Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 9. BUENOS AIRES. 27. FEBRUARJA (FEBRERO) 1958 Shrfo za mladino V Argentini so se zopet pričeli slo¬ venski tečaji. Več sto otrok se je zače¬ lo zbirati tedensko okoli slovenskih u- čiteljic in učiteljev in katehetov, ki jim v materini besedi posredujejo osnovne nauke o domovini njihovih staršev in o Bogu. V USA in Kanadi so slovenski tečaji v polnem teku, sredi šolskega le¬ ta. Tudi tam se slovenska mladina se¬ znanja s Slovenijo in z Bogom v slo¬ venskem jeziku. Mladino nove slovenske emigracije bi mogli razdeliti v tri vrste. Je tista, ki se je rodila doma, se tam šolala, pa ni doma končala študija zaradi vojnih raz¬ mer in zaradi odhoda v tujino. Je tista, ki se je rodila v begunskih taboriščih, kjer je začela šolanje in ga dokončala potem v deželah, kamor je njihove dru¬ žine zanesla dokončna naselitev. In je tista, ki se je rodila že v deželah stal¬ ne naselitve in se tudi začela šolati v popolnoma tujih šolah. Prve vrste slovenska mladina, tista, ki se je šolala doma, je preživela svo¬ jo otroško in osnovno šolsko dobo v Sloveniji, v slovenskem okolju. Res da je bilo to okolje zaradi vojnih razmer v marsičem spremenjeno, drugačno od tistega iz predvojnih časov, toda otroci so čutili in se jim je vrasla v srce in dušo slovenska beseda, slovenska zavest in slovensko mišljenje. Naše slovenske kraje so spoznali, slovenskega duha so se navzeli, z zavestjo Slovenca so prišli v tujino. Druga skupina, ki je zagledala luč sveta v begunskih taboriščih, je podob¬ no, kot prva, zaživela sredi slovenske¬ ga življa, toda daleč spremenjenega. Slovenski besedi so bile postavljene meje do taboriščnega izhoda, onstran taboriščne ograje se je začenjala tuji¬ na. Z ogromnimi napori njihovih star¬ šev in učnega osebja je ta taboriščna mladina rasla v slovenskem duhu, se šo¬ lala slovensko in se vzgajala slovensko. Morda je prav prisilna omejenost tabo¬ rišč pomagala vzgojiteljem slovenske mladine, da so jo ohranili slovensko, brez občutnega tujega vpliva, ki je pro¬ diral čez taboriščno ograjo iz poveljni¬ ških pisaren med za vse novotarije do¬ vzetno mladež. Tretja skupina slovenske mladine, ti¬ sta, ki se je rodila v tujini in nima za¬ radi novih razmer, v katerih raste, dru¬ ge izbire, kakor da se navzema navad in mišljenja neslovenskega okolja, pa je najbolj izpostavljena nevarnosti: da po¬ zabi na svojo krvno pripadnost in da se versko in narodno izgubi. Za ohranitev slovenske zavesti prvih dveh skupin naše mladine ni težkih pro¬ blemov. Za prvo je praktično skoro ne¬ mogoče, da bi “pozabila naše”, ker so spomini na domače kraje: na mladost¬ ne tovariše in na starše, katerih mnogi so ostali doma in jim materina in oče¬ tova pisma ohranjajo nepretrgano vez z domovino, vklesani v dušo tako, da jih ni mogoče izbrisati. Za drugo sku¬ pino je pazljivost staršev nujnejša, nji¬ hova odgovornost, da jo ohranijo slo¬ vensko čutečo, večja. Spomini na tabo¬ rišča ne segajo dalje, kakor do tabo¬ riščnih vrat. Taboriščna mladost ni mo¬ gla biti tako razvihrana, ni mogla biti tako očarljiva, ni mogla zidati takih gradov v oblake, kakor ona doma. Skok iz omejenih taborišč v široki svobodni svet je bil velik in je nujno napravil močan vtis. Tako močan, da je mogel v marsičem potisniti v ozadje ali celo v pozabo spomin na težko ustvarjeno slo¬ vensko okolje v taborišču. Vsa Sloveni¬ ja je bila za to mladino tista v tabori¬ šču, o oni resnični, ki leži pod Trigla¬ vom, pa je slišala le iz ust staršev in učiteljev. Ni bila daleč, toda je bila ne¬ dosegljiva. Tretja skupina naše mladine, ki se je rodila v tujini, pa more imeti Sloveni¬ jo v malem le doma, pri svojih starših in v slovenskih tečajih. Že s pločnika se skozi okna v slovenske domove, čuje tu¬ ja beseda. Malčki, ki se še drže materi¬ nih kril na poti na trg ali v cerkev, po¬ slušajo španski ali angleški živžav svo¬ jih sosedovih vrstnikov. Iz radia jim zveni tuje, s prižnice doni tuja beseda, in mleko ni mleko pač pa leche ali milk. Tu je vse in prav vse odvisno od star¬ šev, če bodo otroci vedeli, da so Slo¬ venci po krvi. Tu je vse in prav vse od Dr. Mir Frondizi - novi argentinski predsednik V Argentini so bile v nedeljo 23. fe¬ bruarja splošne volitve. V vsem so izvo¬ lili nad 12.300 funkcionarjev. Med temi je 466 volilnih mož za izvolitev predsed¬ nika in podpredsednika republike, 187 narodnih poslancev, 74 volilnih mož v Buenos Airesu za izvolitev narodnih se¬ natorjev ter 30 občinskih svetovalcev v prestolnici. Po provincah so volili še po¬ leg tega guvernerje in viceguvernerje, poslance in senatorje za provincijske poslanske zbornice in senate, župane in občinske svetovalce. V provincah Pam¬ pa in Misiones, ki nimata še novih u- stav, so tokrat volili samo volilne može za izvolitev predsednika in podpredsed¬ nika republike ter poslance v zvezni parlament, na Ognjeni zemlji, Malvin- skih otokih ter na Antarktiki, ki so bili del volilnega okrožja Buenos Aires, so pa volili samo volilne može za predsed¬ nika in podpredsednika republike. Kandidate za predsednika in podpred¬ sednika republike je postavilo 13 strank. V vsem pa se je pri nedeljskih volitvah po vsej republiki potegovalo za zaupa¬ nje ljudstva okoli 40 strank. Od teh so samo tri postavile vse kandidate v vseh 23 volilnih okrožjih, kolikor jih je bilo pri teh volitvah v Argentini. To sta obe radikalni stranki ter krščansko-demo- kratska stranka. Socialisti so imeli kan¬ didate v 22 okrožjih, ljudska konserva¬ tivna stranka v 17, komunisti v 16, na¬ predni demokrati v 13, demokrati v 11, ljudska zveza (neoperonisti) v 10, ne¬ odvisna državljanska stranka v 7. Vseh volišč v republiki je bilo 41.361. Volitve so bile od 8. ure zjutraj do 18. ure zve¬ čer. Za mir in red ter za normalen po¬ tek volitev je skrbelo okoli 70.000 voja¬ kov. (Nadaljevanje na 2. strani) Frasictija izgublja Afriko Po letalskem napadu na tuniško vas Sakiet Sidi Jusef, kjer je bilo z bom¬ bami ubitih blizu 80 ljudi in ranjenih prav toliko, medtem ko je bila vas po¬ polnoma uničena, je francoska vlada v pariškem parlamentu uradno objavila, da je bil napad izveden z njenim pri¬ stankom. Gaillard se je izgovarjal, da je napad pomenil samoobrambo Francije pred alžirskimi uporniki. Francoske čete konfinirane Predsednik Tunisa je takoj po napadu zahteval odhod francoskih čet iz Tunisa in izpraznitev velikega pristanišča Bi- zerte. Pozneje je to svojo zahtevo spre¬ menil v toliko, da je ukazal konfinacijo francoskih čet v vojaške barake, postop¬ no izpraznitev postojank in končno iz¬ praznitev Bizerte, ki naj bi jo eventuel- no predal v oporišče silam NATO. Istočasno je predal spor med njegovo vlado in Parizom v pretres Varnostne¬ mu svetu ZN, ki je nato zadevo predal v preiskavo ameriški in britanski vla¬ di, ki sta ponudili svoje posredovanje za mirno rešitev tuniško-francoskega spo¬ ra Ameriška vlada je poslala v Tunis svojega odposlanca Murphya, ki se raz- govarja z Burgibo o tem problemu. Umetna puščava v Alžiru Francija se med tem na vse načine trudi, da bi zavarovala svoj položaj v Alžiru in preprečila alžirskim uporni¬ kom prehod iz Alžira v Tunis, kadar se ti nahajajo v preveliki nevarnosti. Isto¬ časno hoče zaščititi miren prevoz petro¬ leja, ki ga je začela črpati v bližini oaze Hasi Mesuda, ok. 800 km daleč v notra¬ njosti Sahare. Od te oaze je Francija speljala pribl. 150 km dolg petrolejski vod do oaze Tugurt, od tam naprej pa železniško progo do pristanišča Filipvil na sredozemski obali. To železniško pro¬ go alžirski uporniki neprestano napada¬ jo in jo mečejo v zrak. Francijo stane prevoz petroleja iz Sahare poleg veli¬ kih denarnih stroškov tudi mnoga živ¬ ljenja, toda kljub trenutni nerentabilno- sti tega podjetja ne odneha, ker ji gre za prestiž. Vzdolž alžirsko-tuniške meje so Francozi sedaj pričeli graditi “umet¬ no puščavo”, t. j. v dolžini nad 600 km so začeli izseljevati vse prebivalstvo, ki je doslej živelo ob meji na alžirski stra¬ ni. V izpraznjene oaze nameravajo na¬ mestiti svoje vojaštvo. Burgiba za Zapad Tuniški predsednik Burgiba je kljub francoskemu letalskemu napadu na tu¬ niško vas objavil, da ostaja prijatelj Za- pada. V Parizu ga primerjajo z Nasser- jem, ker ščiti alžirske upornike proti Franciji. Burgiba izjavlja, da jim daje pomoč zato, da se ne bi obrnili za po¬ moč v Kairo in od tam v Moskvo. Doslej je Burgiba v svoji vladi vestno skrbel, da se niso vanjo vrinili komunisti niti desničarski nacionalisti. Dosledno je od¬ klanjal sovjetsko pomoč in sprejel samo pošiljko sovjetskih zdravil pod pogojem, da jo bo razdelila njegova vlada, brez nadzorstva sovjetskih “strokovnjakov”. med Egiptom in Sudaiuoiii Tik pred plebiscitom, ki sta ga Siri¬ ja in Egipt kot Združena Arabija izve¬ dli 21. 1. m., na katerem je 99% volil- cev v obeh državah postavilo Nasserja za predsednika nove 27 milijonske arab¬ ske države, je kairska vlada obtožila Sudan, ki leži južno od Egipta ob Nilu, da je poslal svoje čete na področje ob staršev odvisno, da bodo otroci molili Očenaš in ne Samo Padre nuestro ali Our Father. Tu je vse in prav vse od staršev odvisno, če bodo otroci vedeli za Triglav in za blejski otok in za dolenj¬ ske griče in za štajerske gorice in za Belo krajino in za notranjski Nanos, pa za primorsko sadje in tržaško pristani¬ šče ter za Vrbsko jezero in podjunsko dolino. Če bodo otroci vedeli, da so Slo¬ venci poznali slovensko zgodovino, slo¬ vensko kulturo, velike slovenske može in njihova dela. Res je, da je odvisno v prvi vrsti od staršev, če bodo otroci vse to vedeli in kako dolgo. Če se bo otrokom zahotelo po vsem tem ali ne. če bodo sanjarili o tisti deželi, od koder so njihovi starši doma. Če jim bo vzrasel ponos na to, da so slovenske krvi in če jih ne bo nikdar sram, da niso prišli iz številčno velikega naroda. In od staršev je tudi odvisno, da njih ne bo kdaj zapeklo v duši spoznanje, da so že prepozni. Toda poleg staršev mora za narodno in versko ohranitev slovenske mladine skrbeti tudi slovenska skupnost, ki vrši to delo povsod tam, kjer je kaj več Slo¬ vencev skupno naseljenih. V večini pri¬ merov imajo tudi slovenskega duhovni¬ ka na razpolago in za pouk slovenske mladine skrbita tudi slovenski učitelj sedanji egipčansko-sudanski meji, ki si ga lastita Kairo in Kartum. Sudan je odbil obtožbo in nasprotno obtožil Egipt, da je poslal na to področje svoje vo¬ jaške oddelke in politične komisarje, ker da hoče tudi na tem področju, južno od vzporednika 22, izvesti plebiscit za Nas¬ serja. in katehet. Na področju Vel. Buenos Airesa take tečaje vzdržuje Društvo Slovencev, v Clevelandu imajo na skrbi slovensko šolo tamošnji Slovenci, v To¬ rontu se pa slovenska mladina zbira pri slovenski fari. Vzdrževanje slovenskih tečajev je združeno z velikimi žrtvami. Mi Sloven¬ ci v večini primerov nimamo med sabo bogatašev, kakor druge narodnostne skupine. Tudi ne stoji za nami poslani¬ štvo. Navezani smo sami na sebe. Vsa bremena moramo nositi sami. Zato naj ne bo nikogar med slovenskimi emi¬ granti, ki ne bi po svojih možnostih pri¬ speval za vzdrževanje slovenskih teča¬ jev, kjerkoli obstojajo. Kajti sleherni slovenski emigrant v svetu ima tudi svoje dolžnosti do svojega naroda. In največja med njimi je ohranjati sloven¬ sko mladino narodno in versko zavedno, da bo lahko domovini priskočila na po¬ moč, kadar bo prišel čas in jo bo po¬ trebovala. To pa narekuje tudi prava ljubezen do naroda in domovine. Prava ljubezen je pa samo tista, ki zna doprinašati tudi žrtve. Za narodno in versko ohranitev slovenske mladine pa nobena žrtev ne sme biti prevelika. Zavedajmo se, da je povsod tam, kjer so lepo delujoči slovenski tečaji za na¬ šo mladino, Slovenija tudi v tujini. Pogodba iz leta 1899 Po vsem Sudanu so odstranili slike Nasserja iz izložbenih oken, kamor so jih postavili ob proglasitvi Združene Arabije. Tako Egipt kakor Sudan sta hotela izvesti volitve na kritičnem ozem¬ lju. Sudan je napovedal volitve za 27. februar. Egipčanska obtožba, da je Su¬ dan kršil suverenost Egipta, je bila po¬ dana v poročilu, ki pravi, da je bila po¬ litična meja med Egiptom in Sudanom določena v anglo-egipčanski pogodbi iz leta 1899, ko je bila vzpostavljena anglo- egipčanska sovlada nad Sudanom. V tej pogodbi so imenovali vse področje južno od vzporednika 22 Sudan. Poročilo nada¬ lje pravi, da je s proglasitvijo neodvis¬ nosti Sudana leta 1956 anglo-egipčanska sovlada nad Sudanom prenehala nad ne¬ katerimi področji okoli omenjenega vzporednika ter sta obe vladi sklenili po¬ stopoma likvidirati ta problem. Sudan¬ ska vlada pa trdi, da je nad kritičnim ozemljem izvrševal oblast od leta 1902 dalje Kartum ter Egipt tega ozemlja prej ni nikdar zahteval zase. Nasser odneha Ker Egipt ni odnehal ter se je pri¬ pravljal na izvedbo plebiscita tudi na tem področju, je Sudan predložil spor v razpravo Varnostnemu svetu ZN, do¬ kler ni končno Nasser objavil, da bo u- maknil svoje čete iz kritičnega ozem¬ lja pod pogojem, da bo začel Sudan z Egiptom razpravljati o tem področju takoj po sudanskih volitvah. Te volitve se začno 27. februarja in bodo trajale 10. dni. ZAČETEK DRŽAVLJANSKE VOJNE V INDONEZIJI Napetost v Indonezijski republiki med protikomunističnimi uporniki in central¬ no vlado vedno bolj naraščava. Uporni¬ ki imajo v svoji oblasti otok Sumatro in severni del otoka Celebesa, centralna vlada , v kateri sedijo tudi komunisti, pa otok Javo in južni del Celebesa. Otok EL PRESIDENTE PROVISIONAL DE LA REPUBLICA HA DIRIGIDO UN MENSAJE A LAS FUERZAS ARMADAS El presidente provisional de la Repu- blica, general Aramburu, dirigio el si- gniente mensaje a la Fuerzas Arma- das: “Al termino de los comicios salu- do a las Fuerzas Armadas por interme- dio de los senores ministros, felicitan- dolas por su comportamiento al servicio de la democracia. La Republica y nues¬ tro honor exigen va v San Justo. V četr¬ tek 6. marca ob 8. zvečer pridiga in blagoslov. Na razpolago bodo 3 spoved¬ niki. Na prvi petek 7. marca ob 7 zve¬ čer sveta maša, nato sveti križev pot in spovedovanje. Znancem in prijateljem sporočamo žalostno novico, da je dne 21. fe¬ bruarja Bog poklical k sebi po težki bolezni prevideno s sv. zakramenti našo dobro mamo, staro mamo in gospo Emilijo Malgaj roj* Margon Pokopana je bila v soboto popoldne na pokopališču Chacarita. Ena izmed njenih zadnjih želja je bila, da pozdravimo v njenem imenu vse znance in prijatelje. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev. Žalujoči: sinova Emil in Janez z družinama, hčerka Greti por. Pengov in vnuki. Buenos Aires, 25. februarja 1958. II. ŠPORTNE PRIREDITVE V OKVIRU m. SLOVENSKEGA DNE — 19 5 8 začetek v NEDELJO dne 9. MARCA 1958 na igrišču “NAŠEGA DOMA” V SAN JUSTO Spored: ob 9,30 1. dviganje zastav ob spremljavi himen 2. pozdravni nagovor predsednika “NAŠEGA DOMA” 3. Otvoritveni "nagovor predsednika DRUŠTVA SLO¬ VENCEV 4. TEKMOVANJA V ODBOJKI po sledečem razporedu: ob 10,00 “NAŠ DOM” —- MLADINSKI DOM ob 10,30 SFZ Moron — SFZ Lanus ob 11,00 NAŠ DOM (juniorji) — SFZ Moron (juniorji) ob 15,00 tekmovanje v namiznem tenisu med ženskima ekipama NAŠ DOM — San Justo in SDO — Moron Tekmovanja v odbojki: ob 16,30 SFZ Moron — Mladinski dom ob 17,00 Naš dom — SFZ Lanus ob 17,30 Naš dom — SDO Moron (ženski ekipi) ob 18,00 SFZ Lanus — Mladinski dom ob 18,30 Naš dom — SFZ Moron Čas in kraj naslednjih tekem v nogometu, namiznem tenisu in šahu bo javljeno v prihodnji številki Svob. Slovenije in Oznanila. Pri vseh prireditvah bodo pobirali prostovoljne prispevke za kritje stroškov — presežek bo šel v socialni sklad DS. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (74) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Klasični obraz Evgenije Montijo je postal trd in oster. “Tajiš torej celo najmanjšo možnost, da je bila massabliellska voda, ki je v štiriindvajsetih urah odvzela Loulousu vso vročino?” “Tudi s tem mi delaš krivico,” reče cesar z na pol priprtimi očmi. “Mislim, da so poleg mnogih naravnih stvari tu¬ di nadnaravne možne. Samo ne vidim nobene potrebe za čudež, če zadoščata za pojasnilo narava in medicina. Pre¬ pustiva to starim ženskam! Najin )- trok je zdrav. Vem, da je Bog pomagal. Tudi vem, da sta pomagala zdravnik in narava. Da je pomagal Lurd, je mo¬ goče, ne vem pa ne... ” “Jaz pa vem, Luiz,” reče cesarica bo¬ jevito, “in nihče me ne bo zadržal, da se ne bi zahvalila. Tudi ti ne!” “Zakaj naj bi te pri tem oviral, dra¬ ga?” reče pomirljivo cesar. “Torej, Luiz, pripravljen si mi izpol¬ niti željo,” hitro zgrabi Evgenija za be¬ sedo. “Zaobljubila sem se v imenu obeh, da bo votlina odprta, če bo lurška voda pomagala...” Luiz Napoleon je komaj zmagoval ne¬ jevoljo. “Zaobljube dela vsak sam zase, pre¬ draga, ne pa za druge. Poleg vsega je Lurd kočljiv političen problem. V tre¬ nutku iz važnih razlogov liberalnih strank ne smem vznejevoljiti...” “žena sem in mati in to je važnejše kakor trenutna politika,” odvrne Evge¬ nija bleda. Samoljubje, častiželjnost in odločnost so ji neprijetno nakazile obraz. Po premolku je dejal z ihto: “Moja vlada je od vsega začetka zadevo odkla¬ njala. In ne samo moja vlada, temveč prav tako tudi francoski episkopat, dra¬ ga. In temu ne moreš očitati ateizma. Mi vsi smo odvisni od javnega mnenja. In današnje javno mnenje odklanja ple¬ sniv misticizem zaostalih ljudskih slo¬ jev. To zavoljo tega, ker se bori za no¬ vega duha. S tem duhom moram iti. Če se mu postavim po robu, me bo uničil. Poslušaj me dobro: Če prekličem za¬ poro votline, umažem lastno vlado, to se pravi, sebe samega. In to ti zahtevaš od mene ? Ali res zahtevaš, da proti vsej politični modrosti udarjam proti du¬ hu časa in brez potrebe razglasim javni preklic?” Evgenija stopi tesno k soprogu in ga prime za roke: “Luiz,” reče z globokim glasom, “ce¬ sar je odvisen še od mnogo močnejših sil, kakor je javno mnenje. Sam čutiš. Zakaj bi se sicer posvetoval z gospo Frossart, z vražarko in prerokinjo? Na svojem položaju ne moreš biti ravnodu¬ šen niti oportunističen, moj dragi. Su¬ veren ne more mimo nebes. Tako si ved no govoril. Zakaj hočeš tokrat iti mi¬ mo? Zdaj, ko se ti obeta največje leto tvojega vladanja? Pomisli! V Franciji izvira milostni studenec, ki kar naprej ozdravlja. Ti sam si dal od njega sinu, ki je bil v nevarnosti...” “Da ostaneva pri resnici, madam,” zaškriplje Napoleon. “Bog ve, da nisem bil jaz...” “Vseeno,” reče Španka. “Loulou je brez vročine. Sila, ki je po nedolžni in blaženi deklici priklicala studenec, nam je izkazala milost. In ti se upaš, da to silo ogoljufaš za plačilo? Misliš v re¬ snici, da je manj nevarno udariti v ob¬ raz Boga in Devico kakor pa tako ime¬ novanega, — duha časa? In po vsem tem, ko si zaobljubil zahvalo ? ... ” “Ti si se zaobljubila, ne jaz,” je obu¬ paval cesar. “Vseeno! Zaobljubljena je! Treba jo je izpolniti. In bolj gre zate, kot zame, za¬ kaj tvoje cesarstvo je na kocki, Luiz...” Cesar je spremil Evgenijo nazaj v so¬ bo, ne da bi spregovoril le eno besedo. Cel dan je bil izredno nerazpoložen. Lepa žena ima nepremagljivo moč, s katero ga zlahka spravi v nemir. Mrzla bo in vedno mrzlejša in končno ledena, da bi bilo najbolje zbežati pred njo v Pariz. Tudi kaj drugega pride v takih dneh na rovaš. Nobenega veselja ni¬ ma za kopanje. Niti delati ne more, kakor bi rad. Niti ponočnih ur ne more uživati z njih stvariteljsko samoto. Naj¬ bolj ga grize misel, ki mu je ostala v v srcu od ženinega govora. Evgenija ima prav. Obljube ne sme prelomiti. Tudi sam je ne sme, čeprav se ni zaobljubil. Sila, ki morda stoji za lurškimi prikazo¬ vanji in ozdravljenji, je lahko prav ista sila, ki stoji za svetovno zgodovino in tudi za italijanskim podjetjem. Ničvrednim paglavcem je lahko biti svobodomislec. Kaj stavijo na kocko? Ali pa se sme največji monarh zemelj¬ ske oble predrzniti, da ne ozlovolji svo¬ bodomislecev, ozlovolji pa tisočkrat moč¬ nejšo silo, ki odloča o zmagi in porazu narodov? Že takšna hladna premišlje¬ vanja so neprevidna, misli cesar, ko se sprehaja med delovnima mizama. Kdo ve, če so v taki sili, ki zahteva popolno predanost, skrita taka pretkana premi¬ šljevanja? Kdor pisari ali prodaja, ta se brez težav razveseljuje nad vražje- verstom. Kdor pa vlada svetu, ta ve iz vsakodnevne izkušnje, da ne gre vse po pravici, da spajanje dogodkov ni odvisno od njega, da je zemlja žoga, polna skri¬ vnostnih sil in protisil, ki zahtevajo ča¬ ščenje in žrtve in jih je treba vedno zno¬ va izvabljati in pomirjati. Da atentator¬ jeva krogla zadene ali zgreši, je dosti manj odvisno od balistike kakor pa od sil, bodisi, da je to troedini Bog, ali vo¬ lja zvezda. Samo vladar doživlja, kako zelo stoji izven spoznanih naravnih za¬ konov, to se pravi, v sredi čudeža. Za¬ voljo tega je vera kraljev in mogočnikov slej ko prej nevera...” Na tretji večer nemega boja z ženo se je mož vdal. šlo je samo še za obli¬ ko, s katero naj bi naznanil svoj poraz. Po dolgem premišljevanju se je cesar odločil za zelo nenavaden korak. Ognil se je poslovnemu načinu. Ker se je sra moval pred ministri, jih je obšel. Niko¬ gar ne bo obvestil: ne Foulda, ne Rou- llando in ne Delanglea. Cesar je napisal depešo za tarbeškega prefekta. “Dohod do votline, zahodno od Lurda, morate za ljudstvo takoj odpreti — Na¬ poleon.” To je bilo vse. Depeša je romala na brzojavni urad. S prepisom v roki pa je romal cesar k cesarici. Evgenija je globoko zardela. “Vedela sem, Luiz, da imaš veliko srce in da si znaš pomagati...” “Resnica je, madame,” ji je odvrnil zelo vljudno, da je lurška Gospa našla v vas odličnega zaveznika...” Šestintrideseto poglavje BERNARDKA MED MODRIJANI Baron Massy drži cesarjevo depešo v roki. Po prvih minutah presenečenja, po hitrem ponosu, ki se mu je pridružila misel nad demisijo, se je brž spet urav¬ novesil in pričel s prirojeno bistro¬ umnostjo razčlenjevati položaj. Najprej telegram sam. Tekst je skop in suh kakor vojaški ukaz. Prav nič ni po načinu Luisa Napoleona, ki je na¬ vodila civilnim oblastem po navadi rad zavijal v vljudne besede in jih često na široko utemeljeval. Skopost teksta kaže na nejevoljo. Če je tekst pristen, je bil cesar prisiljen. Nemara je to delo Ev¬ genije, pobožnih dvornih gospa in talar¬ jev, ki so iz dneva v dan poudarjali pro¬ pagandistično vrednost ‘Turških prika¬ zovanj”. Edino pristojni škof je ostal trd, kot je bil. Ostali kler je že nekaj časa v čudnem gibanju kakor rečni led ob južnem vremenu. Zavoljo dokazane¬ ga, toda nerazjasnjenega čudeža je na¬ stal v oficielnem deizmu in inoficielnem nihilizmu tako mogočen vdor, da se ja začela majati gotovost nevere, kakor tu¬ di negotovost vere. Cesarjeva depeša je živahen dokaz. Glavno vprašanje je: ali je depeša pristna? Dokler ne bo potrje¬ na, ni niti pristna, niti potvorjena, skle¬ ne baron. Dvorski telegram more tudi brez pravilnega podpisa nesti na pošto vsak lakaj. Že zavoljo tega, da varuje cesarja pred mistifikacijo, mora čakati na potrdilo z lastnoročnim podpisom. Tudi je dejanje Njegovega Velišanstva tako v opreki z njegovo običajno nava¬ do, da je čakanje popolnoma opraviče¬ no.