katedra MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih študentov izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov • Urejuje uredniški odbor, glavni urednik Darko Pašek, odgovorni urednik Feri Horvat • Katedra izhaja vsako drugo sredo 9 Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 9 Tekoči račun: 604-13-608-70 (za Katedro) 9 Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« • Cena 30 din MARIBOR 17. APRILA 1963 ŠTEVILKA 14 III. LETNIK II. IZDAJA SPREJELI SMO tlOVO USTAVO Sprejet« je nova ustava, temeljni zakon razvoja in napredka socialistične Jugoslavije. Poglavitni namen tega zgodovinskega dokumenta je, pravno določiti doseženo stopnjo družbenih odnosov in s tem zagotoviti še hitrejši napredek proizvajalnih sil, skladen razvoj socialističnih odnosov in nasploh odpreti nove perspektive zn življenje naših delovnih ljudi. »...Z ustavo ne želimo ovekovečiti vsako po-edino obliko danih družbenih in |>olitičnih odnosov. Ona jih regulira v njihovem razvoju, to je v skladu z načelom, da napredku ni konca. Zato naša ustava idejno formulira osnovne cilje organizirane akcije socialistične družbe. To je v naši družbi možno in nujno, ker ni razdeljena ua antagonistične ruzrede in antagonistične interese. Delovni ljudje imajo v bistvu interese in cilje in s tem objektivno osnovo zn njihovo ustvaritev. Ti cilji so zasnovani na občih socialističnih in humanističnih težnjah sodobnega človeka, na znanstvenih dognanjih, ki so potrjena z dosedanjo prakso družbenega razvoja. Po svoji vsebini je naša nova ustava plod in ogledalo velikih revolucionarnih pridobitev in uspehov socialistične izgradnje, ki so jih delovni ljudje Jugoslavije ustvarili v težkih borbah in težkil. naporih, če-sto z mnogim odrekanjem in žrtvami, na čelu z Zvezo komunistov in tovarišem Titom.« (Edvard Kardelj) V kako veliki meri se naši delovni ljudje zavedajo pomembnosti sprejema nove ustave, nam dokazujejo javne razprave, v katerih je v nekaj mesecih na več kot 70 tisoč sestankih in zborih sodelovalo preko 6 milijonov občanov ali vsak tretji član naše družbe. V tej široki in pomembni politični akciji so naši ljudje ponovno dokazali, kako zelo so zainteresirani za vsebino in oblike nadaljnjega razvoja socialistične družbe in to nam še posebej jamči, da bodo načela, formulirana v novi ustavi, prišla v vsakdanji praksi do polne veljave. Nadaljevanje vsestranske aktivnosti delovnih ljudi, ki so sodelovali v razpravah o predosnut-ku ustave in s tein ustvarjali svoje človeške pravice, bodo volitve, ko bomo v maju in juniju volili predstavnike v občinske, okrajne in republi ške skupščine ter v zvezno skupščiuo. To je 'u di prva pomembnejša konkretna realizacija nr čel nove ustave. Marsikateri izmed nas, študentov, bo tokra' prvič volil in nedvomno bo to zanj pomemben do godek, kajti voliti pomeni še intenzivneje se vključiti v družbeno politično dogajanje, kjei nas čakajo vse večje naloge in odgovornosti. Feri Horvat NA II. REPUBLIŠKI KONFERENCI ZV0ZG ŠTUDENTOV V LJUBLJANI V ospredju Idejna vzgoja 35. aprila ho v Ljubija li II. republiška konferenca zveze študentov, ki ji bo prisostvo-alo nad 100 delegatov iz Ljubljane, Maribora in Pirana. I. republiška konferenca je bila anl aprila v Mariboru in je bila poevečena obravnavi študijske in socialno-ekonomskc problematike. Na letošnji konfe enci slovenskih študentov bo g!avna točka dnevnega reda idej-la vzgoja študentov. Razen tega bodo delegati obravnavali '♦.ndentovsko mednarodno ak« ivnost s posebnim poudarke n na problematiki študija tujih študentov pri nas. Mariborske študente bo na konferenci zastopalo 35 delegatov in bodo imeli 3 korefe-ala in to o idejno-vzgojni problematiki na višjih šolah in o študentskem tisku. Namen konference je Vitično analizirati slabosti in pomanjkljivosti pri vsestranskem dejnem usmerjanju študirajoče mladine ter pri neposredni organizaciji idejno-vzgojnega dela v zvezi študentov. Obenem ho pa konferenca delovni dogovor za nadaljnjo aktivnost študentske organizacije. Njen veliki pomen je v tem, da pride do boljše povezave in izmenjave mnenj med študenti vse Slovenije, kajti le na osnovi skupnih stališč bo naša dejavnost uspešnejša. ŠOLA ZA ŽIVLJENJE močan faktor pri oblikovanju osebnosti Vsaka srn stvar ima svoje dobre in slabe strani, pristale in nasprotnike. Tako Je bilo tudi v začetku s Solarni sa življenje. Ko so U e na začetku poti, Je bilo mnogo nejasnega tudi —J— organizatorjem. Danes dobivajo te Sole vedno primernejšo obliko. Od prvotnih, ozko usmerjenih predavanj, so se razvile v širino, v resnično »šolo za življenje«. V novem programu Je poleg že standardnih tem: Kaj morata vedeti fant in dekle o sebi, odnosi med spoloma, zrelost za zakon in izbira zakonskega tovariša, od spočetja do poroda, oi ok v družini, kako si urediva dom in podobno, še več d.ugih. — Ali Je huda napaka, če fante »okrog prinašam« in se z njimi na tak način igram? — Kako naj se obnašam v družbi deklet, ki so imele že več fantov in so izkušene? Zanimanje za šole je veliko, predvsem zaradi tem o spolni vzgoji. To je razumljivo, saj do sedaj niti v šolah niti doma nismo posvečali posebne pozornosti tej vzgoji, ali pa je ta bila pod vplivom starih preživelih nazorov. Iz sezone Kaj bomo študirali ireunovili VHjo pravno iolo 24. junija 1949. lata. tola Ima namau ustvariti pravnike-praktik«, U jih v praksi putrvhu-jemo v vedno vetjem itevllu na delovnih mestih pravaa in komercialne (lučke ter seclalae-kadrevsko s ta tke e pespodarskih ersanizacljah, pravne in upravne slulh« na Hudsklh odborih ter ra vodih, kot v družbenih In pelitlialh organizacijah. Gre za pravnika t zaključenim pravnim znanjem na vseh plavalk področjih prava, ki se lahke takoj erieatlra aa vseh na redenlh delovnih mestih brez »adaljnega itudija la Id lahke svoje caanje, pridobljene s ion, le praktične poglablja la specificira. Mangi se tudi mnenja, da se diplomanti VPt sposobni, da prevzamejo določene (lučke v pravosodja, za kar pa je po pred-Sisih potreben dvostopenjski itudlj. Sedal itudlj aa leti traja dve leti Utiri semestre). Studijske lete se deli v zimski in poletni semester. Na let« sc lahka vplie vsak. k) jo z uspehom končal srednje iolo In ima veselja de prevnlihega poklica. Lahko pa se vpileje tudi kandidati, ki o!so končali srednje M«, vendar uspelno opravijo sprejemal Izpit. Študira se lahko redna i« izredno. Učni načrt Iele je zelo eMIrea. omeeeča pa, da lahke z drugim delom eeebremenjoal v sezono je več šol za življenje. Na samih predavanjih je sicer zelo malo razprav, verjetno zaradi tega, ker je mnogo tem poslušalcem še nepoznanih, vprašanja moralnih norm, odnosov med ljudmi in način podajanja, ki se razlikuje od dosedanjega. Poživljene diskusije se razvijejo ob zaključku šole. Takrat postavljajo mladinci mnoga vprašanja, hočejo nasvete itd. Po daljšem delu si predavatelj zbere precejšnje število takšnih vprašanj. Nekatera izmed njih: — Koliko naj bosta po vašem mnenju stara fant in dekle, da bosta zrela za zakon? — Ali je res, da mora biti za srečen zakon moški vsaj 4—7 let starejši od žene? — Med mladimi ljudmi so se silno razširili krepki izrazi in grob način občevanja s tovariši. To grdo obnašanje mi je več ali manj prešlo v navado. Ce bo šlo tako naprej, se niti v boljši družbi ne bom znala obnašati. Ali bi mi lahko svetovali, kako bi si na najboljši način pridobila sa-moobvladanje? — Ali je možno, da se dekle (tudi fant) takoj po razočarani ljubezni naveže na nekoga drugega, ne da bi pri tem iskala le potešitve po razočaranju. — Ali se lahko s kontracepcijo popolnoma prepreči zanositev? — Zelo hitro se zaljubim, toda najmanjša slaba stran ženske, najsi bo to v delovni sposobnosti ali obnašanju, me odbije od nje. Tako sem mnogokrat razočaran nad seboj in me skrbi, če mi Je sploh za kdaj namenjena ljubezen, ki bi ji mogel biti zvest... — Kako gledate na sodobno literaturo, ki precej svobodno razpravlja o seksualnih problemih (Moravia, Pra-tolini, Norman)? gim vprašanjem. Ljudje mno-Sjkrat ne ločijo med spolno vzgojo In spolno poučitvijo. Pri spolni vzgoji gre za globlje vprašanje tovarištva, človeškega dostojanstva. Po mnenju nekaterih ljudi šole za življenje mladino samo kvarijo. Prav srečni bi lahko bili, če bi šole za življenje bile edine, ki bi mladino »kvarile«. Ti ljudje verjetno pozabljajo na filme (tudi naše), vzgojo na cesti in slabo literaturo. šola, dom itd. V zadnjem časi upada tudi število splavov Ce so tukaj vsaj malo pri spevale šole za življenje, ji to že uspeh. Vprašanja, majhni pro- Prvi pozitivni rezultati šol za življenje so že vidni. Anketa, ki jo je izvedla delavska univerza, je pokazala, da večina slušateljev to šolo resno sprejema, posebno dekleta. Nekatera dekleta so Izjavila, da so prvič začutila, da so enakovredna bitja in da jih spodrsljaji, ki so jih doživela, niso spravili tako daleč, da se ne bi v zakonu čutile enakopravne. Opaziti je. da so Letos delujejo v mariborskem okraju te vrste šole i 1 5 leto. V lanskem letu jih ‘ji s bilo okrog 80, največ v obči- i nah Maribor-Center in Ta- f bor. Sole organizirajo delav ske univerze na pobudo de s lovnih kolektivov, - dinshil s organizacij, Rdečega kpž« s društev prijateljev mladi:'1'‘->f| Vsi pa bi se morali, poseb-^ no mladinske orgamzar1 mg še bolj poglobiti v vset M ciklusov. Program za prih -b< nje leto predvideva neka! spremembe. Vnesena bo-. -b nova predavanja, o komunal ni ureditvi, pravicah in doll*-j nostih občanov, o delitvi do- ' hodka. Celotna šola bo obs' gala 35 predavanj. Po za ključku bo mladinec lahk razumel mnoga vprašanja svojem zasebnem in družbe i nem življenju. -ol- V kratkeir blemčki in problemi kažejo, kako odgovorna je naloga predavateljev. Nekateri trdijo, da so šole nepotrebne, nemoralne. To stališče izvira predvsem iz nepoznavanja programa in dela šol. Res je, da so v začetku tudi nekateri organizatorji teh šol napačno pojmovali pomen in poslanstvo šol za življenje. Mislili so, da je glavni namen spolna po-učitev, vendar, kakor vidimo, smo že daleč od tega. Predavanja iz seksologije so zreducirana na dvoje predavanj, ostali čas pa je posvečen d ru- še odnosi med tanti in dekleti že mnogo izboljšali. Nimamo namena trditi, da je to izrecno zasluga šol za življenje. Ne. Sole za življenje so le prispevale delež k izpreml-n jan j a patriarhalnih nazorov, da je moški spol dominanten, da velja dvojna morala, kar sme eden, ne sme drugi Itd. Sole za življenje so le člen v verigi najrazličnejših organizacij, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. K idejno-moral-nemu oblikovanju prispevajo tudi literatura, dnevno časopisje (rubrika Včasih mi je težko v Mladini), dobri filmi V kratkem se bodo pričet -po občinah zbori mladih vo livcev. Na njih bodo obrav 1 navali potek volitev, vlog mladih proizvajalcev, skraj , šan delovni čas it«L Velik po i udarek bodo polagali tudi m ■ tolmačenje nove ustave. ii njeno izvajanje v praksi. Tudi letos Je občinski ko mite ZMS Maiibor-Cente organiziral mladinsko politič. no šolo, ki jo obiskuje 30 (lir * šateljev. Do sedaj so že po v slušali predavanje iz politič ne ekonomije, zgodovine de lavskega gibanja. NOB itd Ob koncu šolanja bodo zlu šatelji opravljali zaključi) izpit v obliki razgovora. ItaCoo) koočo itadi o rednem roka. In io nekol o Sladilu urnem v prvem letniku »ooMolo Itadentl« pr« dovonla Ii »olltifnr ekonomi lo. ovod « pravoznanstvo. toclalogilo. d rutke n« politične ureditve FSR1, organizacije pravosodia, organizacije in upravljala gotpodarckHi organlzadl osebno in rodklnako pravo, osnove računovodstva In predavanja Iz predvolaika vzgoje. V drogom letniku: osnove civilnega prava, osnove kazenskega orana oris civilnega orocesneue orava, pngodba blagovnega prometa tar vred. SMetnlh paalrlev, temelll delovnega prava 1n socialne zavarovani«, ekonomska oollllka 9FR1 evidence pravnik razmerij in aredvojaika vzgoja. V drugi letnik aa laMe volt« vsak lleident ki io oeootn« opravil IzpIM prvega letnika. ,. Potom, ko opravi tiudent vse it»’to, ki so orodnls no učnem načrtu mu Izda iola diplomo, s katero mu otrl-ina prvo sloonlo vfsokaiolske Iz gdrrozhe ra pravno stroke lav oravica. tl Izviralo Iz tega po zakonu. la izredne Itudente ki zaradi od-dallonostl In zaooslofiostl ne mo rele pulskovatl rednik predavani narava lo'e s sodetouantnm petausolk enlvvrr oroanlztra seminar!« oziroma tefale v kolikor le ca So radostne Število ka-uldalov Lota le Izdata ra vačina predmetov a*zima, „olee tona pa Io na razve lavo mnogo liter asvre v Studijski kalilnici »o končani nrvl stoontl la malna rmueiltev na le navodenMi oodročllk. Itn doni je lak ko po nsaein« oorav-Oani prvi stnonU nadaljarielo Itudlj na dnrol stopnji Pravne fakultete v Na poti iz šole sem srečal Bojana Ilicha, dijaka 1. gimnazije. Ko mi je povedal, da redno prebira • Katedro«, sem mu zaupal, da uvajamo novo rubriko •Mimogrede« in da bi bilo prav, če bi kot prvega, predstavili katerega- izmed starih naročnikov našega lista. # Čutiš, da, je prišla pomladi* MIMOGREDE — Oh, seveda. Ko popoldne. posije skozi okno pomladansko spnce, sedim oh kupu knjig in pišem maturitetno ne.''.go. „ , : 1 %. Kako pa šola? — V.redu. Kadar grem ■zjptra-' okrog osmih mimo nje, šl .ne morem kaj, da ne bi šel notri. Ф Letos si pred maturo. Si se že odločil za študij? — Da. Verjetno boni Šel študirat ekonomijo ali kaj podobnega, kjer bom lahko izpopolnil zn?"’« jezikov in to potem na delovnem mestu kori«*"'' —v-H) jal. ф Tvoj konjiček? Jeziki, razen tistih, ki so obvezni v šoli, se jih učim še nekaj. ф Katere? — Razen nemščine in fra- -oščine se učim še an- gleščino, ruščino, italijanščino, v zadnjem času tudi španščino, ver ir brez strokovne pomoč!. Kot dijak klasičnega razreda imam Še latinščino. Ф Bil si na tekmovanju v Ljubljani? ’ — Prejšnji hiesec je bilo v Ljubi lani tekmovanje v znanju francoskega jezika za srednješolce, ki ga je' v sodelovanju ž ' Dru?tvorri za kulturne 'stike med Jugoslavijo in Francijo organiziral Svet za~ šolstvo LRS.:-Izmed 135 tektrmvalčev nas je bilo dvajset z obeh mariborskih gimnazij. Tekmovanja 'so se lahko udeležili vsi srednješolci, razen tistih, ki so dalj časa živeli v Franciji. Naslov letošnje naloge je bil: Umetnost in znanost ne poznata meja. Za pisa- nje smo imeli štiri ure časa in smo lahko uporabljali slovar. Za najboljše naloge so predvidene lepe nagrade. Naloge pregleda najprej komisija v Beogradu, nato jih pošljejo v Francijo, kjer jih ocenijo. Rezultati bodo ob- i Javljeni v začetku junija. i 9 In kaj misliš, kako bo? — Ne vem. Na lanskem tekmovanju sem dobij knji- ' go, kako pa bo letos, ne 1 vem. f • Zelje? j — Zaenkrat samo, da bi f srečno končal gimnazijo. ф Katera filmska igralka | ti je najbolj všeč? s — Claudia Cardinale, j • Zakaj? ^ — dam izjave. Je ne- ^ primerna ker čitajo »Katedro« tudi nekateri moji z profesorji. s Hvala. Poskušam razumeti. t Slavko v r s ___________________________________________________________________________________________ Obiskali smo Višjo pomorsko šolo v Piranu ir Ko smo odhajali iz Maribora, kjer je bila temperatura zjutraj 2 okoli ničle, smo se tolažili s prijetnim pričakovanjem, da bo na ‘Ji morju že topleje. In ko smo se peljali po serpentinah Črnega Kala in dalje skozi Koper, Izolo in Portorož in nas je grelo pomladansko * sonce, smo ugotavljali, da tako, nazunaj, ni velike razlike med tile stim morjem, v katerem se hladimo poleti in tem, ki je vabilo s ii) svežino modre barve. Da je razlika res minimalna, nas je prepričala ** skupina prečudovitih Svedinj, ki so se sončile pred hotelom »Palače« Portorožu; bise lo tako mamljivo prijazne, da smo skoraj pozabili f;3pa svojo osnovno nnlogo — predstaviti bralcem »Katedre« Višjo po-O‘*borski šolo v Piranu, rbo, Zakladnica slovenskih pomorščakov Zgradbe Višje pomorske šole ni težko najti, saj je veli-ka, moderna, lepa kot kak [e hot-1 »A« kategorije. Začasno .« deluje v zgradbi kot gost še Pomorska srednja šola. U ' lirV RAZVOJNA POT SOLE Razvojna pot do ustanovitve slovenske Višje pomor-le. ske' šole je tesno povezana z t* razvojem slovenskega po-» morskega gospodarstva, ki se ;o je rodilo iz domala ničnih ekonomskih osnov in našlo svoj prvi trdnejši okvir v podjetju »Splošna, plovba«, ustanovljenem leta 1954. Njeno ladjevje se je v nekaj letih hitro povečalo od skromnih 525 BRT, kolikor jih je premogla prva prekoocean-ka tega mladega podjetja »Martin Krpan«, na 160.000 BRT (leta 1960). kar je prineslo »Splošni plovbi« drugo mesto v celotnem jugoslovanskem gosoodarstvu. ki le imelo Istega leta že 630.000 BRT V primerjavi s hitrim naraščanjem tnnaže vsega jugoslovanskega ladjevja pa je naraščanje kadrovskega potenciala za pomorstvo vidno zaostajalo. S tem in Izhaja ioč iz nenosrednih notreb slovenskega pomorskega podjetja »Splošna plovba« so bili dani nogoil za ustanovjtev Višje pomorske šole Ustrezni zakon je sprejela Ljudska skupščina LRS 24 junija 1960 Od ustanovitve naprei poteka študij na VPS v Piranu V dveh oddelkih odd^U-n za navtiko ln oddelku za stroj-nike DOPISNA OBLIKA ŠOLANJA Ze v samem začetku delovanja VPS so se odločili za dopisno obliko študija v prvih dveh semestrih. Razlog: huda izguba, ki bi nastala, če bi se večje število mladih oficirjev Izkrcalo, da bi lahko redno študirali. Pred ustanovitvijo šole so izvedli anketo med vsemi interesenti na ladjah »Splošne plovbe«. Ta je, pokazala, da je za študij veliko zanimanje, večina pa se je odločila za dopisni študij, kot edino možno obliko v današnji gospodarski situaciji. ’ Izobraževanje po dopisni metodi ni v sodobnem svetu nič novega. Znani so primeri v Evropi, n. pr. v skandinavskih državah, kjer uporabljajo ta način predvsem kot olajševalno metodo pri izobraževanju zaposlenih, torej ljudi, ki že imajo poklic, pa bi se hoteli v njem še izpopolniti, ali po se hočejo preusmeriti v drugega. Kako poteka študij po dopisni metodi na Višji pomorski šoli v Piranu? Ob pričetku šolskega leta (semestra) razpošlje šola vsem svojim vpisanim študentom nredmetnik s podrobnim načrtom, seznam profesorjev, splošna in posebna n„.oodrobna navodila za Studii nnsameznih predmetov ootrehno literaturo ali navodila zn nobavo le-te. •akrat mesečno (načelno vsakega I ln 15 v mesecu) razpošilja šola na vse ladje, ki so na njih vkrcani naši študentje. ne glede na oddaljenost kraja, skripta, navodila in naloge, kar oripravliaio profesorji sproti, dodatne naloge in ostalo Informativno gradivo. Prav tako pošiljajo študentje s svojih ladij na šolo (tudi ob načelno določenih dneh ali po potrebi) rešene naloge, zahteve po dodatnih navodilih šole ali kakršnihkoli pojasnilih glede študij Ta stik ostane nepretrgan do priložnostnega prihoda ladje v matično luko ali njeno bližino v domačih vodah oziroma vse do izkrcanja študentov z namenom, da bi opravili posamezne izpite ali del tistih izpitov, ki so pogoj za vpis v III. semester. Mislim, da ni treba še posebej poudariti, da dopisna metoda ne dopušča sistema razpisovanja rednih izpitnih rokov. Uprava šole redno spremlja uspehe svojih študentov in težave, ki se pojavljajo pri š udiju. Take težave »proti, na podlagi izkušenj, odpravljajo. Tako je bilo na primer ob začetku študijskega leta 1981/62 omogočeno vsem tistim študentom, ki so bili v teku leta vkrcani na ladjah s posebno težkimi delovnimi pogoji, kar jim je študij za-vrlo al. onemogočilo, polaganje izpitov po končanem II. semestru, da vendarle nadaljujejo študij. Vsem prizadetim so priznali status izrednega študenta z enakimi študijskimi pogoji in olajšavami, kot jih imaio redni. ZA REFORMO ŠTUDIJA Kot sem že omenil, je zaradi hitrega dviga tonaže našega ladievja v zadnjih nekaj letih postalo kritično vprašanje visoko kvalificiranih kadrov v nomorstvu. Pomorska oodietja so si pomagala, ka- kor so vedela in znala, največkrat tako, da so postavljali na mesta, ki sicer zahte-• ijo visoko kvalificiranega strokovnjaka, ljudi z nižjo izobrazbo. Naše pomorsko strokovno šolstvo še zdaleka ne dohiteva naraščajočih kadrovskih potreb. Za to je več razlogov, glavna pa sta velik odpad iz pomorske službe in dolgotrajen in nadvse težaven študij. Ze po končani srednji pomorski šoli zabeležijo vsako leto izredno velik odpad, tako je od skupnih 177 dijakov, ki so dovršili srednjo pomorsko šolo v Piranu, 42 °/o zaposlenih pri »Splošni plovbi«, 10*/« še v pomorstvu, ostali pa so iz teh ali onih razlogov opustili pomorstvo. Največkrat je razlog težko življenje in trdo delo na ladjah, osebni razlogi, družina in nodobno. Kandidat, U se vpiše na Višjo pomorsko šolo, mora imeti rasen diplome srednje pomorske šole in opravljene« ga strokovnega Izpita za poročnika trgovske mornarice oziroma pomorskega strojnika III. razreda, kar je tudi pogoj za vpis na Višjo pomorsko šolo, še diplomo o dovršeni Višji pomorski šoli, dvoletni plovni staž in opravljen strokovni izpit za kapitana dolge plovbe oziroma strojnika I. razreda. Po vsem tem je jasno, da ta pot ni le dolgotrajna, temveč tudi strma. izredno težavna, kot so nedvomno težki tudi pogoji na delovnem mestu v pomorski plovbi. Sc popolnejšo podobo na grafikonu dejanskih potreb pomorske kadrovske politike pa dobimo, če upoštevamo razen plovne še ti- ■tEPORTAZA ste pomorske dejavnosti, ki so s pomorskim prometom, torej plovbo v ožjem pomenu besede, v posredni zvezi, to so predvsem pomorska upravna služba, luška služba, ladjedelništvo, pomorske šole itd. Oblikovanje profila strokovnjakov, ki prihajajo z višje pomorske šole, je težavno in dolgotrajno delo. V zadnjem času se opaža težnja po reformi pomorskega študija, tako da bi se lahko tudi na pomorske šole vpisali tisti dijaki, ki so uspešno dovršili kakršnokoli srednjo šolo. S tem bi se nekoliko spremenil značaj šole, ki je danes izrazito namenski. KAJ SO NAM POVEDALI Študentje? Skupno število vpisanih v I. in II. letniku je 82, od tega v prvem letniku 66. Vsi so bili že v pomorski službi, mnogi so na ladjah, kjer so bili zaposleni, opravljali celo funkcije prvih oficirjev. V začetku so imeli težave z dopisnim študijem, »študijem na daljavo«, kot bi ga lahko imenovali, sčasoma pa so se nanj navadili in redno polagajo izpite. Računajo, da je, upoštevajoč velike težave, moč doštudirati v treh letih. Zelo so zadovoljni s profesorskim kadrom. Domačim, stalnim in honorarnim profesorjem pomagajo tudi profesorji z ljubljanske univerze. Za večino predmetov obstajajo skripta, zlasti v začetku pa so se oslanjali na literaturo podobne šole na Reki, ki dela že 13 let. Ker so bili vsi študentje VPS že v službah, prejemajo tudi v času šolanja redno mesečno plačo in se jim ta čas šteje tudi v delovno dobo. Med študijem morajo biti na razpolago kot rezervni oficirji pri Splošni plovbi in če-sto potujejo z ladjami, predvsem na krajših relacijah, v Crno morje in po Sredozemlju. Povedali so mi, da se prav te dni odpravlja eden izmed študentov z novo dograjeno ladjo v Avstralijo, čez tri mesece pa se bo vrnil z letalom domov. Najtežji Izpit, ki ga morajo v času študija opraviti, je matematika (kot povsod op. p.). Njihovo življenje je polno iznenadnih okretov, razburljivosti. Ne sicer takšnih, o katerih sanjajo otroci in mnogi izmed tistih, ki se vsako leto prijavljajo na Srednjo pomorsko šolo. Polno je napornega dela in samoprema-govanja. Povedali so mi nekaj anekdot, ki krožijo po Soli, in zaupali, da so Slovenci kljub temu, da še nimajo dolgega pomorskega staža, dobri pomorščaki, nič slabši od vrlih Dalmatincev. Prišli bodo na republiško konferenco v Ljubljano. Spotoma smo natrgali nekaj vejic pomladanskega cvetja, pomahali smo morjn in prvim gostom, ki so se sprehajali po plaži. Srečno plovbo, kolegi! -Iv ----------------- STRAN S Diplome in d iplomanii na mariborski li višjih šola 1. Višja tehniška šola diskusije med ljudmi, zlasti še med študenti, velik prispevek naši splošni nalogi.« > Na zunaj najbolj švedski, Karl Gummar Lidstron, je s svojim temperamentom negiral naše mnenje o skandinavski hladnosti in zadržano-sti V hali C mi je svoje vtise opisal takole: *Ko prideš iz mrzle švedske zime v Jugoslavijo, kjer te sprejmejo s toplino, se počutiš izredno srečen. Močan vtis je naredila na nas vaša iskrena želja, poučevati in učiti sc hkrati, vaš pošten nastop in vaše prizadevanje, da bi se čim bolje razumeli, četudi imamo različne poglede na določene stvari. Meni osebno se zdi, da je najučinkovitejši način za Švedski študentje u Mariboru 5. aprila je bila v Mariboru pet S. aprila je bila v Mariboru petčlanska delegacija švedskega študentskega gibanja pod vodstvom Lar-sa Ericha Blomquista. Tu je bila gost zveze študentov in okrajnega centra kluba OZN. V petek dopoldne je švedske študente na višji ekonomsko-komercialni šoli sprejel namestnik predstojnika združenja MVZ inž. arh. Černigoj. Vodja delegacije Lars Erich Blom- STKAN 4 guist je dal ob odhodu za •Katedro* naslednjo izjavo: •Gostoljubnost in prisrčnost jugoslovanskih študentov se mi zdita čudoviti, čudovita je tudi slovenska pokrajina, ki sem jo imel priložnost videli. Razlike v političnih pogledih so v današnjem svetu razumljive, toda naloga mladih ljudi je, premagati te probleme in zgraditi mirno svetovno skupnost. Zato so prijateljske odpravo nesporazumov, z lastnimi očmi se prepričati, kakšni so problemi neke dežele, in se na objektiven način seznaniti z resnico ter pridobiti iimveč osebnih izkušenj. Če bi v vseh velikih in važnih svetovnih problemih razprardjali v taki prijateljski atmosferi, bi bilo življenje dosti manj zapleteno. Ta naša razprava je majhen doprinos srečnejši prihodnosti,« Švedski študentje imajo možnost, da dobijo štipendije ali kredite (tudt pri našem kreditnem sistemu so upoštevane njihove izkušnje). Imajo dve glavni vrsti štipendij: državne in privatne; le-te se delijo naprej no različne oblike. Najpogostnejša in najugodnejša je oblika državne šti-pendije, ki jo prejema 27 •/• vseh študentov. Ti imajo zastonj hrano in stanovanje v univerzitetnem mestu in to tri leta po devet mesecev letno. Tako štipendijo pa dobijo le tisti, ki končajo srednjo šolo z nadpovprečnim uspehom in jim starši niso dobro situirani. Druga možnost je, da študent ob istih pogojih vzame štipendijo v gotovini in to v dveh obrokih letno, za vsak semester posebej, v najvišji višini do 500 dolarjev (375 tisoč dinarjev). Pri privatnih štipendijah podjetje, ki potrebuje strokovnjaka, vloži ustrezno vsoto v banko, ki potem razpiše natečaj. Pri banki upravlja ta štipendijski sklad poseben odbor, v katerem imajo svoje predstavnike tudi študentje Kredit je možno dobiti pod lažjimi pogoji Višina kredita je enaka višini štipendije. Tri leta po končanem študiju začne študent kredit odplačevati, pri tem pa se mu 25 4o kredita odpiše, za ostalo pa plačuje tudi obresti v višini 4 */*• Če hoče kandidat vzeti posojilo, mora izpolniti posebne formularje in mora imeti dva poroka. Švedski kolegi pravijo, da je ta oblika materialnega oskrbovanja študentov dokaj uspešna in se uveljavlja. ■ ZAPISI Komisija na VTS, ki je razpravljala o vprašanju diplom, ni mogla doseči enotnega stališča zaradi tega, ker imajo na ljubljanskih fakultetah glede diplom tri različne sisteme: 1. Gradbena fakulteta dosledno zahteva diplome prve stopnje, pri čemer pa za svoje študente nima predpisanega diplomskega dela. 2. Strojna in elektrotehniška fakulteta zahtevata po statutu od svojih študentov tudi diplomsko nalogo, fakulteta za elektrotehniko pa je svoje in naše študente oprostila diplomskega dela. 3. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ne zahteva za vpis na drugo stopnjo niti diplome prve stopnje niti vseh izpitov prve stopnje. Naši študentje kemije in tekstila so se lahko vpisali na drugo stopnjo samo s potrdilom o opravljenih izpitih iz prvih treh semestrov. Pri takem stanju je enotno stališče na VTS seveda nemogoče. Pedagoška akademija Na pedagoški akademiji glede dipl im niso imeli posebnih problemov. Tisti, ki gredo po končani akademiji v službo, morajo pač opraviti diplomski izpit. Prav tako pa navadno opravi diplomo tudi večina tistih, ki nadaljujejo s študijem na filozofski fakulteti. Na pedagoški akademiji se je do sedaj vpisalo 931 rednih in izrednih slušateljev. Doslej jih je diplomiralo 28, za letošnje leto pa je prijavilo diplomska dela 22 slušateljev. Marsikdo bo rekel, da je to y primeri z visokim številom vpisa-hih malo, toda od 931 slušateljev še 609 slušateljev nima statusa absolventa. To so predvsem tisti študentje. ki so prišli z drugih višjih šol in jim jasno v tako kratkem času še ni uspelo izpolniti pogojev. Težave so predvsem pri izpolnjevanju pogojev iz matematike in fizike, medtem ko tehnična vzgoja, slovenski jezik, angleščina, zgodovina in razredni pouk slušateljem ne povzročajo preveč težav. V glavnem so glede diplom na pedagoški akademiji ostali pri stari praksi: za tiste, ki gredo v prakso, so diplome obvezne; tisti, ki nadaljujejo študij v Ljubljani, pa se vpišejo na drugo stopnjo po dogovoru c upravo fakultete. Višja pravna šola Diplome kot samostojnega dela nimajo, pač pa študentje pridobijo diplomo z vsemi opravljenimi izpiti. Študentje opravljajo tudi skupinske izpite iz dveh, treh ali več predmetov. V šolskem letu 1960—1961 je bilo na VPS »isanih 28 rednih In 249 Prve podelitve diplom Izrednih slušateV'" Od rednih jih je diplomiralo 11, od izrednih 31. Stopetdeset slušateljev sploh ni imelo stika s šolo. V šolskem letu 1962— 1963 je bilo vpisanih 165 slušateljev, od teh 28 rednih in 137 izrednih. Približno polovica teh je ostala brez stika s šolo Ti bodo lahko opravili zaključne izpite šele oktobra, ob koncu drugega leta študija. Od ustanovitve šole pa do danes je na VPS diplomiralo 42 slušateljev. Kot redni slušatelji so se na drugo stopnjo v Ljubljano vpisali trije. 39 pa se jih je zaposlilo. Od teh 39 jih 18 študira izredno na drugi stopnji. Učni načrt VPS je več ali manj vsklajen s prvo stopnjo na ljubljanski fakulteti, samo s to razliko, da ima VPS en predmet, ki ga pravna fakulteta v Ljubliani nima, pralna fakulteta pa ima en predmet, ki ga VPS nima. Programi za posamezne predmete do sedaj še niso vsklajeni. Mnogi so .te tudi spraševali, zakaj pride na ljubljanskih fakultetah iz prve r.~ drugo s' ->n!o do 80°/« študentov, iz mariborskih višjih šol pa le oboli 13 “/n. Ne smemo prezreti dej- stva, da na mariborskih višjih šolah študira mnogo slušateljev, ki so vezani na svoja delovna mesta in jim je edini cilj napraviti diplomo ter iti v službo; na ljubljanskih fakultetah pa so v večini študentje, ki mislijo končati vse tri stopnje visokošolskega študija. Naj navedem samo en primer: na pedagoški akademiji je doslej diplomiralo 28 slušateljev, od teh pa je samo eden nadaljeval študij v Ljubljani. Zato se ne smemo čuditi, če je odstotek kandidatov za drugo stopnje tako nizek. Dokler se ne vskladl režim vpisa na drugo stopnjo na posameznih fakultetah, bodo višje šole pač morale doseči vsako leto kompromise za vpis svojih študentov. GALE Pred novo gledališko sezono Koncem marca so v Kazinski dvorani razpravljali o predlogu repertoarja za gledališko sezono 1963/64. Te razprave se je udeležilo zelo malo občinstva, kar se je odrazilo pri pestrosti diskusij. Posebno malo je bilo med občinstvom mladine, vsled tega niso prišle do izraza njihove želje v novem repertoarju. Uvodoma je umetniški vodja drame Ferdo Delak podal okvirni predlog, ki je, kot je poudaril, precej odvisen od zmogljivosti ansambla, od (zahtevnosti gostovanj, od umetniške ravni in od želja gledalcev: Predlagana dela so bila: Kreft: Kranjski komedijanti; Grum: Dogodek v mestu Gogi; Golia: Sneguljčica ali Princeska in pastirček; Čehov: Striček Vanja; Shaw: Hudičev učenec; Honold: In jutri ves svet; Marinkovič: Gloria; Sudraka-Bruckner: Glinasti voziček; Držič; Dubrovniške vragolije ali Dun-do Maroje in še dosedaj nedoločeno delo Shakespeara. Diskutanti so bili mnenja, da manjka v repertoarju naša in tudi tuja problemska tematika ter da s tem reper- Z uprizoritve »Don Juana« v mariborski operi: Ada Sarda, Sandi Boštjančič in Ota O ndina-Klasinčeva. toar kot celota ne da profila želja gledalcev. Med drugim je bil tudi iznesen predlog, da bi razpisali natečaj za krajše ali daljše gledališko delo. S tem bi lahko dobili delo z aktualno problematiko. Mnogo je bilo iznesenih mnenj o mladinskih delih. Predlagali so, da bi dali našim najmlajšim delo iz pravljičnega sveta, medtem ko bi bilo potrebno, da se dorašča- joči mladini predstavijo s sodobnim — problemskim mladinskim delom. Tudi predlog, da bi se gledališki umetniki (individualno, v obliki razprav, bolj približali mladini, je bil vnesen. Okvirni predlog repertoarja opere je podal umetniški vodja Vlado Kobler. De Fal-la: Kratko življenje; Wolf-Ferrarl: Štirje grobijani; Martinu: Komedija na mostu; Ujelinski; Čebelica Maja; Švara: Veronika Deseniška; Nicolai; Vesele žene vlndsor-ske; Strauss: Netopir (opere- ta) ali Tijardovič: Min (opereta). Večina diskusij se je razvila okrog vprašanja, ali si opereta zasluži mesto v repertoarju ali ne. Eni so bili proti zato, češ, da opereta nima nobene umetniške kvalitete. Drugi pa so jo zagovarjali, saj bi se z njo lahko približali publiki. Kljub enourni diskusiji so se deloma zedinili, da v kolikor bi dali publiki lažje glasbeno delo, naj bi to bil musical, ki je vsaj sodobnejši in kvalitetnejši. Nasploh, lahko ugotovimo, da je velika ovira pri vsakoletnem kvalitetnem izvajanju repertoarja zelo pogosta menjava umetniških vodij ter gledaliških umetnikov. O t.- n vprašanju bi morali olgovor-ni ljudje več misliti, ker ni vseeno, ali je delo podano na 'alitetnl ravni, ali ne. Posamezni umetniški vod” 'majo svoje koncepcije, ki pa niso vsled stalnih menjav kontinuirani. S tem postavljajo igralce in pevce pred težak problem, kak- se prilagoditi koncepcijam in zahtevam. A. G. johannes allen: založba „obzorja**, maribor 1963 I mlada igra MARIBORSKA »OBZORJA« SO NAM S KNJIŽNO ZBIRKO SVET V KNJIGI PREDSTAVILA DANSKEGA PISATELJA STAREJŠEGA RODU. JOHANNESA ALLENA. TA, 1*16. LETA ROJENI PROZAIST, JE S SVOJIM DELOM MLADA IGRA DOSEGEL V ZAHODNIH DR2AVAH OGROMEN USPEH IN SPLOŠNO PRIZN ANJE, POVEST SO PREVEDLI V VSE NORDIJSKE JEZIKE, V NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO, V VEČINI TEH DE2EL PA JE POSTALA BESTSELLER. Oslo |e dnevnik doražčajočega dr klela, ki pred nami duievno In teles-no dozoreva v žensko. Glavna Junaki-»Ja, gimnazijka Helle, brez srazael-■ Jlvostl t dnevnliko lnllmnoit|o Izpoveduje In raziskuje svojo mladost. Helllna mentalna čistost la preprostost se pokaže ob njenem pevem ljubezenskem »račan|u s nestanovltlm In nezvestim vrsto lom. Bralec se sam čuti prizadetega ko Helle zasači lan-•a pri l|ublmkanju a svojo Intimno Prijateljico. Iz razočaranja nad Idealno podobo ljubezni, ki sl Jo Je ustvarila. se brez čustev preda prvemu, ki sl Jo poželi. Hoče namreč dokazali. da se da ljubiti tudi brez čustev, ljubezen Je psi njej Izgubila vso veljavo. Helllpo ceoo ljubezni uapa Jnova dvigniti Benav. Ta čudaikl trobentač, Igralec v jazz orkesku, el Halla pridobi s svojo neprizadetostjo in z zaupanjem vase. Toda tudi Ben »V Jo zapusti In odpotuje z orkestrom. .. -vl<* med ■» roman o mladosti ln ljubezni spretno vplete motiv razhajanja stariev. Helle le od samega začetka brezbrižno »registrira, ta družinski razkroj, očetove »parlike deklice« in materinega »strička« Hen-elga opisuje neprizadeto, kot da bi bil ta materin ljubimec resničen sorodnik, ki pač spada v družino. S pravno ločitvijo stariev pa v njeni notranjosti zdtvla vihar obtožbe stariev, ki se kmalu poleži saj Halla nima namena, da bt kogarkoli obtoževala. Nevarnosti, da M dalo postala sentimentalna tožba mladolekzlca, se ja avtor spreta o umaknil. Dekletov po- gled na svot Je realen, pogoste sko-ra| ciničen. Za svoja slaba dejanja ss Helle čuti krivo, veadm se na skala opravičiti alt IzgovarJaU. Nikjer ni sledu o kakžnem »moralnem mačku«, najdemo le ugotovitev: Tako Je bilo: Zaradi nagnjenosti kritikov k primerjanju, so tudi MLADO IGRO po-ekulall primerjati s Saganovialm romanom Dober dan, žalost (podobno ludl naše Deklice na potepu la Diagram neke ljubezni). Pr oprlčaa Pa sem. da diskretnega poanemanja sploh ni la da lahko govorimo la o podobnem moralnem vzdužju la e nekaterih drugih drobnih komponentah. Rač pa obstaja podobnost mad MLADO IGRO In mad Deklicam! na potepu Humek-Pehantjeve. Teda Halla sa ua čuti zagrenjena, zapostavljena ali preganjana, kot Je to prt deklicah Humek-Pekaaljeve, ln to Ja tudi vzrok, da ni v MLADI IGRI sladu o kakžnem uporu. Halla se zadovolji s tem, da svoja dajanja opile takžaa kol so, brez obžalovanja ali občutka krivda. BRANKO MAKSIMOVIČ Trije gledališki utrinki Janez Žmavc: JUBILEJ V zadnjem času smo v mariborski gledališki hiši zasledili precej razgibano dramsko dejavnost: videli smo dvoje gostovanj in eno predstavo mariborskih amaterjev poleg rednih predstav gledališča. Prvi so gostovali Celjani z Zmavčevim Jubilejem. Dasiravno je tekst aktualen, ima precejšnje hibe, izražene ne toliko v sami zgradbi dela, kolikor v značajih, ki niso dovolj okarakterizirani in jasni. Delo prikazuje človeka iz NOB, ki v življenju uspe, pa ga kasneje čas pregazi in zlomi, ker ne more več premagovati naporov, ki jih današnji čas zahteva od njega. Vsekakor zanimiv problem, ki pa mu avtor ni bil dorasel. Veliko bolj so se mu posrečili ostali liki, ki so manj komplicirani. Režijsko je bilo delo dognano izdelano, tudi igralski ansambl je bil razmeroma enoten in povezan, tako da so nam Celjani pripravili prijeten prikaz sodobne slovenske dramatike. Edvard Albee: AMERIŠKI SEN Ze dolgo nismo imeli v Mariboru prilike videti tako dobre gledališke predstave, kakršna je Abeejev Ameriški sen. Avtorju se je na izredno duhovit in ciničen način posrečilo prikazati odlomek iz ameriškega življenja; še več, uspelo mu je upodobiti našo dobo na najbolj ustrezen način. Drama je en sam simbol človeka, ki je izgubil kontakt z družbo, naravo in emocionalnostjo. Naravnost pretresljiva podoba človeka, ki je že izgubil svojo človečnost in se že pričenja spreminjati v nakazo, skozi katero se pretakata elektrika in atomska energija namesto krvi. Na vsak način delo, nad katerim se mora človek zamisliti. Mirko Zupančič: HISA NA ROBU MESTA V okviru aprilskega študentskega tedna smo imeli priliko videti sodobno slovensko dramo v uprizoritvi amaterskega gledališča »Slava Klavora«. Prva ntlsel, ki se mi je ob tekstu utrnila, je bila naslednja: spretno napisano delo, kakršnih nam na žalost primanjkuje, delo o ljudeh, ki želijo biti srečni, a niso. Drama je slika malomeščanske družine, ki se iz male predvojne buržoazije prekipi v povojno, nepomembno družino, ki živi svoje navzven mimo, a v sebi razburkano življenje. Zlasti pa je delo pomembno zaradi ostre družbene kritičnosti, ki jo predstavljata mladi, uporni Vid in njegova sestra Mojca. Mlajši Vid je tipičen predstavnik mladega, nadarjenega individualista, ki se zaradi družinskih kompleksov ne zna vključiti v napreden in zdrav tok naše družbe. Nekoliko drugačna je njegova sestra, umetnica, ki je preživela svoja mlada leta v partizanih, kjer Je, kot sama pravi, živela pravo življenje. Povojni čas pa ji je korak za korakom kradel vse iluzije, ustvarjene med vojno v partizanih. Vendar po težki depresiji oba mlada človeka najdeta svojo pravo pot, ki ju bo pripeljala v lepše življenje, kjer ju ne bodo bremenili kompleksi malomeščanske družbe izza predvojnih dni. Uprizoritev je bila na solidni ravni. Primerna režija je sledila globlji osvetlitvi problema pa tudi igra posameznikov, razen Jerajke, ki ni ustrezala, je bila usmerjena v to smer. višek 10 k ILM »LAWRENCE IZ ARABIJE« je po avtobiografskem romanu T. E. Lawrenca »Sedem stebrov modrosti«, posnel režiser David Lean. Film so posneli v Jordaniji, dogaja pa se v letu 1916. Glavno vlogo igra sedemindvajsetletni Irec Peter 0'Toole, v ostalih vlogah pa nastopajo še Josč Ferrer, Anthonv Uuinn. Alec Guinness, Arthur Kenndedy in drugi. Zanimivo je. da v filmu ne nastopi niti ena ženska. 9 GREGORY PEČK je dobil Oscarja za vlogo sodnika v filmu »Ubiti drozga«. Njegovi partnerji so sami otroci, stari od šest do deset let. O ANNE BANCROFT, ameriška komedijska igralka, je zaigrala odlično v filmu »Čudež v Alabami«. Zanimivo je, da so v Franciji pred kratkim ta film vzeli s sporeda ... 9 ED BENGLEV je dobil Oscarja za epizodno vlogo politika v filmu »Mila ptica mladosti« po istoimenski drami Tennesseja VVilliamsa. Na posnetku: Gregory Pečk in Anne Bancroft. Viridianina slika človeka ne predstavlja ravno laskave podobe boga „Mislim, da je treba boga iskati v človeku Na sporedu študentskega filmskega gledališča bo tudi španski film »Viridiana«, delo režiserja Luisa Buftuela! Film je smiselno nadaljevanje »Nazarina« in je žel velik uspeh na festivalu v Cannesu 1961. leta ter predstavlja s filmom »El« (on) in Nazarinom Buftuelovega umetniškega **i Francisco Rabal (na sliki v »Na-zarinu«), nastopa vedno pogosteje v francoskih filmih ustvarjanja Glavni vlogi igrata Silvija Pina) in Francisco Rabal Film je bil sicer posnet v Španiji toda takoj prepovedan, ustvarjalce pa so preganjali. Buhuel se je rodil v aragon-skem trgu Calanda leta 1900 Poseben pečat na njegovem ustvarjanju Je zapustila 10-letna vzgoja pri španskih jezuitih in prijateljstvo s surrealističnim slikarjem Salvadorjem Dalijem In F G. Lorco. V Madridu je študiral nevrologijo — zanimali so ga fiziološki fenomeni. Njegova tehnika snemanja je enostavna, sovraži nenavadne zorne kote Belo pri »Viridiani« najbolje opisuje tale sestavek: Pred vsakim posnetkom Je sam poldrugo uro pregledoval z vizirjem situacijo in planiral, medtem ko je ekipa pila, nato pa rekel: »Tako, tole hočem.« Potem so oni snemali, on pa je pil. Leta 1947 mu je postala Mehika druga domovina. Tam je imel polno ustvarjalno svobodo, sredstva za začetek dela pa si je priboril z nekaj komercialnimi filmi Buhuel je surrealis, v svojih filmih išče odgovora o človekovem mestu v sodobnem svetu. 9 Malomeščanska morala je za. me nemorala in proti njej se je treba boriti. Krščanske čednosti so brezhibne v svojih argumentih. toda po svojih porabnostih so nerealne za svet, kakršen je naš. Buriuelov izrek je tudi — Hvala bogu, še sem eteist! V slovitem pogovoru z mehiškimi študenti je povzel svoj nazor o filmu: »V nobeni izmed starih umetnosti ni tako velikega nasprotja med možnostmi in njihovo uresničitvijo kot v filmski Film lahko spravi gledalca v ekstazo bolj kot katero drugo človeško izrazno sredstvo Zal kaže večina sodobne filmske proizvodnje, da nima drugega namena in naloge kot izpre-minjati filmska platna v Izložbe moralne in miselne praznine * Citiral je tudi kritika Emersona: »Umetnik bo častno Izpolnil svoje poslanstvo če bo z resničnim prikazovanjem razrušil konvencionalno prikazovanje narave družbenih odnosov, če bo omajal optimizem buržoaznega sveta in člove- ka prisilil da bo podvomil v trajnost obstoječega družbenega reda, čeprav ne sodeluje naravnost pri oblikovanju naših pogledov « Človeka mora zbuditi iz lenobnega ugodja ob pridobljenih premoženjskih koristih. Bufiuel Je posnel 1959 leta z Ge-rardom Philipom njegov poslednji film Vročica prihaja v El Pao. Viridiana: Na predvečer zaobljube za redovnico ukažejo Viridiani, naj obišče svojega edinega sorodnika Don Jaima Ta je prijazen, pobožen in star patriarh, ki igra na orgle svete melodije in ne priznava edinega sina, ki se je rodil »izven božje milosti« Med čudna zadovoljstva starega moža spada tudi to. da tlači svoje debelo telo v poročno obleko svoje žene, ki je umrla na poročno noč. Na njegovo prošnjo obleče Viridiana, ki je podobna pokojni ženi, obleko Don Jaime jo nato omami in ji drugo jutro pove, da si jo ie vzel čeprav tega ni storil Viridiana šedaj ne'more v samostan. Zanimiv je izraz obraza matere prednice iz samostana, ki obišče Viridiano Ko si nadene očala, se njen asketski izraz spremeni v obraz stare, debele klepetulje, nespodobno radovedne Viridiana se po vsem tem obda s latovi, berači in pocestnicami, ki jih poskuša spreobrniti. Ti so nesramni in nehvaležni. neki berač Jo posili. Tedaj Viridiana odloži svojo pretirano pobožnost in asketstvo, zaželi si človeške družbe Potrka na bratrančeva vrata ker čuti, da je bliže odrešenju v stiku z ljudmi, kot v službi božji. Mariborsko kino podjetje je film »Viridiana« odklonilo, ker ni bil opremljen s slovenskim prevodom, Ce bi tudi druga slovenska kino podjetja ravnala tako, bi se distributerji že prej potrudili in svoje delo opravili kakor ie treba O filmskem tekstu Filmski tekst se razlikuje od vsakega drugega teksta Od literarnega se razlikuje vsebinsko: celotni opis ima vrednost režijske pripombe, ne da toliko na lepoto izraza, je povsem praktičen in zaradi tega suh in konkreten. Dramski dialog nosi dogajanje, medtem ko je filmski samo eden od akustičnih elementov filma Dramski mora biti bogat in obširen, filmski pa nasprotno — ekonomične v pogledu dolžine in izraza, čimbolj naraven. Zaradi tega so Francozi uvedli »raztrgani dialog«, ki se zelo približuje običajnemu razgovoru. Važen je vtis običajnosti ali naravnosti, ki ga pri tem dobimo. Potrebno je mnogo časa, da se pisec filmskega teksta usposobi za to specifično filmsko delo. Vendar, sama rutina, bi pomenila smrt filmskega izraza. Vsak scenarist si v teku dela izoblikuje svoje finese V državah z razvito filmsko industrijo posvečajo mnogo pozornosti dialogu Med ustvarjanjem ga nekoliko ločijo od ostalega scenarija, ker pripravljajo dialoge posebni sodelavci, te pa posebno dobro plačajo Da dialogov ne bi smeli podcenjevali, vemo iz domačih izkušenj. Slabi dialogi pokvarijo ves film Vemo na primer, da pri nas piscev dialogov sploh nimamo in da dialoge pogosto pišejo kar režiserji med snemanjem. KATEDRA KATEDRA BOGDAN PIRC — morda še prezgodaj za I. ligo i Mariborski nogomet pred velikimi dogodki tako blizu in spet tako daleč... Bogdan Pirc, mladi napadalec mariborskega drugoligaša, je te dni v središču pozornosti ljubiteljev športa in ne le nogometa. In to ni nič nenavadnega, saj bo prev ta bivši Ljubljančan, ki je najprej igral za Ilirijo, potem Ljubljano, enkrat za Olimpijo ter sedaj že več kot 100-krat za »Maribor«, morda glavni adut »vijoličastih« v težkifc obračunih, ki bodo na sporedu tja do junija. Mladi in nadarjeni Bogdan, sicer tudi študent Višje eko-nomsko-komercialne šole, poročen, oče hčerkice, razen tega pa še redno zaposlen na ObLO Center, je bil sicer vesel zadnjih uspehov njegovega moštva in je z veliko vnemo pripovedoval o dosedanjih težkih popotovanjih, razburljivih dogodkih. jezi s sodniki in težkih pripravah za nadaljevanje letošnjega prvenstva v II. zvezni ligi. Vendar ni’ >li ni pozabil na skromnost. »Igrali bomo tako, kot da bi bili v sredini lestvice in ne tik pod vrhom. S tem mislim reči, da se ne bomo potegovali za prvo mesto za vsako ceno, temveč da bomo pustili dogodkom prosto pot. Naše moštvo je družina dobrih tovarišev, srčnih borcev in pa zmage željnih igralcev. Ker smo večinoma mladi, si želimo seveda tudi afirmacije v zveznem merilu, toda menim, da bi bila I. liga kljub vsemu pretrd oreh. V zadnjem času sem res v dobri formi, to pa predvsem zaradi res pravega športnega življenja, saj mi je glavna skrb razen službe že šola in družina. Nogomet ima seveda pomembno vlogo v mojem življenju in brez njega ne bi mogel živeti. Rad spravljam nasprotnikove vratarje v obup, toda to ni nič kaj hvaležna naloga. Spomnite se jesenske sezone, ko mi je šlo slabo in so mi gledalci večkrat žvižgali. Toda takrat sem stopil v »zakonski jarem« in imel vrsto skrbi, to pa se vsekakor pozna pri tekanju po zelenem igrišču. Zato poudarjam, da je solidno športno življenje glavni pogoj za uspešno nasto- panje vse enajsterice, ki ima v Mariboru in menda v Sloveniji nasploh precej simpatizerjev. Trener Simunič je z vestnim delom res uspel in ustvaril borbeno pa tudi tehnično izdelano ter taktično dobro podkovano moštvo.« Prvenstvo bo zaključeno 9. junija. Do takrat bo na sporedu še devet tekem, od tega jih bo »Maribor« odigral pet doma, štiri pa na tujem. Toda prav gostovanja bodo odločilnega pomena za nadaljnjo uvrstitev. Mariborčani bodo morali namreč odpotovati v Hrasnico, Varaždin, Zenico in Osijek. Posebno Čelik in Slavonija bosta menda najnevarnejša konkurenta skupno z vijoličastimi sedaj Še vodeči Trešnjevki. In kakšne so možnosti? Za prvo mesto so in niso. To pa predvsem zaradi tega, ker je nadaljnja možnost za lov Trešnjevke in Čelika v prvi vrsti odvisna od rezultatov omenjenih ekip v nadaljevanju prvenstva, ter seveda o sposobnosti trenutno najboljšega slovenskega drugoligaša v petih obračunih v Ljudskem vrtu. Ce bi M—ibor zbral v devetih preostalih nastopih še 14 točk, bi to znašalo skupno s sedanjimi 25 — 39. Po mnenju izvedencev bi to vsekakor zadostovalo za naslov prvaka. Sicer pa pravi stari pregovor: najprej skoči in šele potem reci hop! SK. Športni dan na VTS Športna komisija na VTS je pred kratkim organizirala prvi športni dan, na katerem so kot gostje sodelovali še študenti višje agronomske šole. Med vsemi mariborskimi višjimi šolami je višja tehnična prva, ki je izvedla tovrstno tekmovanje. Študenti so se pomerili v malem nogometu, košarki, atletiki, odbojki in šahu. Medtem ko so v malem nogometu, odbojki in košarki tekmovali med oddelki, so atleti organizirali kros, inž. Ljubo Crepinšek pa je s študenti odigral simultanko. Rezultati krosa (600 m): 1. Vravnik (VAS) 1:24,0, 2. Muc (VTS) 1:24,5, 3. Ivančič (VAS) 1:24,9, 4. Gradišnik (VTS) 1:25,0 itd. Simultanke se je udeležilo 20 študentov. Mojstrski kandidat Inž. Crepinšek je 19-krat zmagal, remiziral pa z Jožetom Nemcem. Ni odveč, če ob zaključku zapišemo, da si študenti VTS takšnih in podobnih tekmovanj še želijo! Muc SŠTV najboljša v malem nogometa Tudi tokrat je bilo za tradicionalno prvenstvo v malem nogometu veliko zanimanje, posebej še, ker so mimo višješolskih nastopile tudi srednješolske in vajeniške ekipe. Prvo mesto je letos presenetljivo osvojila Srednja šola za telesno vzgojo, ki je v finalnem srečanju s 15:1 premagala VTS II, največji podvig pa ji je uspel že v poflinalu, ko je po streljanih 7-metrovkah izločila VTŠ I. Kot kaže, bo sredi maja I. odprto prvenstvo Štajerske, na katerem bodo sodelovel tudi nekatere izvenmariborske ekipe. K. J. I. gimnazija najboljša v šahu Na ekipnem šahovskem prvenstvu za prehodni pokal mariborskih študentov so sodelovale višje, srednje in vajeniške šole. Prvo mesto je premočno osvojila ekipa I. gimnazije, za katero so igrali znani mariborski ša-histi Musil, Kovše in Cojhter. Zmagovalcem je odvzela pol točke samo višja tehnična šola, ki je osvojila drugo mesto. Rezultati: 1. I. gimnazija 26,5 točk, 2. VTS 17, 3. VEKS 15, 4. PA HA 6. VAS I. 10 itd. Tekmovanje so izvedli v predavalnici PA. Ob zaključku je predsednik Odbora zveze študentov športnih društev Maribora predal zmagovalni ekipi prehodni pokal in diplomo. J. S. Na Višji agronomski šoli sta Franc Vravnik. Njune pri- v onhcdplskem Idelku vpi- Stajnei sana neločljiva prijatelja na atlets. i stezi in v privatnem življenju. Martin Stajne. in ljubljene discipline v atletiki so: tek na 800 in 1500 metrov (Štajner) ter deseteroboj (Vravnik). Po pr-tavanju sem ju zaprosil za kra‘"’- razgovor. O Kaj mislita o novem sistemu tekmovanja v atletiki? Prvi je na zastavljeno vprašanje odgovoril Štajner: — Vsekakor prinaša nov način določene izboljšave, vendar je za nas tekmovalce primerno, da so tekmovanja kvalitetna in dobro organizirana. — Mislim, da ne bo prišlo do bistvenih sprememb, saj ostane vse po starem, le točkovanje v finalu se je spremenilo. Klub. ki bi hotel biti boljši, bo moral imeti vsekakor dobre tekmovalce. To pa je bilo tudi pri starem sistemu, je dejal Vravnik. 9 Koliko ur na (eden sta v zimskem času porabila za trening? — Povprečno pet. — Odvisno je bilo od predavanj, lahko bi rekel, od'štiri do sedem. 9 Kakšen najboljši rezultat pričakujeta v letošnji sezoni vsak v svoji disciplini? — Ce ne bo prišlo vmes kaj nepredvidenega, bom pretekel 800 metrov v času 1.51.0. — Človek nikoli ne more uganiti, vendar upam, da bom dosegel 6.900 točk. Ф Vajina vzornika? — Prejšnji svetovni rekorder v teku na 800 metrov, Belgijec Rr*er Moens. — Kuznjecov. 9 Kako vsklajujeta atletiko s študijem?« — Zelo težko! Atletika zahteva precej energije, volje in časa. — Poskušam kar najbolje. # Najlepši in najneprijet-nejši dogodek v vajini športni karieri? — .Najlepše sem se počutil, ko sem v Cluju osvojil mladinsko K'|iknnsko prvenstvo na 800 in 1.500 metrov. Neprijetno mi je ’-‘lo. kn nq Bal- Franc Vravnik kaniadi v Ankari priboril jugoslovanski ?kipi benet-wke. — Najbolj sem bil vesel, ko sem na lanskoletnem mladinskem državnem pr astvu kar štirikrat stal na zm"~r - inem odru. Skoraj jokal sem, ko mi ie poškodba na lanskem prvenstvu FSRJ onemogočila nastop. 9 Kakšen vrstni red predvidevata v ekipnem tekmovanju? — Prvi bo Partizan, nato Dinamo, Mladost, Kladivar, Slavonija, Ljubljana. — Partizan, Kladivar, Mladost, Dinamo, Slavonija in Ljubljana. 9 Katera petorica atletov je trenutno najboljša v Jugoslaviji? — Olga Gere, Mirko Kolnik, Slavko Span, Roman Lešek in Miloje Jocovič. — Olga Gere, Mirko Kolnik, Roman Lešek, Slavko Span in Stanko Lorger. Л Konjiček poleg atletike? — Zelo rad berem in igram nogomet. — Kino, glasba, dobre knjige in še kaj. ф Zelje v atletiki? — Ne mislim dolgo tekmovati, zato so mo»e želje skromne: uspešno zaključiti. — Zelja je preveč, zato raje molčim. Adi Golčman MED STUDIIEM IDI ATLETSKO STEZO dajemo v razpravo (To je zapis o morali našega anonimnega prodajalca in nima nobenih pretenzij, bodisi estetskih, bodisi idejnih — razen seveda, kolikor je to nujno zaradi samega predmeta: prodajalčeve morale — interpretirati ali vrednotiti Hladnikovo delo.) Prodati film ni lahko, toda prodati ga jo treba, če je že realiziran; idealna varianta: razprodati ... V tem primeru vse stopnice najdejo svoje kupce... So filmi, ki gredo v denar (Joselito in grofica Mhrica, ki orosita oko in razvedrita srce), in spet taki, ki jih je treba priporočiti. Predvsem priporočajo nekomercialne filme, to je tiste, ki nimajo kvalitet, kot so: prepevajoče otroštvo, ganljivo materinstvo, fantazija prebujajoče mišice in ostali vzorci s kožo pokritega mesa, lenob-no-razburljivo življenje, kjerkoli in kadarkoli. Sicer priporočajo tudi te, komercialne filme. Tako ostanejo dolgo na sporedu, ne zmanjka jim občudovalcev in cilj je obojestransko dosežen: »estetsko in idejno-vzgojni« (kar zadeva publiko — tudi ti filmi na svoj način krojijo okus in miselnost naših ljudi!) in »komercialno« (kar zadeva drugo stran). Priporočajo strokovnjaki; (strokovnjaki tudi „ genialno," komercialno ll prevajajo: predvsem zadnje čase smo lahko opazili, da so prevodi vedno bolj in že skoraj povsem slovenski — nič hudega, če jih namesto »ata« uide kak »tata«). Tokrat se moramo potruditi,, da bi bolje dojeli genialnost enega zadnjih vrhunskih dosežkov filmske komerciale: reklamo za Hladnikov film »Peščeni grad«. Ze v Naših razgledih se je Bogdan Pogačnik 9. februarja 1963 (»Napovedniški kretenizem«) pošteno razhudil zaradi te izvirne, koristne in junaške potegavščine. Rezultat upravičene kritike: molk. Gotovo sl je pri tem prizadeti prodajalec mislil: ti kar piši, opletaj z načeli in se razburjaj, jaz pa preštejem denarce! Tako kot ie reklama potegnila za nos vrle Ljubljančanke pred opozorilom, enako je postal njen objekt dva meseca kasneje še Mariborčan. Saj je vseeno — odgovoren tako ni nihče (avtor reklame je bil. je in bo ostal anonimen). Resnica ali laž — tudi to je vseeno! Prodati je treba čimveč vstopnic. »KUPITE! KUPITE!« Zanima me, kaj sl misli o tej atrakciji reklamnega barona Mtin-hausena Boštjan Hladnik in še bolj me zanima, kako je v naši družbi mogoče, da se še po javnem opozorilu laž kričavo sprehaja pred očmi tisočev gledalcev. Ta pojav lepo Ilustrira globino z neodgovornostjo združene'bebavosti, moralne pokvarjenosti in provincialnega kretenizma določenih ljudi: tistih, ki so (ali pa, ki bi morali biti) odgovorni za pravilno obveščanje javnosti o filmu. Reklama je preračunano sestavljena iz prizorov, ki naj privabijo našega, tako imenovanega »povprečnega« gledalca: golota, deklica in »spaček«, ples s tančico itd. Ze prizori so izbrani in komponirani tako, da ne morejo dati približno točne slike o filmu kot celoti, kaj šele o njegovi vsebini, o smislu. Zelo značilno je, da je dal naš reklamni genij — če se prav spominjam — na konec svoje mojstrovine prav prizor, ko fanta nosita na ramenih dekle v morje... Kako primitivno in nizko hkrati! Reklamni genij apelira na tiste »čute«, na tisti »osebnostni sloj« gledalca, ki ga ima za nekakšno splošno »Ahilovo peto«. S tem razvrednoti — hote ali nehote — našega človeka. To Je umazano. Nedopustno. Vrhunec vsega pa so napisi! FILM DRAMATIČNIH SCEN! To je sorazmerno še najlažje pogoltniti, čeprav je B. Pogačnik povsem upravičeno zavrnil tudi to karakterizacijo Hladnikovega filma. FILM BREZSKRBNE MLADOSTI! V popolnem nasprotju s tem idiot- družabno življenje mariborske mladine na tehtnici • česa torej primanjkuje? KAKO SE (še vedno) ZABAVAMO? Mladine je v Mariboru čedalje vet Odpirajo se nove šole, srednje, strokovne, višje, vedno večji je dotok mladine z dežele. Ni nova ugotovitev, da je treba mladim nuditi čimveč, da bodo resnično občutili svojo mladost, da bodo zavestno zoreli v ljudi, ki bodo znali ceniti pridobitve naše družbe, da bodo ustvarjali nove in nove. Opazujemo pojave, ko se mladina v pomanjkanju idej, dela, zavesti, predaja poceni zabavam, hiti od enega poceni užitka do drugega, opazujemo upadanje zanimanja za zdravo razvedrilo, šport, kulturne dobrine. Najpreprostejša ugotovitev je: današnja mladina sploh ne ve, kaj hoče. Starejši pravijo: »Ob takih pogojih bi mi, ko bi bili znova mladi, znali mladost drugače uživati.« Poskušamo ugovarjati. Iščemo vzroke, raziskujemo posledice. Ugotavljamo, predlagamo... Želimo se izobraziti. Naš glavni cilj je, dovršiti čimprej študij, nato zaposlitev, družina, obveznosti do družbe. Toda, medtem ko študiramo si želimo biti mladi. »Saj ste vendar mladi, in mladi ste zato, da lahko študirate, da si nabirate izkušenj, zrelosti.« A ona druga, sveža, včasih razposajena, vedno vesela, mladostna — mladostT Včasih se nam zdi, da je preteklo te dokaj časa, odkar smo se od nje poslovili. Cesa si želimo'! Česa si more mlad človek v Mariboru sploh želeti? • Hodimo po drugih mestih Za nekatera mesta samo slišimo, vemo le malo o mladih ljudeh, ki bivajo tam, vemo pa, da ima Zagreb — Študentski centar, Mladinske klube, da ima Ljubljana — Študentsko naselje, mnogo prireditev, ki pritegnejo mladino, da ima Beograd, Sarajevo, Novi Sad, Skopje, Niš, Varaždin ... Skoraj vsa večja mesta so mnogo bolje poskrbela za svoje mlade prebivalce, imajo usmerjeno življenje mladih ljudi od dela, vzgoje, do zabave. • Trudimo se Pri nas razpravljamo, kritiziramo, obljubljamo — trudimo se na vse mogoče načine. Nekaj smo tudi že napravili. Nočem zapostavljati velikega dela Z M r mariborskem okraju, tudi dela terenskih organizacij, ki je na mnogih mestih iniciator razgibanega življenja mladine, v mnogih primerih to to tudi stanovanjske skupnosti in seveda šole. Tudi kulturno-prosvetne Institucije si posebno v zadnjem času prizadevajo približati svoje stvaritve mladim. V preteklem letu in vsa leta nazaj smo mnogo razpravljali o metodah politično-ideološkega dela mladine. Mnogokrat smo naleteli na ostanke starega, nečesa, kar je s svojim obstojem in delovanjem oviralo napredek, a napredek v politi čno-ideolo-škem delu pomeni široko aktivizacijo, razumevanje, željo po spoznavanju smernic družbenega razvoja, po osvajanju marksistične miselnosti. Iskali smo novih metod izobraževalnega dela. Kot plod iskanja so pričele z delom marksistične tribune, svobodne katedre, diskusijski večeri, šole za življenje, poslužujemo se sodobnih tehničnih pripomočkov. Mirno lahko ugotovimo, da so dani pogoji za razvijanje neposrednega politično-ideološkega dela in so morebitni zastoji oziroma neuspehi bolj ■plod neokretnosti in premale izgrajenosti samih aktivistov. Toda če govorimo o politično-ideološkem delu mladine, ne smemo izključiti mladega človeka kot samostojno osebnost, etičnih in estetskih kvalitet, ki jih mora vsak član socialistične družbe pridobivati in zavestno oblikovati. In prav tukaj se naše delo največkrat ustavi. • Kje začeti? Najprej ugotavljamo! Razpravljamo o mladini, ki obiskuje kavarne, nočne lokale, ki se opija, ki se neprimerno vede. Slišimo za mlade ljudi, ki hočejo »sladko življenje«, kot to delajo eksistencialisti na zapadu, žalujemo za vrednotami, ki jih je mladost nekoč vsebovala, pa so se izgu- evr 102 F1 trii; *eb ile. jaj les ja. Di a z ti, ko i j o r Ivi; ezi Oi »I ■eki ale voj olj odi 101 si. M t j . išl o m )d< am car •or t j M je з š ne-ju Ki rut U ral: rgc abc ast-i azt A i ■a l ere :li Ni tor -ed i. -ut !V * j' Z t oja Ul FILM MLADOSTNE SPROŠČENOSTI! Ali je poskus že realiziran? Junaki filma se resnično skušajo sprostiti. Poskušajo se otresti naveličanosti, groze, monotonije bivanja ... Kateri motivi so privedli tri mlade ljudi na peščeno obalo: predvsem en sam — želja, da bi se sprostili, odrešili. In poskus sprostitve je povsem propadel. Rezultat: samomor enega in pesimistično osveščanje dveh. Obala v Hladnikovem filmu ni isto, kot v mnogih drugih filmih in v zavesti tistih Slovencev, ki gremo vsako leto na morje: ni kraj razvedrila, počitka, rekreacije. Hladnikova obala je tista, ki jo začutimo v Zajčevih »Modrasih«. Dodam naj le še nekaj — za razmišljanje: Govorimo o filmski vzgoji ljudskih množic in s tem v zvezi o splošnem dvigu filmske kulture pri nas. Trudimo se, da bi našli pravilne oblike dela za klube in krožke, v katerih naj bi se mladina študiozno ukvarjala s filmom itd. Naši delovni ljudje — družba — dajejo filmu (in vsemu, kar je z njimi v zvezi) velika denarna sredstva ... Toda do spodrsljajev prihaja pri problemih, ki sorazmerno niso težko rešljivi: dezinformacije kot je pravkar obravnava- na, jezikovno nemogoči prevodi tujih filmov ipd. (O prevodih: Ali ne bi bili kvalitetni prevodi pomemben faktor jezikovnega kultiviranja sto-tisočev obiskovalcev kina?) Tu morajo organi družbenega upravljanja spregovoriti odločno besedo in ukrepati zoper pojave, ki se morda zde včasih malenkostni, mečejo pa senco na celotno našo kulturo. Prav gotovo pa ne morejo dobiti v socialistični družbi domovinske pravice reklamne laži. Te so značilnost degeneriranega, propadajočega kapitalističnega sveta! So značilnost razmer, ki so bistveno različne od naših. Kolikor se pri nas pojavljajo, so še vedno v jedru Isto: izraz malomeščanskih ali kakršnihkoli že individualističnih, keristoiovskih teženj, lov za profitom, za nezaslužnim zaslužkom. Pragmatistična »resnica« reklame — »resnica«, ki je resnica zato, ker je koristna, donosna, rentabilna ... — se ne sme uveljavljati na nobenem področju našega družbenega življenja! \ Toliko o morali prodajalcev dramatičnih scen, akcije, sproščenosti in brezskrbnosti. V. S. sem ga pisal pred enim letom, in onega, ki je izšel v > Katedri* pred približno dvema letoma. V obeh je pisalo na kraju, da se vprašanje študentskega kluba rešuje in da bo rešeno v najkrajšem času. P. Brcnzan ile. Malo starejši se še živo spomi-jajo petošolskih ljubezni, sprehodov, lesov, mladostnega spogledova-ja... Danes hočejo mladi imeti vse. Vse-a zadosti. In tako grabijo za stvar-li, ki jih še ne razumejo, ki jim um-ko še niso dorasli. Domače zabave, i jih priredijo v odsotnosti staršev 0 najprej podobne onemoglemu iz-ivljanju mladih starcev, nato pa eznicam. Od kod starčevska miselnost? »Ne vemo, kaj bi počeli, moramo ■ekaj delati/« pravijo mladi krimi-alci, ki so jih zalotili. Obžalujejo voja dejanja, neizkušeni so. Testo, oljno za oblikovanje. Toda — ko odo prišli med stare znance, bodo lova začeli živeti tako, kot so vajeti. Mladino je treba zaposliti. Treba t je pripraviti do tega, da bo raz-išljala o resnejših stvareh kot so omače zabave, »ubijanje časa« in odobno. In — če ugotavljamo, da 1 m tega ob obstoječih možnostih v lariboru še ni uspelo napraviti, se ■oramo pač sprijazniti z dejstvom — x je treba nekaj spremeniti. • Kako? Maribor lahko označimo kot sred-je velik j mesto. Število mladine se-a še vedno v meje tistega, kar lahko nenujemo optimum pri organizira-ju skupnega družabnega življenja. Kaj mislim z besedami »skupno ružabno življenje«7 Lahko bi, recimo, ustanovili cen-ralni mladinski klub — ta bi lahko rganiziral najrazličnejše prireditve, abavne in poučne, imeti bi moral ustne prostore s sodobno opremo za azvedrilo. Aktivnost centralnega študentske-'a kluba bi se prenašala na manjše erenske klube in ŠTUDENTSKI ILUB. Ne vem, kako dolgo se bomo še lorali zadovoljevati s parolo, da -edstev za ustanovitev takega kluba i. Verjamem, da tudi drugod, po -uglh mestih, najprej ni bilo pogo-■V za osnovanje klubov, pozneje pa o jih le dobili. Zavedati se je treba, da negativni ojavi u življenju mladine ne nasta- jajo sami od sebe, ampak svoje globlje razloge v neorganiziranem družabnem življenju s strani tistih, ki so moralno odgovorni za to. S te strani bi morali vprašanja mladine obravnavati tudi krajevni odbori SZDL. • Študentska organizacija in družbeno življenje študentov Izvzel bom nekaj prireditev, ki sta jih v preteklem letu in letos organizirala odbor zveze študentov MVZ in uredništvo »Katedre« v lastni režiji in se omejil na nekaj splošnih ugotovitev o tem vprašanju. Ze pred dvema letoma smo slišali na letni skupščini Z S MV Z mnenje, češ da mariborski študentje premalo čutijo Zvezo študentov kot svojo organizacijo. Opažamo, da se to vprašanje iz leta v leto stopnjuje. Vzroki: naloga organizacije ZŠ je, da s stalno aktivnostjo in elastičnostjo spremlja študentovska vprašanja, da prva opozarja na nepravilnosti in jih odklanja, da skrbi za vzgojo svojih članov. Mora jim skratka iz dneva v dan nuditi dokaze svojega rednega delovanja, v tej ali oni obliki, iz izkušenj pa vemo, kako učinkovito in neposredno je, če združimo prijetno s koristnim. S tem nočemo trditi, da je organizacijsko delo ZS omejeno na organizacijo družabnega življenja študentov kot osrednjo nalogo, želim povedati le to, da je ključ za uspeh pri delu organizacije v razvijanju neposrednih, pristnih odnosov med študenti, to pa se v veliki meri dose-za z organiziranim družabnim življenjem. Se to: študentje, ne samo da ne čutijo Zveze študentov kot svojo organizacijo, v Mariboru se včasih sploh ne čutijo resnični študentje (seveda jih na to spominjajo študijske obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati), kajti če pustimo ob strani romantične predstave nekaterih o študen- kim napisom, ki bi lahko veljal za japovo Vesno in podobne filme, je Peščeni grad« film ogrožene in celo mlčene mladosti, film razrvane du-evnosti in celo duševne bolezni, film iroze in brezperspektivnosti bivanja. FILM AKCIJE! V nasprotju s to iriljubljeno reklamno“’frazo, bi bilo 'eba napisati: film pošastne logike uničevanja iluzij, film potencialnega strahu, ki se nenehno aktualizira, film, ki govori zoper akcijo, o nesmiselnosti in o onemogočenosti akcije; v filmu je le toliko dinamike, kolikor je bolj ali manj grozljivih poskusov bega, ki pa so že vnaprej obsojeni na neuspeh, In morda še toliko, kolikor je iluzornih poskusov sprostitve. Milena Dravii, Ljubiša Samardžil in Ali Ranar v »Peščenem gradu« tu-bohemu, moramo vendarle dopustiti neko specifičnost, ki ji pravimo študentsko življenje. To pa se ob obstoječih možnostih v Mariboru ne more razviti. Ne bi se rad ponavljal, spominjam se članka o študentskem klubu, ki Glasbeno življenje v Mariboru # LIDIJA KODRIČ mnogo obcitalofa pevka če bi hoteli govoriti o zabavnoglasbenem udejstvovanju v Mariboru, potem bi morali govoriti, kako bi naj bilo, ali pa bi morali poseči y preteklost. Program prireditev s področja zabavne glasbe in jazza, ki bi imele mariborski značaj, je v zadnjem času namreč zelo siromašen in en '" ~ £ > « > o Q < Q b'o * z > И ■« N N«.c~ и Q h P S N M « wq3« 5S« N)ijO< C w W S Ce bt primcr|dli Integriranje socialističnega bloka In Integriranje kapitalističnega dela Evrope, bi prlill do naslednjih ugotovitev: — Integracija pomeni obema blokoma orodje za uresničevanje političnih, strateSklh ln ekonomskih ciljev. Obema Je sredstvo hladne vojne In ima pri obeh straneh neposredno zvezo i ugotovitvijo, da ekonomska premoč pomeni vodilno vlogo v svetu, saj vojna ne more priti v poitev. Skupen Je prt Integriranju vzhodne in zahodne Evrope torej blokovski značaj. Obe strani sta se začeli integrirati, da bi bili dovolj močni za gospodarsko tekmovanje med blokoma. Leto se kaie po ral strani v krepitvi gospodarstva integriranega področja, po drugi strani pa v borbi za vpliv na ostale dežele. — Prav tako predstavlja Integraci- 1a obema blokoma sredstvo za tesnej-o povezavo držav-članlc, odpravljanje notranjih nasprotij ter usmerjanje družbeno političnega razvoja. Res Je sicer, da Imajo pri tem na zapadu več težav, predvsem zaradi moči monopolov In velikih razlik v Interesih posameznih nacionalnih gospodarstev ln da bodo zaradi tega Imeli več težav tudi vnaprej, ker takih problemov ni mogoče odpraviti v okviru kapitalističnega družbeno ekonomskega sistema. Blok socialističnih držav pa Ima težave predvsem zaradi velikih razlik v gospodarski strukturi ln v razvojni stopnji posameznih držav Članic. Te razlike bodo začele Izginjati. čim bo gospodarstvo celotnega sistema dovolj močno In razvito za uspešno tekmovanje z zapadom, v kar Je seda| pretežno usmerjeno; po tem se bodo nujno usmerili predvsem na odpravo takih notranjih ra/llk. V veliko pomoč bo pri tem dejvtvo, da so cilji ln metode ekonomske politike držav-članlc podobni ln, da so njihovi gospodarski sistemi precej bol) homo-genl -- Razlika med sistemom je ludt v sredstvih, ki Jih Izbira za doseganje ciljev medtem ko v zahodni Evropi predvsem integrirajo svoje tržišče In je integriranje proizvodnje povsem sekundarnega pomena, so se v socialističnih državah odločili za nasprotno — za koordiniranje proizvodnje In" za razvijanje gospodarstev enot v skupno gospodarstvo s skupnim planiranjem ne pa preko tržnega mehanizma , — Bistvena razlika med glavnima Integracijskima grupacijuma Je predvsem ta, da se zelo razlikujejo njuni vplivi na ostale dežele. Medtem ko Je za EGS Jasno, da |e njena politika do dežel neobhodno usmerjena v diskriminacijo ali neokolonializem (kar sl pač posamezna dižava v razvoju izbere) tega za SEV ne moremo trditi. Ne moremo mu sicer odrekali določene ekskluzivnosti, vendar njegov sistem monopola nad zunanjo trgovino ne pomeni nujno diskriminacijo, četudi -istvarja možnost zanjo.'Odnos socialističnih dežel do. držav v. razvoju Je bistveno drugačen kot odno* kapitalističnih držav, ki vidijo možnost za ohranitev svo|lh koristi samo v tem da bi nerazvita področja ostala le dal|e nerazvita In odvisna od n|lh. Socialistične države pa želijo le dežele pritegniti ravno z nasprotnim: a trgovanjem, s krediti ter z brezplačno pomočlo ki Jim omogoča razvl|an|e domačega gospodarstva. Dežele socialističnega bloka seveda tako plasirajo svoje Investicijske proizvode, nerazvitim deželam pa ustreza zlasti to, da lahko to opremo plačujejo a vzhodne in znhodne svojimi tradicionalnimi Izvoznimi proizvodi. Tako Je I. 1960 78 odst. vsega sovjetskega uvoza hrane prlilo Iz nerazvitih dežel, prav tako tudi 95 odst. uvoza naravnega kavčuka, 75 odst. uvoza bombaža, 99 odst. uvoza kave, 100 odet. uvoza kakaa ln 50 odst. uvoza čaja. Ta moment Je zlasti pomemben sedaj, ko so cene surovin ln prehrambnih izdelkov na svetovnem tržišču nestabilne. Četudi to države socialističnega bloka razvile gospodarske stike z mnogimi državami v razvoju, pa Je za te stike značilno, da njihov obseg precej niha in se dviga dokaj počasi, po drugi strani pa Je pomembno, da so taki stiki koncentrirani po svoji Intenzivnosti In resničnem gospodarskem pomenu na manjše število dežel: Indijo, ZAH, Sirijo, Afganistan, po 1. 1958 pa še na Irak ln Kubo. Res Je sicer, da Je gospodarstvo socialističnega bloka dovolj močno, da bi lahko dajalo še več kreditov ln pomoči državam v razvoju, toda ne smemo pozabiti na dejstvo, da obstojijo nerazvita področja tudi znotraj bloka. Kam bo socialistični blok usmeril več sredstev, ali v pomoč državam ~t razvoju ali pa za potrebe notranjega razvoja. Je stvar ocene mednarodnega položaja. — Jasno Je, da Integriranje kapitalističnih dežel Evrope ni usmerjeno k Integriranju svetovnega gospodarstva v enotno področje, prosto vsake diskriminacije In razlik v produktivnosti In stopnji gospodarskega razvoja. Iz katerih Izvira eksploatacija. Prav tako pa tudi ne moremo brez nadalj-nega trditi, da Je glavni cilj integriranja socialističnih dežel prerasli v svetovno Integracijo, o kakršni smo govorili v prvem poglavju le teme (— napredna ekonomska integracija mora biti Istovetna z napori za spre-menltev in napredek družbeno-eko-nomsklh odnosov ler za lzvajan|e družbeno demokratičnih reform v deželah Integriranega področja). Sedanje regionalne integracijske skupine morajo pomeniti samo stopnico k ekonomski Integraciji vsega sveta, kar pa se lahko Izvede samo na osnovi el!minlran|a prepada ki še vedno loči siromašni del sveta od bogatega. evrope ln prepada med narodi, ki se poglablja z integracijskimi sistemi, ki so zaprti ln zgrajeni na političnih koncepcijah. Op. MM. Ne glede na ekonomske In tehnološke razloge, ki terjajo razširitev gospodarskih meja vse do njihove ukinitve, želijo integrirana področja predvsem razviti svoje notranje gospodarstvo; težijo po racionalnejši uporabi naravnega bogastva, večjem obsegu proizvodnje ln za hitrejšo uporabo tehnoloških izumov, vendar samo znotraj Integriranega področja. To velja ra obe glavni integraciji, zlasti za EGS; pa tudi dežele SEV se še niso povsem otresle tega procesa, ki Je v svojem bistvu značilnost kapitalističnega svetovnega trga, njegove diktirane mednarodne delitve dela In trgovanja po svetovnih cenah. To pomeni, da se kljub obstoju Institucionalnih razlik v mednarodnih ekonomskih odnosih socialistične dežele ne morejo rešiti logike kapitalističnega svetovnega trga že s samim monopolom nad zunanjo trgovino In t relativno izolacijo oz. geografsko pregrupacljo. Taka Izolacija, ki sicer lahko pospeši rast materialne baze določene dežele ali področja, še ne more nstvarltl pogojev za prerast svetovnega trga, razdeljenega na »dva vzporedna trga«, v dejansko socialističen svetovni trg. Te pogoje lahko ustvarilo samo odstranitev neenakomernosti konec razdelitve sveta na razvite in nerazvite dežele, konec delovanja modificiranega zakona vrednosti ln konec mednarodne eksploatacije: to se pravi skratka: konec delovanja kapitalističnih zakonitosti. To Je dosegljivo samo / bojem za spremembo sistema In odnovov znotraj samega sistema svetovnega kapitalističnega trga, pri čemer ra/vo| socializma v nekaterih državah pomeni samo stopnico, ki bo Izgubila svoj smisel, če ne bo gradila novih ln novih takih stopnic. Gotovo drži, da socialistični sistem v vzhodnih evropskih državah ni več v nevarnosti — na znotraj navzven pa »e še ni uveljavil kot nosilec novih odnosov namesto blokovske hladne vojne, vsaj ne v dovolj veliki meri. Razvijati moramo masovnost po vseh sekcijah in kOubih Intelektualec v naši družbi mora imeti jasne poglede in kriterije ne samo na polju njegove ozke strokovne izobrazbe, temveč tudi na področju umetnosti, kulture in zabavnega življenja. V današ-njih pogojih ni dovolj, da se mladi intelektualec, ki ga vzgajamo na višjih in visokih šolah, omeji samo na svojo strokovno izobrazbo. Razlikovati mora humano, lepo in resnično od lažnega, brez umetniške vrednosti. Da pa bo to lahko razlikoval, je po- membno organiziranje iz-venštudijske dejavnosti sekcij in klubov, ki mu to lahko nudijo. Pri formiranju le-teh pa moramo paziti, da se ne izrodijo v sekcije »enodnevnice«, ki zaživijo v obliki kulturno-zabavnih prireditev in zamrejo zaradi nezanimivosti. Nikoli do konca ne raziščemo problemov, zakaj po-edine sekcije životarijo, ne, raje osvajamo nove velike ideje o velikih, vrhunskih stvaritvah, delamo ankete, nekaj časa si prizadevamo Študentje v svetu ATENE: Prejšnji mesec je prišlo do ponovnega spopada med študenti in policijo zaradi protestnega shoda študentov pred ministrstvom za prosveto. Ob tej priložnosti so študentje zahtevali, naj bi vlada dala 15 •/§ državnega dohodka za potrebe šolstva. Niso uspeli, ker jih je policija razgnala. Pri spopadu je bilo nekaj študentov ranjenih. BEOGRAD: Na povabilo Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije je prišla na obisk delegacija Zveze študentov centralnega komiteja Komsomola. Pri nas si bodo ogledali univerzitetni center v Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu. Člani delegacije, ki jo vodi Jurij Jušin, sekretar mestnega komiteja Komsomola v Moskvi, so študentje moskovskih univerz. V Jugoslaviji bodo ostali 10 dni. PARIZ: Na Filozofski fakulteti v Parizu preko 70 */o študentov ne polaga redno izpitov. Vzrok je v pomanjkanju šolskih prostorov. Samo na Fakulteti za zgodovino srednjega veka je vpisanih 527 študentov, prostora pa je le za 22. Pomanjkanje prostora je tudi na vseh ostalih fakultetah. Zaradi tega sc študentje že rano zjutraj zbirajo pred fakultetami, da bi si zagotovili mesta v predavalnicah. Seveda je mnogo takih, ki ne morejo spremljati predavanj in imajo potem težave pri polaganju izpitov v izpitnih rokih. BEOGRAD: Drugega aprila je bila v Beogradu, v okviru proslav Dneva študentov beograjskih univerz odprta mednarodna razstava študentskih fotografij. Razlavlja 99 avtorjev iz 18 držav. Najboljše fotografije so nagradili. BEZAN: Od 3. do 5. aprila je bila v Franciji 5. Evropska študentska konferenca. Na konferenci so na podlagi referatov diskutirali o vprašanjih mednarodnega sodelovanja študentov ter reševanja skupnih vprašanj. Di JON: V Dijonu je bil od 7. do 14. aprila kongres Nacionalne unije študentov Francije. Od jugoslovanskih študentov sta se kongresa udeležila Ivan Ivekovič in Ne- dad Pašalič razumeti težnje študentov, slikamo jim dejavnosti v vseh mogočih inačicah in niansah in ko začnemo z delom, ki je večinoma slabo organizirano, se začnemo naenkrat čuditi nezainteresiranosti tistih, ki jim je sekcija namenjena. Nikoli ne prisluhnemo do konca težnjam tistih, na katere poskušamo nalepiti etiketo: »naš študent«. Raje do jeseni sanjarimo, kako je naše delo pestro, na pomlad ugotavljamo nedejavnost in poskušamo najti vzroke, ki so vedno tehtni in opravičljivi, vse skupaj pa zaključimo z nekim primernim študentskim tednom, ki pa zajema mnogo premalo študentskega. Ne mislim pisati o tej obliki popestritve študentskega življenja, ki je učinkovita, ki je ob dobri organizaciji lahko celo zelo dobra, vendar le v primeru, kadar iznikne iz splošnih zahtev, kadar nudimo študentu to, kar želi. Ce to naredimo, nam ne bo treba jadikovati o napol praznih dvoranah, o kulturnem mrtvilu, o nezainteresiranosti študentov. Ne bo nam treba zardevati pred gosti in izvajalci — treba je že mnogo prej vzbu- diti zainteresiranost in zanimanje, in to ne na osnovi teženj posameznikov, ampak splošne množičnosti O vsem tem zanemarjamo enega od bistvenih problemov problem masovnega študentskega kulturnega udejstvovanja. Do bi pa to dosegli, moramo najti nove oblike, ki^bodo zanimivejše in ki bodo res pritegovale in zadovoljevale večje število študentov. Res, da na poedinih šolah delujejo razne sekcije, ki ob različnih časovnih prilikah prirejajo brucovania. plese, literarne večere, spoznavne večere, športne prireditve, vendar je tega premalo in preveč nesistematično, da bi bile lahko zadovoljene zahteve študentov ln da bi se jih pritegovalo k še večji dejavnosti. Zato bomo vedno znova zardevali in se spraševali, kje je vzrok, da na prireditvah, ki jih le nekako organiziramo, srečujemo povečini iste obraze, obraze ki so že tako — oprostite na primitivnosti — kulturno vzgojeni. Janez Sever глр!81 Če kupite Katedro, berete humor brezplačno• Če kupite Katedro, berete humor brezplačno * če kupite Katedro, ber Ivo Cimerman: Smeh in jok ИтшпиИ! »Hja, zemljani — v življenju moral previdno brusiti tudi možgančke, ne samo j»ete na čevljih. Zaostalega te toča stvari Ln apoznanj pusti ob strani kot avto obrizgane cestne kamne. Dandanes moral bitji nujno solist, ki spi samo in vedno v isti postelji!, da se v večjih ne naleze bolh. Vsako znanje je že tako izpopolnjeno lin obsežno, da pomeni vtikanje nosu v vsemogoča zanimanja nevarnost za povečanje prebivalstva v norišnicah.« Prisluhnem Izobraženemu človeku, iinteliiigentiu. »Meni naj [izročijo forumi oblae-tl Pisni bi takšne zakone, da bi morali ljudje mimo javniih ustanov Ln kulturnih delavcev s klobukom v roki, ne oziraje se na plešo. Tako pa . . . dežuje. Ogorčen besnim, grizom, praskam, tulim Ln —- pišem. Stotere možnosti vidim, cel podzemeljski metro poti in načinov za približevanje ljudem, a k njim ne morem. Odganjam temo, Iščoč zvezde duha. A ljudje — ti ne iščejo znanja, pač pa vesoljno, temeljito pozabo, ne iščejo lepote, temveč le denar, užitke in zunanji videz 9tvari. Pri tem pa pozabljajo, kako božanski Jo vitamin zdravega ha-ha; smeh dobrega človeka. — Bietvo stvaritve je v tem, da s pomočjo potapljanja v svojem miselnem sistemu združiš mišljenje množice, sok vseh duš in jih pobožaš po razgretih čelih. Morda jih bom spoznal šole čez nekaj ur — ali desetletij. Ti veš?« »Genfij-ček«, sem pomislil. Nadaljeval je: . »Vzemimo moj svarilni vzgled brezupnega posfcusa tra-gi-humorista. ,S smehom jim ublažiš dušo, zmanjšaš pulz ln strah pred ob laiki,* sem sl med jokom dopovedoval. Sklenili eem napisati nekaj, kar bo imelo roke lin glavo; tudi rep Skratka — hotel sem iztisniti žarečo, gibko, skladnopojočo, vsem neškodljivo zgodbico — takale za sobotno popoldne. Natamko, kot pravim: hotel seml Zgodbo brez junakov, vitezov, kraljev ali princes. Iz gole, samcate radovednosti, kaj današnjemu človeku izvabi nasmeh na lice, srce napolni s hrepenenjem, oči e solzami Miniaturni poskusek. hlepčič radovednosti: Napišem, razmnožim. Radiiram, korigiram. Nato preverim. Spiham p*ah s pravopisa iz leta 1950, hapčiiih, tak, no — seveda: med da-našnjo uporabno govorico im meni znano «o spremembo, prepadi, preporodi, da ne črhnem preveč. Napišem torej grozovito, grozljivo zgodbo, da se ml prestrašeni lasje dva dni ne uležejo, kot vojaki na fronti. PolinLstično zgodbico, da: Duhovi, tema, ostanki vraževernosti. Prikazni, ki se gredo kavbojke n0 zapuščenem pokopališču. Motiv je prastar, kajpak — vendar bo izdatno vzbujal grozo skrivnostnega im enostranskega inozemskega življenja brez viize. Skrivaj opazujem bralce, obraze. Nič groze v očeh, nič drgetanja hlačnic, da o etrahu ne zinem. Ni M mačje solzice nikjer. — Pa, pa — široki smeh: ho-ho, he-he, In temu elitno. Kot kanibal razbijam po mlad, česnam nosmiele. N9 dojamem, ne ujameta. Bom še svetil svetili in razsvetli? Trkam se po čelu. Zaman. Opazujem modrine neba. Napišem humoresko. Z vso . . . hm — no, z vso rutino: preprosto » želom. Odraz dobe: ozadje Je strast, čutnost, v ospredje pa sili lepota primitivizma v uživanju in nezvestobi, j Ustvarim in čakam. V devički beli marmor našega nerazumevanja za napredek lem vklesal nove 6rke. Dol a torno srednjega veka, sonce gori To je humoreska, si pravim, to je bomba, skorajda sex-bomba. Prihajajo zverlžena pisma, pisemca, katalogi, zaboji, knjižnice A-hov ln O-hov; letopisi. Gore objokanih, ganjenih in vdanih črk, priznanj v deviški melanholiji trenutka ob moji Črtici. Rujem sl laee nad levim ušesom, kot kakšen zbegan poslanec. Jočem z vsem Grtizljam nohte, vozi jam kravato. Poraženo hlipam: »Človek se muči im muči, namuči. Hotel sem, tristo zelenih, en plavi — humoresko in glej — iskrene solze v očeh bralcev! Vrag tn ciitre, ne zmorem, ne vem?« Neka morska deklica, boginja, mi je s širokim' zavoji napihala, da je moja duša neumrljiva, neuničljiva, kot sploh mrvoge velike duše — ta- J ko rekoč večno živo-iiva. O, da bi jo 1 spopnad na morjuI Tako pa — oseka: Cepim na košu, polnem pisem. In spet se z desnico trkam po levem sencu, z levico pa po čelu. Preizkušam brdn-oet. Za vsak slučaj . . - Danes človek ne ve, pri čem je. (Stoji ob faziožbi in miisll, da so šimpanzi krotke živalce Hodi po ulici ђтеи avtomobila in teleene straže ... Na morje potuje v Škornjih. Hrani se v menzi Ne ve več, če so aolze smeh ali smeh solze ... ali . . . ali je narobe . . samo majceno narobe . . . Izgubil sem živi «fii.k 7. življenjem, * mnctfiioo, virom navdihov. Glava ml kinkne nad pravopis s oralno zu-njo.9t: ,Hap-čiiiih, haaajp-6hl‘« Volk je srečal lisico. »Kako vitko in polno je tvoje žametno telo. In kakšen pravljični lesk ima tvoja dlaka! Za tvoje oči ne najdem besed.« Lisica pa je zarenčala: »Se sreča, da Imaš tudi ti rep, kakor jaz, Dlako-cep-ček. Si spet ostal brez denarja za samopostrežno?« Nauk. Zgodovina še ne ve za bitko, v kateri bi kakšen volk prcvolčil lisico. Mnogo zgodovinskih lisic pa je prelisičilo lačne volkove. Lev je srečal rejenega zajca, ki je sedel za volanom volksvvagna in buljil v levjo kletko. Zahotelo se je levu dobrotnega grižljaja. Toda zaman: bil je V kletki, ki je imela namesto železnih prečk prečke iz, skript. Nauk: Lačni levi zaradi načrtnega napredka v gospodarstvu ne morejo na- . sesti basni o debelih zajčkih. I. Cimerman Bralce obvešč amo, da je nekako pred enim letom umrla kot žrtev subakutnega nerazumova-njitisa „katedra 62 prvi. in zadnji natečaj za najboljšo popevko Ma-•ibora Vidiš, ta ne more propasti! Od 1945. leta riše samo z rdečo barvo! (Študentski list, Zagreb) Odbita karikatura VODORAVNO: l. umetniška delav- nica, 6. prekop, 11, francoski skla-datell — impresionist (Maurice). 12. strokovno mnenje, 13. moško ime, 14. drog, IS. krojaška potrebščina. 16. čebelna tvorba v panju, 17. vrsta suk-na, 19. oblika pomoinika biti. 20. pristaš filozofskega nauka, kil pojas njuje svet iz naravnih vzrokov. 23 okrajšava za starejši, 24. sosednja celina, 25. lomljenje, 27. gibanje v zraku. 29. števnlk, 30. ime filmske igralke Havworth, 31. operni konvpo n*st verističnega stila in mojstrski interpret Beethovnovih klavirskih del (Eugen d‘), 33. kovina (znak Cu), 34. angleški filozof, utemeljitelj empiriz ma (Francis), 35. španski čelist, vir tuoz svetovnega slovesa (Pablo). NAVPIČNO: 1. grški bog vojnega klanja, 2. Južnoitalijanski ples. 3. špansko žensko ime, 4. zdravilo, 5. dva soglasnika. 6. planinski greben na flrvatskem, 7. ploskovna mera, 8. reka v Angliji, 9. največji učenjak in edini sistematični filozof starega ve ka. doma v Stagiri (Orčija). 10. časovna enota, 12. element športne Igre z žogo, 14. grško mesto ob enako Imenovanem prekopu, 17. mesto v Švi cf, 18. kemijski znak za nikelj. 21 kazalni zaimek, 22. izdelek likovnega umetnika. 23. nedober. 26. planet. 28 qznačba za jetiko, 30. etiopski ple mensfci poglavar, 32. dva samoglasni ka, 33. kemijski znak za barij. Basni Človek je srečal medveda, ležečega na gozdni jasi. Medved se je držal za trebuh In se hahljal, da so z drevesa frčale drobne vejice. »Cernu se smejiš, dobri kosmatinec?« ga je vprašal. »Društvo čebel me je na svoji seji izvolilo tretjič za direktorja njihove zadruge!« Nauk: Čebele vedo, da kosmatincu ni treba preštudirati fakultete, da se v temnem gozdu nauči lizati med. Hudiča, ko sem šel zadnjič na predavanje, je še ni bilo. Kdaj je le zrastla?