Dopisi. Iz Ščavniške doline. (Zborovanje) Ščavniško-sadjarskega društva v Očeslavcih vršilo se je dne 27. okt. kljubu skorej prekesnemu ali ^repoznemu naznanilu, kakor tudi hladno-jesensko pihajočemu vetru prav izborno. Predsedništvo skupaj z lepim številom društvenikov ogledalo si je najpoprej društveni vrt, ki je res na prav lepem gričku, kakor vstvarjen od Vsegamogočnega za sadonosnik. Ograjen prav lepo in zasajen je že zdaj — komaj v dveh letih z blizo 500 sadik. Bujna rast! Potem se je društvo vrnilo v prostorije hišne pri gosp. Alojziju Kreftu, kjer sta potem dva govornika, prvi znanstveno, poljudno in šaljivo, drugi dejanski razvijala in razlagala opravke umnega sadjarja v jeseni in po zimi, kakor tudi predlagala razne nasvete. Posebno je drugi govornik razložil dokaj lepo gnojitev in gojitev sadnega drevja zdaj v jeseni in po zimi: Kolo okoli drevesa, gnoj primeren — najboljši je kompost — podpora drevesa, obrezovanje drevesa itd. Med nasveti raznimi naj omenim, da si bo društvo v prihodnjič naročilo knjige in časopise, koji govorijo in pišejo v poduk in korist sadjarskemu društvu. Zborovanje se je sklenilo s tremi jedernatimi napitnicami, slednja teh veljala je Našemu svitlemu cesarju jTrancu Jpžefu L, ki tudi imajo um in srce, kakor tudi pripravljeno odlikovanje za pridne, dolgoletne sadjarje (izgled nam je glasoviti Pečovnik-Bezjak Teharski). Vsi govori in napitnice bili so z ogromnimi živio-klici, kakor tudi z godbo in izvrstnim petjem slovenskih JurjevskibŠčavniških pevcev pozdravljeni. Tako in še veselejše veselico pričakujemo zopet drugo leto — v letnem času — pod vedrim nebom, v vrtu našem samem, dotlej pa naj srečno rastejo mlada naša drevesca in naj se množi število družbenikov! Iz Konjic. (Volitve) za občino okolica Konjiška so pred vratmi. Listine volilcev so sestavljene in je v prvem razredu 32, v drugem 75 in v tretjem razredu 279 volilcev, tako da bode ta nova občina še vedno največa v celem okraju. Akoravno so po štatistiki vsi prebivalci okoliške oboiae Slovenoi (razven Pobiahof 3 Nemci) vendar se sliši, da bodejo tudi tržanski volilci postavili svoje kandidate za okoliško slovensko občino. Torej, slovenski volilci, pozor, zdaj le za se imate priliko pokazati, ali je Slovenec pri Konjicah sam svoj gospodar na svoji zemlji. Od sv. Urbana pri Mariboru. (Raznoterosti.) V Mariborski okolici nemaš lepšega kraja za razgled od tega pri sv. Urbanu, podružnici Kamniški. Prijazna cerkvica stoji na ljubkem hribt-eku ter se milo kot stražnik ozira okoli po lepih slovenskih goricah in gleda kot branik slovenske meje proti nemškemu, boljše ponemčenemu zgornjemu Stajarju. Kdor se je kedaj že povspnel na ta grieek, ni se kesal, niti se mogel načuditi lepemu razgledu. V jutro razgrnejo se pred očmi slovenske gorice, z meglo pokrite, kakor neizmerno gorje. Tu in tam moli iz megle kaka bela cerkev, kakor iz morja od daleč se približajoča ladja. Kadar je pa razkadilo solnce meglo, odpre se krasen vidik proti izhodu do ogerske ravnine. Kdor je bil v Mariboru in ne pri sv. Urbanu, ne ve kakšne lepote krije v sebi Mariborska okolica. Trgatev se je prav dobro obnesla tukaj, sicer je vina manje od lani, toda kapljica in nje cena je boljša za polovico od lanske. Predajali so letošnje vino kar od krnice od 80—105 fl., muškatelec pa od 26—30 kr. litar. Samo neke Slovence so opeharili neki nemškutarji, kakor se glasi po tem kraji, da so kupili po 50 do 60 gld. četrtinjak. Ne more se nikoli prepogostokrat govoriti: Slovenec, varuj se nemškutarja! Ta ni tvoj prijatelj. kakor tudi njihove ,,ceitunge" niso tvoje prijateljice. Grdijo ti najdražji naši svetinji sveto vero in mili naš materini slovenski jezik. In v tem je prava mojškra" ,,Marburger Zeitung", ki se zastonj okoli pošilja med neke Slovence. Ta ti je prava jezljiva in kregljiva tetica. Kokodače časi, kakor kokoš, kedar je znesla kak — smrdljivi zaprtek. Nedavno je javkala, kako se Nemcem huda godi na Spod. Stajarskem. Toda dokler nas porogljivo ,,vindišarje" imenujejo, naj bodo le mirni ,,švabi". Povsod imajo po slovenski Mariborski okolici nemške napiske in nam kvarijo čisto slovenska imena, kakor: ,,Kartschowin" t. j. slovenska Krčevina, krčiti, ,,Rossbach", menda niso tukaj v času, ko so še glodali želod, Nemci svojih konj napajali. Zakaj ? Ker nobenega potoka ni! Spakodrani ,,Rossbach" je slov. ,,Razpah", razpahniti, razpehniti, „ Wienergraben" so slovenski ,,Vinarji'', kakor govori Ijudstvo itd. Nadalje piše, Slovencev je letos za dva razreda, Netncev pa komaj za eden na Mariborskem gimnaziji. In kakšni so še ti Nemci! Eden, dobro ga poznamo, ki je za nemški razred napravil preskušnjo, se je hitro pohvalil ,,ili bin šon gmaht prifung!" Bog ga žegnaj nenasitljivemu ponemčevalnemu žrelu! — In ondan spustila je jezo na neke gospode župnike, češ: nkolektura" je odkupljena, torej naj ne hodijo s Bputo" okoli vinogradov nemških posestnikov mošta pobirat. Vedi naj tetica rBlatarica", da to ni nobena ,,kolektura" ampak plačilo za vremenske sv. maše. In potem vinogradi še vendar niso ponemčeni, Nemci, marveč so od slovenskega pota napojena zemlja na slovenskih tleh. Obdeluje jih slovenski težak in ta potrebuje ^gospode župnike". In če tem nemškim posestnikom niso po volji stare naše slovenske šege, po kaj pa so prišli med nas Slovence! Klicali jib menda nismo, izgubili pa tudi niso ti med Slovenci ničesar, torej nemajo med nami tukaj ničesar iskati. Ostanejo naj pri svojih ,,jodlarjih", ki imajo nkašo v grluL' in noben slovenski duhovnik jih ne bo nadlegoval. — Saeg, ki je pred dobrim tednom padel, precej je vže skopnel. Toda škode je dosti napravil, sosebno na niladih drevesih. Redkokateremu je prizanesel, da ga ne bi malo postrigel. Po gozdih leži vejevja na tleh, kakor bi smrečja naklestil. — Šola se je tudi začela po okolici. Navada je povsod, da se začne in konča s sv. mašo. Samo Kamniška nemškutarska šola dela menda med vsemi šolami v okolici v tem in v nekih drugih rečeh sramotno izjemo, ker nikdar ne slišimo, da bi se kaj tacega oznanilo. Radovedni smo, je-li to znano c. kr. nadzorniku. Tu bi bilo treba njegove pomoči. Z Dobrne. (Drobtini ce.) Za načelnika krajno šolskemu sovetu ovokrajnemu je zopet izvoljen velč. gosp. dekan Grajšek, in sicer soglasno. Na splošnjo željo ddbornikov je imenovanec sitno čast znovič prevzel. — Muogoletni uradnik topliški in sedaj krajno-šolski nadzorovalec, g. Brauner, podal se je v pokoj. — Povodom poroke cesarjeve bčere Marije Valerije so topličarji priredili tombolo. S skupljenim denarjem se je ubožnim šolarjem oskrbela obleka. Toto so nedavno v šoli razdelili med učence. — Letino imeli smo, bvala Bogu, dobro. Res, da je suša precej pritiskala, vendar za rastlinstvo ni bila preveč občutljiva. Ljudje so se posebno bali, da ne bode repe in ,,mrkevce", ali, kakor tukaj pravimo, korenja; toda dež je je poškropil za silo in opomogel imenovanemu ,,malovju". — S trgatvijo so gospodarji zadovoljni gledc kakovosti in kolikosti. Skoro vsaki je dobil mošta več od vlani; pa tudi boljše kapljice, ker je grozdje dozorelo lepo, da redkokrat tako. Peronospora letos listja ni smodila; to delo je opravil mraz dne 21. oktobra. — Z vodo je liodila trda. Vsled suše vsahovali so studenci. Včasib se je sicer vsipalo po nekoliko rose iz oblakov, ali to je bilo malo. Za ljudi se je vode dobivalo navadno še blizo hiš, a živino so morali z viših krajev po eetrt ia po pol ure daleč v doline goniti ,,na vodo" v potoke. Mlinarji niso mogli pri najboljšej volji zadostno vstrezati. Do sedaj so se vodnjaki pač že dovolj napojili. — Dne 28. oktobra in in predidočo noč je zernljo pokril sneg do 20 cm na debelo ; polomil je marsikatero vejo in mlado drevo, ker še listje ni bilo odpadlo.