in Vlado Novak. Odbor jc pripravil ptedlog statuta, v katerem jc predlagal preimenovanji usta nove v Zgodovinski arhiv. Ta statut jc občina poudila leta 1965. Od 10. do 12. oktobra iy63 jc bilo v Celju tudi zborovanje arhivskega društva, ki sc ga jc ude Icž.ilc okoli 85 arhivskih dcla"ccv iz Slnvcnijc in kot gostje tudi arhivarji iz Hrvaške in Srhijc. Referate so prispevali Janko Orožen, Jo/.c Maček, Jože Kontar berdci Ccstrin, Sergij Vilfan in Marijo Verbie.
Konec leta 1965 je dokončno odšel v pokoj I Orožen star 73 ll in vodstvo arhiva jc do marca 1980 picvzcl Tone Kolšek
Lcio 1966 jc bilo zelo dramatično in v marsičem prelomno. Najprej jc Skupščina občine Celje izdala odločbo o nrikljueitvi Zgodi)vinskega arhiva k Pokia-jinskemu muzeju - formirala naj bi sc posebna, enota Pokrajinski muzej zgodovinski arhiv Na ta način bi bila ukinjena .lamoslojnesl zavoda. Upravni odbor jc glede lega sprejel na seji 11.2. ly65 sklepa:
1.	Odločba naj se spremeni v tem smislu, da sc bc olnanila samostojnost zavoda.
2.	Naj sc odloži izvršitev združitve do takrat, kc bo sprejet zakon o arhivih in arhivskem gradi"u, kar sc bc, zgodilo v kratkem.
Zakon o arhivih in arhivskem gradivu, ki j- til sprejet leta ] 906, jc v celoti anuliral io odločbo, zgodovinski arliiv jc ostal samostojen zavod in sc še isto leto organiziral kot medobčinski arhiv - pokn /al je I. občin leta 1965 ukinjenega ccljsiccga okraja. V skladu z novim zakonem in smernicami nastajajoče skupnosti arhivov Slcvenij; je izdelal dolgoročni plan dela, ki je vseboval preraščanje mestnega (občinskega) arhiva v pokrajinski zavoj. Financiranje arlmu so prevzele *se občino po določenem ključu. Zgodovinski arhiv je leta
lyb6 dobil statut.
Po statutu jc bil strokovne razdeljen na tri oddcJke z vodji oddelkov. Prvi oddelek za upravo, drugi za arhivsko grndivo graščin, unravc, pravosodja in gos-pedarstva do Icla 19^5 in tretji oddelek za gradivo po letu 1945 Toda arbiv se nikoli ni v resnici tako o.-ga niziral. saj za to ni bilo ne kadrov in ne prostorov in tudi dcnaija ne.
Leta 19*6 je arbi J zelo obogatil svoje fonde, saj mu jc Pokrajinski muzej ¡'Toeil 91 l.stin in druge arbi val ijc, zbrane v muzeju, ter gradivo okrajnega zbirnega centra.
Leto Kasneje seje teritorialno obiročje, ki ga po kriva Zgodovinski arhiv v Celju, dokuneno oblikovalo takrat so mu priključili s'c občine Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Po tem letu jc deloval Zgodovi ski arbiv b'cz večjih statusnih sprememb, pojavlja i pa sc je zaeei težak prostorski problem , ker jc po letu 1967 je začel prevzemali ogromne količine gradiva. Prevzeli ic bilo Irctiii gradivo leta J965 ukinjenega okraja Celje in vseh že pred tem ukinjenih okrajev (Mozirje. Šc.šlanj, Krško, Trbovlje in ostale) m tudi po občinah sc jc nabrale že toliko gradiva, da so te postavljale zahteve za predajo v arbiv; enako se j^ doga.alo tu d: po sodiščih in podjetjih. Ker gradiva ni bilo mogoče spremi v obstoječe prostore, je hil ustanovljen oddelek v Trbovljah in c.rhiv je dobil Hodi.icn prostor tudi v stavbi, kjerje bil že pred tem. Vse to pa i zadcstilo potrebam po ustreznem materialnem varstvu gradiva, saj so bili prostori premajhni in niso ustrezali tej dc javnosti. Arbiv jc predlagal uieditev Jošlovcga mlina kot začasnega prehodnega skladišča. Koi traina rešitev sta se kazali varianti: prizidek k Prolbasijev^mu dvor cu ali pa novogradnja na Okopih. Na Okopih jc bila zgrajena druga zgradba, za lokacijsko dovoljenje za prizidek na dvorišču Pr o t bas: i tvega dvorca pa jc bila leta 1975 vloženi prošnja, ki jc bila vcekral obnovljena, vendar nikoli rešena 'do danes ne!).
Medtem ko so tekla prizadevanja za gradnje pri zidku so sc pojavljale vedno nove ideje ¿a rešitev prostorske problemske
-	Spodnji grnd v Celju, kjer bi arb v pridohil približno 3500 kvadratnih metrov Lokacija jc bila pc izvedenskem mnenju gradbenih strokovnjakov zavrnjena.
-	Pcdirajoci sc grad Lembcrg ali neka napol porušena hiša v Topolšiei. Varianti sta hi', absurdni in verjetno splob nista pili misjjci.i resno.
Nekako v letu 1980 jc priflo do odbeilve za novogradnjo oh Levstikovi ulici." bstanovlji n ic bil gradbeni odbor, izdelan projekt, ki jc bil evropski in ug zidno ocenjen (udi s strani tujih slrokuvnjakov - pri tem pa jc tudi ostalo Občine ustanoviteljice so projekt ugodno cecnilc, Igft verbalno podprle denarja za od kup zemljišča, plačilo prispevkov ir. seveda samo gradnjo pa ni dal nibče. Zopet jc poslal aktualen pred log za prizidek k Prolbasijevem dvorcu in leta 1991 je bil obljubljen hiter postopek za pridohivanje potrebne
162
O uclu arhivov in zhoravanjih
ARHIVI XIX 1 y9fi
dokumentacije, ki pa jc arhiv se ni dočakal, obravnava pa sc zopet vrsta novih idealnih presloro" za potrebe arhiva. Skratka, nadaljujejo sc igre hrez. meja.
Kol z.c omenjeno, sc jc arhivsko grailivo začele urejati in popi i o rat i po veliki poplavi leta 1torrj že pred formalno ustanovitvijo zavoda. V začetku jc to delo opravlja! sam J. Oro/cn s pomočjo študentov in dijakov celjske gimnazije, Pc letu 1%1 sc jc arhiv začel tudi kadrovsko širili poleg prof. T. Kolika sc jt tu zaposlilo Sc več strokovnih delavcev, kar pa jc za veliko količino gradiva komaj zadoščalo. Gradivo, ki ga jc arhiv Lakral prevzemal je bilo zelo slabe urejeno, velikokrat cclc popoinoma neurejeno manjkale so tud: spisovne cvidcncc. dclovedniki, vpisniki m indeksi. Za osmwna urejevalna dclajc bilo porahljcno toliko časa, da ga jc zmanjkovalo /a raziskovalno delo. Tudi izohra/bena struktura jc bila šihKa, veči noma so sc po letu 1961 zaposlovali delavci s srednjo ali vi ¡jo izohrazbo, pri arhivistih z visoko pa jc hila viroka slopnja flukluacijc in Ic malo jih jc bile zaposlenih več kol nekaj let, kar pa sc jc v zadnjih letih zele spremenilo.
Zgodovinski arhiv jc začel izdajati publikacije zelo pozno, prvo šele leta 1982 in v začetku bolj poredko, sedai pa sc jc stanje izboljšalo. Arhiv izda na letu tudi po tn publikacij, pripravi p;i jih šc več, vendar zaradi pomanjkanja denarja nc izidejo.
Pregled izdanih publikacij Zgodovinskega arhiva v Celju
Prc:cklost Celja v arhivskih dokumentih; 1982 Vodnik po fondih m zhirkah Zgodovinskega arhwa v Celju. 1985
Milko M i kol a: Mestni ljudski odhor Celje 1945-1954;
inventar, 19is7 Uprava in .sodstvo v arhivskih dokumentih; razstavni katalog, 19!ič
Razvoj celjskc gimnazije od nslanovitvc do danes;
razstavni katalog, 1992 Vida Hcrkopcc, Ivanka Zajc-Cizcl|, Heilvika Zdovc:
Okrajni uradi; invcn'ar, 1993 Milko Mikola: Arhivskem gradivo o industrijskih podjetjih na Ccliskcm do leta 1945: inventar, 1993 Mcika BukoSck Hcdvika Zdovc Mestna občina Celje; inventar 1993 Ivanka Zajc-Cizclr Mcslnc šole Celje; inventar 1993 Milko Mikola: Sodni procesi na Celjskem 1944-1951 študija. 1995
Milko Mikola1 Podobe starih industrijskih podjetij;
razstavni katalog, 1995 Milko MiKola: Sl.ira industrijska podjetja na Celjskem; študija, 1996 Rcjnn Hiiiimclrcich: Gradivo okupatorjevi!] civilnih
orgunov 1941 1945; inventar, 1996 Mimika Bukošck IvanKa Zaje-Cizelj: vojski sveti 1864-194!; inventar. 199či
Rudolf Kolelj
Priročnik 7a strokovno obdelavo arhivsKega gradiva pravosodnih orqa nov, I. ael, l7bor zakonov in predpisov, Ljubljana 1996
Po dveh letih dcb. jc pripravljen prvi del "Pri roenika za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov", k. vsrbujc izbor tistih zakonov in drugih predpisov, za katere smo menili da jih jc potrebni i pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva nuinn upoštevali. Prvi del priročnika je torej osnovni pripomoček pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva in jc hkrati osnova za sestavo ostalih treh delov priročnika, v kaicnh hotno predstavili v drugem delu pravne s'slane in organizacijo pravosodnih urgantiv, v tretjem delu .strokovno ohdelavn pravu si umih fondov in v četrtem delu pravno lerminologij«,
Pri sestavi prvega dela priročnika nas jc najprej presenetila številka 1160 predpisov, ki smo jih zbrali, in to oh dejstvu, da smo verjetno kakšen predpis ki bi ga bilo dohn, navesti, preje izpustili, kol pa da jc kakšen odveč. Ohdohjc ki smo ga zajeli, predstavlja tiste predpise, ki .so začeli veljati pred 250 leti, čeprav nekateri od njih (v ohdohju oziroma v območju 131 neške republike) datirajo v 14. stoletje. V teh 250 letili je hilo območje Repuhlike Slovenije v irimjstili dr-žavnopravni^ sistemih, katerih predpisi s področja pravnsodjr. so vplivali na nastanek pravosodnih organov in njihovo gradivo. Ti državnu-prnvni okviri so nam bili vod'In p,i razdelitvi seznama predpisov, ki so razvrSčeni krnniihnkii. Za kronološki seznam v okviru posamezne dr/.avc smo sc odločili zaradi namena o/.iroma vsebine predpisov. Če bi želeli predpise raz-vrs.iti vsebinsko, bi morali preccjšnjc število pred pisov navajali pod različnimi vschinauii, zato pa smo raje dodali stvarni indeks, ki pod geslom vsebuje za poredno številko predpisa.
Vr.ak drzavmpravni okvir smo opremili s skmni ni mi zemljevidi meje Republike Slovenije in tedanjimi državnimi mejami tet jih komentirali s kratkimi na vedhami nastanka, razvoja in konca oblasti liste tir ž.avc na ozemlju ilr.našnjc S loven j it. Natančnejši opis pravnih sistemov in organizacije pravosodja bo sledil v drugem delu priročnika. Pred navedbo seznama predpisov sw»j navajali predvsem uradne publikacije, ki vKcbuit-o predpi;.e. Poudarek jc na virih, k. smojui uporab n pri sesta 'i seznama, pri čemer smo navedli šc leti izhajanja, način navajanja in imetnike upoiab-Ijemu virov. Tu smo se ponovno morali odločiti ali bomo navc("i vse mctnikc, al le arhive in liste knjižnice, v katerih sinu vire dohili. Odločili smo se za slednje. Zavedamo sc, da je bna takšna odlučitev naj lažja in ne najboljša. V teh poglavjih smu dudali (če nam je hilo znano oziroma dostopno) Se nekaj zhirk predpisnv oziiiirrta blerature, v kateri je govora o pra vosodnih predpisih. Ta del priročnika jc prav gotovo najbolj pomanjkljiv. Zbrati vso literaturo vse izdaje zakonci v m predpisov bi bil prcohseznejsi zalogaj ne-nazaanje je namen priročnika zhrali predpise ne pa