Stev. 39. (Poštno tek. rafan. - C. C. con la Posta). V Trstu, petek 16. novembra 1923. Leto I. Izhaja vsak petek opoldne. Naslov: Trst-Trieste Caaella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, /ista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. ~ wwwv ~^^^-^vmmvvMVVVV- Male novice Mali koledar. Petek, 16. novembra: Edrnund, Sobota, 17. nov.: Evfemija in Tekla. Nedelja, 18. nov.: Odon. Pondeljek, 79. ■nov.: Elizabeta, Torek, 20. nov. : Srečko ali Feliks. Sreda, 21. nov.: Mati božja od zdravja. Četrtek, 22. nov.: Cecilija. Petek, 23. nov.: Klement. Sobota, 24. nov.: Janez od križa. Nedelja, 25. nov.: Katarina. Ljudski koledar za leto 1924 je izšel. Prav potrebna knjiga ! Kaj se je po svetu godi o, kako je v naši deželi bilo, vse dobiš tu. Potem so tu spisi o novih davkih, o živinoreji, o vojni odškodnini, sadjarstvu, čebeloreji itd. Vmes pa so povestice, slike, pa drobiž za smeh. Ta koristni domači koledar stane dve liri. Dobiš ga v slovenskih knji. gamah. Devet let je preteklo, odkar je začela svetovna vojna. Koliko naših fantov in mož je pred 9. leti umrlo v nesrečni Galiciji ! Naši stari vojaki se še spominjajo, kako so generali Auffenberg, Bruder-m,ann in Danki zapeljali avstrijske Polke v rusko zemljo. Cele brigade so Rusi zajeli, ostalo pa je bežalo proti Karpatom. «Edinost» je takrat prav zafrkljivo pisala, da se vrši «zmagovito umikanje avstrijske armade.« Na verniih, duš duš dan so' se naše vasi spominjale tudi teh sinov naše zemlje, ki spijo daleč v tujih mrzlih deželah. Počivajte v miru, bratje ! Slovar slavnih slovenskih mož bo izšel v Ljubljani. V n-jem bo popisano življenje vseh Slovencev, ki so na kateremkoli polju storili kaj važnega za naš narod. Slovar je pre-računjen na šest debelih zvezkov. Založila ga bo Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Prav je tako ! Narod, ki svojih velikih mož ne spoštuje, sam sebe' zaničuje ! . 3800 lir za razkol I Vsi vemo, da izhaja v Gorici izvrstno urejeni «Gospodarski list». Tržaška kmetijska družba je v zvezi z drugimi krogi začela izdajati novo glasilo «Gospodarski vestnik«. V svoji tozadevni seji je podarila 3800 lir za novi list. Ker je ta list razkolniški iti skrajno škodljiv, so omenjeno svo-to vrgli za razkol. Pri £5v. Jakobu pa deca strada in je napol naga ! Ali bi ne bili mogli porabiti svote 3800 lir, da bi 25 niagih otrok oblekli ali da bi razdelili med lačne otročičke 1320 kosil ? Slavik, Slavili, s .takimi dejanji Se gotovo ne pro-slaviš ! Na vsak način pa zna vsak pošten Slovenec, kaj je njegova dolžnost, ko Prejme novi razkolniški list. Spomnite se ubogih otrok in potem veste, kaj storiti. Včeraj smo dobili pismeno bodrilo, naj priobčimo imena tistih, ki bi naročili razkolniški list. Zgodovinska nujnost. Dobili smo v roke en odtis dvojer zione «Nove dobe», ki pa ni izšla, ker je bil odlok o dvojezičnosti preklican. v tej številki je bil članek spisan v Vidmu na prefekturi. V njem Pravi «Nom doba», da je bil odlok, ki Uničuje samoslovenske liste, zgodovinska nujnost. «E’ uma necessita storica». Dragi bralec, ali je bila zgodovinska Tttujnost tudi, da se je Judež obesil i Prav po amerikansko. V New Jorku živi «kralj časopisov«, ki je lastnik nič manj nego 18. dnevnikov; vsi skupaj se natisnejo dnevno v 6,972.512 izvodih. Razun tega je ta gospod Hirst lastnik 13 (nedeljskih listov v skupno 3.400.000 izvodili. Končno je njegova last še 9 mesečnikov, katerih eden izhaja v 1.102.365 izvodih. Samo za eno izdajo teh listov je treba 320 kvintalov papirja, Lansko leto je imel gospod Iiirst samo 12 miljonov tolarjev dobička. Ali si imel kaj denarja v zavodu «Banca di Sconto« ? Kakor mnogi predobro vedo, je šla ta banka rakom žvi-žgat. Kdor je bil takrat «olajšan», naj pošlje prijavo svoje terjatve na «Ban ca Nazionale di Cre-dito» v Rini ali pa na kako podružnico te banke, čas prijave je do 29. decembra. Kdor pride kasneje trakti, bo trkal zastonj. Kako je bilo nekoč. Pred desetimi leti so šli jeseni slovenski dečki v šolo. Na slovens-vi gimnazijo v Gorici jih je šlo 362, na Ihrvaško v Pazinu 185, na slovensko realko v Idrija 150 ! Letos pa so zatrli slovensko gimnazijo in realko v Idriji. V Vidmu bodo odprli štiri razrede tehnične srednje šole za Slov* v> ce. Zakaj ne bi raje v Rimu ah v Palermu ? «Prosveta» je imela leta 1923. včlanjenih 14 društev, večinoma iz Istre in tržaške okolice in pa iz Goriške. Prosveta je razmeroma dobro spala. Poleg «Prosvete» obstoji pa «Prosvetna zveza« v Gorici, v kateri je včlanjena večina primorskih .prosvetnih društev, 104 po številu. Ta zveza je pa — resnici na ljubo povedano, čemu bi tajili! — izvrstno delala. Pepo, Pepo ! V Puli je bil obsojen Josip Bercan ma 6 let in 4 mesece ječe. Po razsodbi so spremili obsojenca v posebno sobo, ki ima. okrižana okna. Popoldne je dobil Bercan. skodelico mineštre. Proti večeru je legel na slam-mico in pazniki, ki so dvakrat sobo pogledali skozi kukalo, so ga videli ležečega. Proti osmi uri zvečer .je čuvaj zapazil, da jetnik visi na oknu. Poklical je na pomoč in odprl vrata. Jetnik se je bil obesil in je že umrl. S hlačnim pasom, ki ga je privezal ob železno okrižje, se je zadrgnil in končal življenje nekaj ur po obsodbi. Nepismenih ljudi, 'to je takih, ki ne znajo ne brati ne pisati, je v državi precej. V Kalabriji je 70%, v Bazilikati 65%, v Pu-ljah 59%, v Abrucih, Sardiniji in Siciliji 58%, v rimski Kampamiji 51%, v Toškani 37%, na Beneškem 25%; najbolj pismena dežela je Pijemont, ki ima le 11% analfabetov. Celokupni dolg naše države znaša 190 milijard lir, za katere treba plačevati letno 8 milijard lir obresti, Ker znašajo vsi državni dohodki 15 milijard, jo razvidno, da gre več ko polovica davkov, pristojbin itd, za odplačevanje obresti. O plačevanju kapitala ni govora. Ni nam z rožicami postlano ! Naše ljudstvo, je silno neumno v primeri s kala-breškim. To dokazuje Statistika. V Kalabriji je glasom uradnega seznama 70% oseb, ki nje znajo ne čiitati ne pisati, na Tolminskem pa celč 5%, na Krasu pa kar 1 od sito. Usoda ptičev na Primorskem. Pod prejšnjo vlado je bil lov na ptiče-pevtce strogo zabranjen. Laška vlada je to prepoved ukinila. Za pristojbino 104 lir smeš poljubno ptiče streljati. Na trgih v Trstu, v Vidmu, v Gorici, v Puli vidiš cele dolge «pat-moštre« z vrvico zvezanih ptičev-pev-ccv, ki jih prodajajo po 20 st. Južnja-ki jih radi kupujejo in si dajo napraviti «uccelletlti con, polenta«. Minulo nedeljo so v Bujali prodali nad 20 tisoč pevcev. Po našem mnenju je to v veliko škodo ! Al* ni greh oropati naše gozdove iin naše drevje najljubših ptičev, in ah ne delamo s tem tudi dejansko škodo gozdarstvu in kmetijstvu ? Judež Iškarijot je. izdal Gospoda za 30 srebrnikov. Nemci v Poruju so v velikanski borbi s Francozi. Vse nemško ljudstvo se obupno bori za svobodo svoje dežele, ki jo je Francoz zasedel. Med Nemci so se našli nekateri, ki držijo s Francozi, pomagajo Francozom za čast ali pa za denar. Voditelj teh izdajalcev je neki doktor Dorten. Pravi Judež! Naši časniki in Reka. «Istra», ki je glasilo istrskih Hrvatov, piše o tej stvari: «Čim so v Beogradu doznali' za ukaz, da se morajo naši listi pisati v dveh jezikih, je ondotna vlada javila rimski vladi, da je naredila proti slovanskim listom rodila tako ogorčenje, da se ne morejo nadaljevati pogovori za Re-Nato je Mussolini dal preklicati tisto naredbo, ki bi bila'v ni čil a naše liste«. Laška šola na Malti. Otok Malta v Sredozemskem morju je pod angleškim oblastvom. Na Malti žive Italijani in Angleži. Vlada je izdala zakon, po katerem se vrši v prvih štirih razredi|h pouk za Lahe v laškem, za Angleže pa v angleškem jeziku; od petega razreda naprej pa se mora vršiti pouk v laškem in angleškem jeziku. Škoda, da mi nismo Maltežarji ! Vojska proti malariji se vodi v Italiji prav uspešno. Leta 1900. je umrlo za malarijo na vsak milijon duš 500 oseb, leta 1914 pa samo še 58 oseb. Po vojski se je malarija, zopet razpasla. Vlada se bori s tem, da suši močvirja, koder se drže nevarni komarji, ki pikajo, bolnim pa daje poceni zdravilo, ki mu pravijo kinin. Preko gore so hudi. Slov. ljudska stranka je imela v Ljubljani zborovanje zaupnikov. Predsednik dr. Anton Korošec je rekel : «Naša stranka je predvsem slovanska stranka. Zato smatramo za dolžnost, da danes ne pozabimo svojih rojakov izven naših državnih mej in protestiramo proti velikim krivicam, ki se jim godijo, in težkim udarcem, ki jih je italijanska roka zadala slovanskemu šolstvu našega naroda v Primorju, da damo duška svojemu gnevu proti temu kulturnemu škandalu. Velika krivica se je zgodila našemu narodu, ko je bil razdeljen in razkosan, ker ima po božjih in človeških zakonih pravo, da se skupno in samostojno politično in kulturno razvija.» Italijanska trgovska mornarica šteje danes 900 ladij, ki imajo prostora za 3 milijone ton. Zaposlenih je 27.000 mornarjev in okrog 25.000 delavcev. MIHEC BENI JIAKCEC Po celem svetu vre in vri, In kaj bo, ko vzkipi? JAKEC: M llicn. Na novo vojna se začne, lil lil CU. Ta dan predaleč ni. Osebne vesti. Profesor dr. Ivan Tul, naš istrski rojak, je bil poklican v Gorico za duhovnega voditelja ondotne bogoslov-nice. Gospod Franc Rupnik iz Uhelj -skega je naredil župnijski izpit. Ekscelenca Jakopič, predsednik deželne sodnije v Trstu, je bil po 52 službenih letih upokojen. Bil je rodom Bric, in lahko rečemo, zadnji višji uradnik slovenskega rodu. Vedež za smeh. Profesor: Kako delimo Jugoslovane ? Dijak: Delimo jih v Kajkavce, čakavce in Štokavee. Profesor : Kateri so Kajkavci ? Dijak: Oni, ki vprašujejo z besedo «kaj». Profesor: In Čakavci ? In Štokavci? Dijak: Štokavci so oni, ki — ki — kupujejo knjige, zvezke in druge po trebščine pri Štoki v Trstu; Čakavci pa oni, ki pred prodajalno čakajo nanje. Uradniki in uslužbenci, ki so še pod Avstrijo službovali in so še vedino v državni službi, pri pošti ali pri sodniji, bodo v najkrajšem času zvedeli, kaj bo ž njimi. To vprašanje vlada pridno študira in bo vse tako uredila, da bo lepo število naših umdnikov prejelo odpustnico. Poglavitni razlog bo seveda »nesposobnost«, v resnici pa odrivanje naših uradnikov. Naše ceste. S 1. januarjem prenehajo delovati organi, ki so v smislu avstrijskih zakonov upravljali deželne ceste. 17. septembra .je tržaška deželna komisija poslala prošnjo za ministrstvo za javna dela v Rim, da se potrdi predlog za novo razvrstitev cest na Primorskem; do danes še ni odgovora. Minister za javna dela, delaj bolj hitro! Japonski otroci so imeli v Toki ju velikansko zborovanje, na katerem so prosili vse vlade, naj delujejo nato, da se ohrani svetovni mir. Ubogi otroci, da bi vi vedeli, kako bridke ure vas-čakajo ! Popolnoma prostovoljno ! Na tržaški postaji so se delavci in uslužbenci pritoževali, zakaj da morajo delati po 10 ur, ko je vendar vlada uzakonila osemurni delavnik. Načelnik, ki je vedel, da gre delavcem za kruh, je pozval delavce k ra-pbrtu. Ko so bili vsi zbrani, je dejal: Mi moremo rabiti le delavce, ki znajo 10 ur delati. Kdor noče delati po deset ur na dan, naj dvigne roko! Niti eden delavec ni vzdignil roke. Nato je šlo na oblastvo poročilo : «Vsi delavci so se enoglasno izrekli za deseturni delavnik.« Popolnoma prostovoljno ! Ali ni svet nor ? Iz cele dežele čujemo pritožbe zoper komarje. Letos so hudi kakor nikdar prej. Pa kam vse so se spravili ! Niti visoko m Erzelju ne dajo ljudem miru. Pe-po iz Koludrovice nam ;je povedal, da so ga v pondeljek ponoči tako pikali, da je zgrabil za puško, da bi jih streljal. — Ali ne obstoja nevarnost, da nam prenesejo malarijo? Strokovnjaki, zganite se, in povejte kaj o tem. Porivanje. Jugoslovenski konzul v Trstu dr Rašič je bil te dni pozvan v Beograd, da ondi poroča o položaju Slovanov v Italiji. Kaj pa to pomeni? Poljska je, kar se tiče velikosti in števila prebivalstva, šesta država v Evropi. Šteje 380 tisoč štirjašlcih kilometrov in 28 milijonov prebivalcev. Združitev več občin. Videmski prefekt je imenoval na Goriškem komisarje, ki naj preštudirajo, kako naj se po več občin združi v eno upravno celoto. Ker ni na vsem Goriškem niti enega sposobnega domačina, ki bi poznal krajevne razmere, je prefekt imenoval za občine Bovec, Žaga, Srpenica, Soča. Čezsoča, Trnovo in Trenta gospoda Vittorelli nobile Romano; za Grahovo, Tolmin, Sv. Lucijo, Volče in Ponikve je imenovan Rodolfo Bian-corosso; za Cerkno, Šebrelje, Šentviško goro g. Oskar Jerabecco; za Kobarid, Kred, Idrsko, Livek, Breginj, Sedlo, Drežnico in Libušnje Giuseppe Panzino; za Biljano, Kožbano in Medano g. Diego Pagatto, za Štandrež, Bilje, Vrtojbo, Renče in Vogrsko Luigi Grion itd. Stroške za vzdrževanje teh komisarjev bo nosila država in deloma občine. Strupen govor je imel na shodu v Ljubljani dr. Ravnihar radi slovenskih šol. Dejal je med drugim: «Mi obsojamo krivice, ki se gode rojakom v Primorju. Tudi divjanje oficielne Italije naših bratov ne bo vničilo. Ni burje, ki bi mogla odnesti našega Primorca in našega Kraševca. Naša duša je užaljena, ko moramo gledati kulturno blaznost, ki jo uganja vlada s svojimi nekulturnimi ukrepi proti narodnostnim manjšinam.» Ko je še nasvetoval bojkot uvozu laškega blaga, je vsa dvorana bučno ploskala. Beneški Slovenci pravijo fašistom «snoparji». Prefektom v Trstu, Trentu, Vidmu, v Zadru in Puli je določila vlada posebno letno odškodnino za bivanje v teh mestih. Prvi trije dobivajo letne odškodnine po 18 tisoč, zadnja dva po 15 tisoč lir. Rimska poslanska zbornica se otvori 29. novembra. Na dnevnem redu bo: Odobritev trgovskih pogodb z raznimi državami, podaljšanje polne moči, sedanjemu ministrstvu. Poslanci bodo vse odobrili. Novi učenjak. Župan Obljubek je imel v Gorici na dan državnega praznika govor, v katerem se j c v imenu «fujorodnega» prebivalstva zahvalil fašistovski vladi za dobrote, ki jih itd. Nas briga, le beseda «tujerodno.» Od kdaj smo mi tujerodni? Mi vemo, da bivamo tod že 13 sto let in da smo turodni. da smo grudorodni, ne pa tujerodni, kakor je izbrbljal govornik. Hudo je, če se ječnem prismodi, še hujše, ako se možgani. Kaj pravi papež ? Nekateri nemški škofje ob francosko-nemški meji so prosili sv. očeta, naj bi po sedanji spremembi državnih mej odredil temu primerno razmejitev škofij. Papež je odgovoril: «Potrpite, ker ni treba. Pred 1925. bo itak nova vojna in kdo ve, kaj potem pride.» O cvetju govorimo navadno le spomladi. Na Reki pa cvete spomladi in jeseni, poleti in pozimi revščina. In to že osem let. Pričujoča slika kaže del luke. Pred vojno je bil tlak gladek ko polizan, sedaj pa raste sredi luke trava in trsje. Rečani so se s peticijo obrnili na rimski parlament, naj izsili od vlade, da stopi v veljavo rapalska pogodba, po kateri se Reka proglasi za samostojno mesto. V peticiji pravijo, da so skoro vsa industrijska podjetja zaprta, dvanajst tisoč delavcev da je brezposelnih, vsied česar ua trpita pomanjkanje dve tretjini prebivalstva. Vseh poštenih ljudi želja mora biti, da se kočljiva zadeva tako reši, da se bo Reka zopet prebudila k novemu življenju. Črni vojaki in Križanki. Vlak iz Gorice. Vagon natlačen. Med potniki dve Križanki od 17. do 18. let. Sprevodnik zapazi pri Križankah dva mala, pa zelo težka jerbasa. Pokliče črna dva vojaka milice. Prideta, pregledata: 20-30 kilov medenine, vojno blago! Mladi Križanki jezno vzklikneta po laško: Vi vtikate nos v vsak d , če še tako smrdi! Črni milit : Ti že skrajšam jezik; v imenu postave sta obe aretirani; v Koroneju bosta odgovarjali ! Nato sta oba milita sedla med potnike in sta stražila Križanki. Na Bivju pride sprevodnik in se pritoži črnima vojakoma, da je v zadnjem vagonu nekdo, ki nima vozovnice in tudi noče plačati voznine. Vojaka vstaneta in gresta s sprevodnikom. V kratkem smo bili pred kriško postajo. Križanki zmečeta vso medenino skozi okno. Potniki gledajo, kaj bo. V Križu izstopi mnogo potnikov, med njimi obe Križanki. Zapiska in vlak zdrdra. Vsi potniki gledajo skozi okno, Križanki pa s ceste kažeta osle. Čez nekaj časa se vrneta vojaka, da bi še do Trsta stražila dekleti. Potniki so se muzali in smejali, vojaka pa sta bila upravičeno užaljena. Denarni dež. V pondeljek so se preoblečeni policaji podali v ulico Vidali št. 10 in so ondi potrkali. Prikazala se je neka Rozalija, stara približno 25 let, katero so vprašali :*«Prosim, ali mogoče poznate nekega Ivana Zacha, ki ga oblastvo išče, ker je ponarejevalec denarja?« Gospa Rozalija pravi: — Nikdar še nisem o njem čula. — Policaji: - Vendarle pa bi radi pri Vas nekaj izvedeli. — Gospa Rozalija: — Prosim, prosim. — Povabila jih je v sobo, jim ponudila stolice ter šla proti oknu, kakor da bi uravnala zaveso, pri tem pa je skrivaj vrgla nekaj skozi okno. Gospodje so to zapazili in so vprašali: — Kaj ste vrgli skozi okno, gospa ? — Rozalija: r— Nekaj klosetnega papirja (za stranišče). Medtem pa so pred hišnimi vrati na ulici čakali drugi preoblečeni policaji, ki so videli padati strahovito množino metuljčkov po pet lir. Gospa Rozalija je namreč vrgla slabo ovit zavojček petlirskih bankovcev na cesto, pri čemer so se bankovci raztresli in tako je padal denarni dež. Gospodje so natančno pregledali stanovanje, našli še 244 bankovcev ter spremili Rozalijo v ulico Coroneo, kjer so ji odkazali brezplačno sobico. V Vipavi je Lega nazionale otvorila svoj videc. S tem je hotela dokazati ljubezen, ki jo goji za nas Slovence. Za laško šolo v Splitu, ki je v Jugoslaviji, je dovolila rimska vlada svoto pol milijona lir. S to svoto naj se nakupi stavba za šolo, pohištvo in potrebne knjige. Razlika med našimi političnimi društvi je velika, posebno v vprašanju vzgoje in značaja. Še lani so hodili na seje pol. društva v Trst osebe, ki so letos zaupniki pri fašistih. Niti eden zaupnik istrskega ali goriškega društva pa še 'ni prestopil. Pozivamo vodstvo našega pol, društva, naj že kaj temeljitega ukrene, da se odvrne škoda našemu narodu. Iz sv. pisma. I. Gospod je dejal : «Blagor tistim, lci trpijo preganjanje zaradi pravičnosti«. Ali je bil kdaj kateri narod tako preganjan kakor je naš ? Ali se ne vrši vse preganjanje samo zaradi tega, ker hočemo ostati to. za kar nas je Bog poklical ? Ali ni Bog ustvaril tudi našega jezika? Vsem piega-njanim pa pravi Gospod : blagor ! Gn, ki je neskončno svet, neskončno zvest, bo tudi obečanje izpolnil. II. Ko se je nahajal kralj Jozalat v veliki stiski, je zaklical : «Gospod Bog naših očetov ! Ti si Bog nebes in Gospod vseh kraljev im vscih. narodov. Sila in moč stia v tvojih rokah in nihče se Ti ne more ustavljati. V svoji stiski dvigamo svoj glas k Tebi. Ti nas boš uslišal in Ti nas boš rešil. O Bog, Ti si naše zadnje pribežališče« Castt komur gre. Rimski romarji. I’o veliki proslavi fašistovskega pohoda v Rim je vodstvo fašistovske stranke izdalo oklic na vse odseke in pristaše širom Italije in v inozemstvu. V tem oklicu piše tudi, da je gospod Mussolini naročil posebno pohvalo slovenskim veljakom, ki so se mu prišli zahvalit za storjene dobrote. — Kakor smo izvedeli, so bile v deputaciji stara rihenberška Ciga, bivša sokolska srajca in hoh-estrajh! — kričavka, nadalje bivša vil-lanska peloliznica, sežanska Mahorka ter devinska Štolfica, ki je noče potrditi za župnika ne vlada ne škollja, in več' lakih veličin, ki so vse dobile brezplačno vozovnico v Rim. Neposlani poslanci. Gospodje so bili povsem svobodni udeležiti se slavnosti, ker je to njihova pravica, tudi sežanski Mahorčič je prosto postal «rimski romar«, toda oni niso smeli zastopati ko same sebe ali svoje somišljenike in nič več : bandelin ni mogel zastopati učiteljstva, zakaj slovensko učiteljstvo ga je davno izk j učilo iz svoje srede, don Žovani Štolfa (pa ni dekan, kakor se podpisuje, niti župnik, ampak le upravitelj), ni predstavljal duhovščine, zakaj on ni član; nili duhovske stanovske zveze, Mahorčič ni mogel zastopati županov, saj so ga fašisti že davno odstavili. Obljubek pa tudi ni mogel v Rimu ničesar obljubili. Obljubiti bi mogel le domačinom v Brdih, in sicer svojim kolonom, da bo med nje razdelil svoje veleposestvo. ■■■■■■■■■■■■■■•■■■ Ljudstvo, zapomni si! Krški škof dr Josip Srebrnič, naš goriški rojak, je povedal o pijančevanju besede, ki so vredne, da si jih zapomnimo: Ljudski grelii. Največ pobojev in pretepov in seveda izbruhov divje togote sovraštva in preklinjanja se dogaja prav ob nedeljah in praznikih. Od prej navedenih 2800 zločinov, ki je sodnija imela ž njimi opraviti, se ji|h, je največ, namreč 537, učinilo na nedelje, da praznikov niti ne štejem! Skratka, alkoholizem je v luči nadnaravnega reda radi neštetih neprestano se ponavljajočih grehov strašen klicar k Bogu za maščevanje in kazein nad ljudstvom, ki mu je vdano. Če bi bila sodba mogoča na podlagi vidnih dejanj, bi lahko rekli, da bi 80 do 30% vseh grehov med Slovenci pre. nehalo, če bi v njih mesto alkoholizma vladala polna treznost. Greh kliče kazen! Kakor si kdo postelje, tako počiva. Z alkoholizmom si slovensko ljudstvo pred Gospodom slabo postilja. Z alkoholizmom si je žc spletlo bič božjih kazni in ga vihti nad seboj; s tem bičem se ugonablja časno in večno, samo sebe kot celoto pa potiska na padec najbolj nečastne narodne smrti. Ni nikakor pesimizem, ki tako govori; do istih rezultatov prihajajo vsi in -teh ni m.alo, ki s te strani naš narod študirajo. Ob veliki nesreči, ki je maš narod z mirom svetovne vojne zadela, je izključeno, da se naš narod ohrani, ko zapravlja ogromne milijardne svote za lastno pogubo. Naša odgovornost. Tako raste odgovornost našega naroda pred Bogom vedno bolj. Kje je naš zagovornik pred Bogom, kje je čiinitelj, ki bi Bogu dajal zadostitev za grehe alkoholizma in oavračal šibe kazni od našega naroda? Kako naj smemo upati v boljšo in lepšo bodočnost naroda kot celote, dokler isti narod na tolike načine in tako •neprestano izziva božjo jezo nad sebe, ker živi v alkoholizmu in božje zapovedi prelamlja, svete dneve one-čašča, čednosti tepta?... Mrtva vera. Bog je neskončno dober; on greh odpušča, če se ga človek kesa in se spreobrne. Ako je alkoholizem po soglasni sodbi vseh vir tolikih moralnih zablod pri nas in glavni faktor, ki odvrača božji blagoslov od ljudstva, tedaj mora biti odpor proti alkoholizmu naša najresnejša za-deva. Vera brez del je mrtva. Naša dolžnost. Slovenci kot katoličani moramo na ta odpor koncentrirati vse sile, da se ob naši veri pokažejo tudi dela, ne dela samo zunanjega sijaja in nastopa, temveč dela življenja po zapovedih! Proti alkoholizmu moramo nastopiti odločno na celi črti! Vse vzojno in prosvetno delo mora biti obrnjeno proti njemu; proti njemu morajo delali naši politiki in gospodarski strokovnjaki ! «MALT LlSTV 3 Obupen klic istrskih kmetov Vodnjansko kmetijsko društvo je priobčilo poročilo, ki pomeni pravi klic obupanih. Evo nekaj glavnih stavkov. Dnevnik «Azione» v Puli je obelodanil 24. oktobra članek, v katerem je tirjal od vlade, da s posebno obzirnostjo ravna z istrskimi kmetovalci, kar se tiče zastanih davkov in pa tudi tekočih davkov v občinah, ki so bile med vojno izpraznjene. Vlada naj še enkrat pr 3-gleda nove davke. Vlada naj nikar ne pozabi, da kmetje ne bodo nikdar pla-fali neznosnih davkov in naj ve, da ne bodo prav nič pomagale eksekucije, ko so je dognalo, da jcmetje absolutno ne zmorejo tistih visokih zneskov za plačevanje davkov. Naše gospodarske razmere. Kraljeva vlada in tisti, ki jo v naši deželi zastopajo, morajo poznati žalostno gospodarsko stanje v naši deželi. Istra ne zadostuje sama sebi. Istrski kmetje se dobro zavedajo' svojega položaja in ako ne bo vlada kaj temeljitega sklenila in zares ukrenila, bodo trumoma zapustili istrsko zemljo. Slabotne kmetije. Vedite, da obstoji Istra večinoma iz malih kmetov. Zato iščejo postranskih zaslužkov in šele z velikanskimi napori pridejo do bornega živeža. Odkod denar za davke? Ako so dohodki od kmetije tako majhni, da ne morejo vse leto rediti družine, odkod naj istrski kmetje jemljejo denar, da bi davke odrajto. vali? Kako naj velika večina kmetov plača hišni in zemljiški davek za leto 1922. in 1923.? Naše kmetije nas redijo nekaj časa dva, štiri, šest mesecev. Da preživimo drugi del leta, iščemo postranskih zaslužkov, ki nam dajo tisoč ‘do tisoč petsto lir, s katerimi si kupimo najpotrebnejše hrane. Odkod naj tcrej vzamemo za davke? Klic na pomoč. Kdor je poklican, naj ukrene. To je klic obupa, ki se čuje dan na dan iz ust kmetovalcev. Zakaj ostajate gluhi na vse te glasove? Ali ne vid*e, da gre naša dežela gospodarskemu propadu naproti ? Tako se glasi poročilo kmetijskega društva v Vodnjanu. Ali ne velja vse to tudi za vse druge okraje na Primorskem? Naš list je že dosti o vsem tem pisal. Vemo tudi, da so oblastva čitala dotiene članke, toda doslej smo govorili le gluhim ušesom. K temu klicu vod-njanskih kmetovalcev dodaje pulski dnevnik tole pripombo. Glas iz Pnle. Mi ponavljamo že stotič, da je gospodarsko stanje istrskih kmetov usmiljenja vredno in da se mora vlada za to kaj pobrigati. Naša kmetija, naša trgovina in naša industrija gredo pozlu. Meščani in seljaki se izseljujejo. Naša dežela vidno peša. Vlada naj razmi-šljuje ! Izvoz kompirja iz Jugoslavije. «Jutro» Piše, da je letošnja letna za krompir sijajna. Upajo na izvoz v Avstrijo, na Francosko, Špansko. List toži, da je Italija prepovedala uvoz slovenskega krompirja pod pretvezo bolezni. Dasi Italija Potrebuje krompirja in je Primorska vedno kupovala gorenjski krompir za strne, je vendarle letos ponovno zabra-bila uvoz jugoslovanskega krompirja. :oo:------------------------ Za znižanje vinskega davka. Istrski Poslanec Pesante je vložil na ministra za finance vprašanje, ali ne misli letos znižati vinskega davka za Istro, ki se nahaja v vinski krizi in ali ne misli določiti davka sorazmerno po alkoholni moči. Nova cukrarna. Na Primorskem se ustanovi cukrarna. Najbrže se bo zgradila v Furlaniji. Sej m sv. Andre ja v Gorici se bo vršil od 3. do 17. decembra. Sejm v Sežani, 12. novembra. Prignanih 500 glav živine po 5 do 6 L; konjev 200 po 1000 do 3000 L; prašičev 150 po 150 do 200 L. Kupčija srednja. Po čem je lira? Dne 14. novembra ei dal ali dobil: ■*& 100 dinarjev — 26.30 L. 10.000 avstr, kron — 3'2 st. 100 č. kron — 66.30 L. *a 100 fr. frankov 127.50 L. Idolar — 23.— L. 1 funt — 100.40 L,- Na grobovih. Nepregledne množico, ki so minule cini z ljubeznijo hodile med grobovi, Prižigale lučke in zaljšale gomile s cvetjem, so živo čutile, da smo mi ži-V6či združeni z umrlimi predniki v Pedeljeno duševno enoto. Spominjali stoo se vsega lepega in plemenitega, kar so nas učili, utrdili smo v nas ljubezen do vsega, kar so nam izrodili ob svojem slovesu. Ob grobu naših mater, pri kostelh naših očetov smo obnovili neomajuo zvestobo do hašega jezika, do vere in postave, ka- tera nam je bila dana od velikih mrtvih. Zavedajmo se, da živi v naši sredi duh naših očetov, da gledajo na mas in naše boje vsi mrtvi predniki, kakor uči to katoliška cerkev. Vsi slovenski borci preteklih stoletij od kmečkih puntov do naših dni, Gradnik, ki je bil obglavljen na Travniku v Gorici, Sirnem'Gregorčič, Volarič, Stanič, Rutar, Krek, Anton Mahnič, preganjanci, mučeniki, zmagovalci, vsi nešteti glasniki in branitelji naših pravic, niso umrli, temveč živijo s svojim duhom. Kako velika in pretresljiva je misel Katoliške cerkve, ki uči, da tvorimo vsi mi, vojskujoče se ljudstvo, živečo enoto z vsemi umrlimi predniki! Ali ne zatrepeče maše srce ob misli, da se borimo pred očmi našilhl velikih mrtvih? Ali se ne vzravna naš pogum in dvigne naša moč, če verujemo, da nam stoji ob strani ljubezen in pomoč pradedov ? (Goriška Straža). Matere, ne obupajte! Našim materam so solze orosile oči, ko so zvedele, da za njih najmlajše otroke ni več slovenske šole. Slovenske matere, bodite uverjeme, da bo prej ali slej tudi ta šolska postava padla, ker na svetu je vse minljivo. V to verujte živo in trdno, kakor da je Bog v nebesih. Danes so pa razmero težke in zdi se, kakor da ne bo pomoči in tolažbe, dokler se ne prebudi v srcu italijanskega naroda usmiljenje do vas in vaših otrok. Zapomnite si pa eno: otroci so še vedno vaši. V tujo šolo sicer morajo, sili se ne morete upirati, a v domačo hišo nikdo ne sme vstopiti, proti vaši volji! In tu pod domačo streho so otroci popolnoma vaši in vi jih boste vzgajali po starih običajih, ki so bili vselej slovenski in krščanski. Zavedajte se torej te dolžnosti, zakaj za otroke boste dajale odgovor pravičnemu Bogu! Zato v tej žalostni uri ne obupajte! Slovenski otrok bo ostal pošten, krščanski Slovenec, če boš ti, sloven- ska mati, za to skrbela v domači hiši. Obračajte se do Boga večne Pravice, zbirajte vsako jutro krog sebe svoje otroke in molite z njimi: Molimo za slovanski rod! Bog ga čuvaj, Bog bodi z nami! Škof dr. Anton Mahnič in ljubezen do naroda. Anton Mahnič, ki je živel in delal samo za narod in je po preganjanju tudi umrl, je eden izmed največjih mož, ker jih je rodila slovenska mati. Maklnič piše o ljubezni do naroda takole: «Od naroda imamo brezštevilnih duševnih in časnih dobrot, imamo materni jezik, razne šege, zavest, da smo udje obširne družine, da z nami sočustvujejo milijoni krvnih bratov. Ljubezni do naroda nam torej ne veleva le čut srca, ampak nam jo nalaga tudi hvaležnost. «Bodite htvale-žni!» opominja apostol Pavel. Prav in pohvalno je tedaj, da se veselimo radi lepega in dobrega, katero se nahaja v našem narodu. Prav je in samo na sebi razumno, da se rajši poslužujemo materinega jezika nego tujega, da ta jezik gojimo, da želimo, da bi ga spoštovali tudi tisti, ki govore drug jezik. Tudi je prav, d&, dolžnost, da pospešujemo z vsemi dovoljenimi sredstvi narodovo blaginjo.« DELAVSKI VESTNIK. Družinski vrtički. Kdor je kedaj potoval po severnih deželah, zlasti po Nemčiji, je opazil krog vselili mest, tudi najmanjših, zanimiv pojav. Vsa nezazidana zemljišča predmestij in pri večjih mestih tudi vsa najbližja okolica so kar posejana z malimi vrtiči. Težko je dobiti tam delavca ali uradnika, ki bi ne imel v najemu ali v lasti koščka zemlje (400 do 800 kvadratnih metrov), katerega primerno ogradi, postavi vanj utico in ga potem skrilo obdeluje. Ob nedeljah popoldne je potem vse živo po teh vrtičih. Vsak naloži svojo družino, ter jo odvede na vrtač, kjer zalivajo, plevejo, preseja-jo, berejo, se pomenkujejo itd., zvečer pa se vrnejo domov čili in veseli ter obloženi s salato, grahom, fižolom in drugo zelenjadjo, ki so jo sami pridelali in ki jim zadostuje za par dni. Kdo ne čuti silnega vzgojnega, zdravstvenega in socialnega pomena teh vrtičev za delavstvo in srednje sloje? In pri nas? Če smo odkriti, moramo priznati, da je skoro edini kraj za razvedrilo našega delavca ali u-radnika — gostilna. V delavnikih zahaja tja sam, ob nedeljah pa z vso družino. Kako velikega vzgojnega, zdravstvenega in gospodarskega1 pomena bi bilo, če bi uvedli to «fili-strsko« nemško navado tudi k nam ! MALI OGLASI Na slabi poti. Komunisti so enega kozla ustrelili. Zahtevajo, da noben zaveden komunist ne sme verovati v Boga,. Tako se glasi sklep III. inter-naeijonale v Moskvi, ki je objavljen v vseh listih. — Mi mislimo, da bi vsi delavci morali skupno iti v boj za kruh, Ali je mar tudi kruh liberalen, klerikalen, demokraški, socialističen in komunističen? Kruh je samo eden in vsi delavci, pa naj verujejo ali ne, se morajo boriti zanj. Tako mislimo mi. Ne moreš napraviti večjega veselja podjetnikom, kakor če začneš trositi razpor med delavce. Pustite vsakemu svobodo, dragi prijatelji, in Skrbite raje za to, da delavci pridejo do zasluženega kruha! stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 20 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20“/ popusta. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen Vipavec, istrski lelošk in kraškl teran. Na debelo in za družine via Cunicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Gonjenemu občinstvu se priporoča Franc Štrancar. ZASEBNA GLASBENA ŠOLA prof. Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvišje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija,1 akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste : latinščina, liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Sprejema učence tudi med letom. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po. Umio 5. KRAŠEVEC želi otvoriti trgovino z mešanim blagom. Veletrgovci, ki mu hočejo dajati biago v razprodajo, naj se javijo. Naslov pri upravi lista. NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup raznovrstnega blaga samo na debelo za prepodajalce v Trstu, via S. Nicolo 19. 15 LETEN izvrsten mladenič išče poduka posebno v mizarstvu ali v drugem rokodelstvu. Naslov Ivan Kjuder, Ka-lje 16, Sežana. Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Plazza Ober-dan št. 3 (Hotel Enropa) to. 44-23. POZOR! Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina). ADRIA-ČEVLJE Izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu |K dobiš v prodajalnah: Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah. Ceno oglasov: za en centimeter vi-šine v eni koloni štiri lire. Popusti: pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 19 kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od it o, pri 52 kratri 30 od sto popusta. ''■H, Kai nam s deiele pišejo GORICA. V Vidmu je umrl komendiatof Fui lani. glavni urednik «Giornala di Udine». Bil je Istran in je iz Istre prinesel vse sovraštvo, ki je iz lista dihalo proti Slovanom. Zlasti se je list zadnje čase vrgel proti goriške-mu društvu Edinost in proti poslancu Ščeku, ki g,a je držal za najbolj nevarnega nasprotnika potujčenja Slovencev; zato je list pozival na nasilje, da treba «mrhovino», kakor je imenoval poslanca, iztrebiti, da ne okuži ljudstva. Spričo smrti mu vse odpuščamo. Pokojnikovo truplo naj v miru počiva, Bog pa bodi njegovi duši milostiv sodnik ! IZ GOR. KRASA. 28. oktobra se je vršil občm zbor Hranilnice in posojilnice v Tomaju Iz poročila načelstva je bilo razvidno, da se nahaja na§a zadruga v krizi. Prvi vzrok krize je naložba čez 400.000 K pri Zadružni zvezi v L ju bljani, drugi vzrok pol milijonsko posojilo siežiainski aproviziaciji, kia tero je izročil takratni predsednik oktobra 1918. g. Žnidarčiču brez vednosti ostalega odbora. Slednje je tu di deloma še nevrnjeno; ziato je bilo firfsdmet seveda hudih očitanj. Izvolil se je nov predsednik, g. župian Jos. Gerbec, bivši tajnik g. Vrana, in splolhl nov odbor. Videlo se je, da je med našim ljud stvom vse premalo ali skoro ni-č razumevanja in zmisla za zadružništvo. Skoro vse zavisi od par oseb ki vodijo zadruge. Dokler se naše ljudstvo izobrazi in ne pridobi zadružnega duha, zadruge ne bodo u spe vale. Tu ima naše časopisje in razumništvo še mnogo dela, ki pa se ga je treba lotiti. Tik pred trgatvijo mas je obiskala povodenj s točo. Slednja nam je uničila po nekaterih krajih večino trgatve in ajde. Najhujše je tolkla okoli Repentabra, Krepelj in Križa; manj v Tomaju, še manj pa v Dutovljah in Šepuljah. GRAHOVO. Užaljeni Občinarji občine Grahovo prosimo slavno uredništvo «Edinosti», naj bi naše občine ne imenovalo Sera-valie. kakor se je to zgodilo v številki od 11. novembra, ampak vselej le Grahovo, ker je to edina pravilna označba za našo občino. (Sledijo podpisi). NA PIVKI v novembru. Na praznik vseh svetnikov se je odkrila in blagoslovila spominska plošča v spomin na v vojni padle iin pogrešane vojake štivan-ske duhovnije. Matenja vas ima devet, Rakitnik ter Grobišče pa po dve žrtvi. Plošča je vzidana v klonici (pred vhodom v eerkev, pod zvonikom) štivanske cerkve. Delo sta izvršila lepo, umetniško in poceni kamnoseška mojstra Ivan in Anton Čufar iz Bazovice 130., ki ju priporočamo. Vzidal pa je ploščo zidarski mojster Jakob Krnel iz Prestranka. KALCINE pri Izoli. Dragi Mali list, ali Giornaletto, kakor si bil en teden prekrščen po m.ušlinskem ukazu. Pri nas velja stara pravljica, da kdor je enkrat, prekrščen, živi vsaj še deset let. I)osi°j smo te izposojevali od sosedov, zdaj pa te bomo naročili, ko smo gotovi, da učakaš deset let. Povemo ti obenem, da te čitamo z velikim veseljem, ker smo iz branja videli, da si naj-pošitenejši list. Z veseljem te pričakujemo ! Pozdravljamo te ! (Sledijo podpisi). KOPER. Pri nas bodo ustanovili sirotišnico, v kateri bodo vzgajali sirote iz Istre. Vlada je dala prispevek 77 tise! lir. DEKANI. Večkrat čitam vaš list. ki se mi je zelo priljubil, zato ga naročim. Pošljite mi tudi nakaznico, da vam pošljem denar. Ako mi ne bo mogoče precej plačati, potrpite, ali plačal bom gotovo. Pozdravljeni ! P. T. BORŠT. Hvala Bogu, tako vzklikajo vsi po šteni vaščani. Zopet en križ manj. Frajla Šavli je odšla. Upali smo, da se spreobrne, toda se ni dala. Savel je postal Pavel, Šavla pa ne bo nik-kdar Pavla ! ROLJUNEC. Križ je k nam privandral. Komaj je prišla, je že začela sitnariti. Obrekuje pa prednico, da se vse kadi. Naj bo lepo dobra, ali naj zbere prtljago. Blunčan. BRIKSEN. Slovenski planinci, ki služijo pri 6. polku, pošiljajo prisrčne pozdrave vsem rojakom. ŠKOFIJE. Dragi Mali list, to je prvi dopis iz naše vasi, čeravno že več mesecev izhajaš. Moje vrste so naperjene proti plesom, ki se tu vršijo vsako drugo nedeljo, dasi živimo v revščini. V naši vasi so vsi po večini delavci, ki so delali ali še delajo v miljski ali tržaški ladjedelnici; sedaj jih je več ko polovica doma. Nekateri zidari-jo, pa le po malem, ženske pa pere-jo, le to je škoda, da dekleta preveč izdajo 'za Židane obleke, da se postavijo kakor mestne gospodične. Prihodnjič popišem maše veseljačenje. POSTOJNSKO PISMO. V enem mesecu so se zgodile v našem mestu kar tri smrtne nesreče. Dne 14. okt. se je zaletel tukajšnji zobotehnik 25 letni Alojz Stepič na cesti proti Kazarjam v brzojavni drog s svojim motocikljem, si razbil glavo in ostal na mestu mrtev. — Dne 28. okt. so našli 69 letno Barbaro Šibenik ob domačem studencu mrtvo. Glava je tičala v vodi. Preiskava je dognala, da jo je zadela k&p. — Dne 8. nov. so našli ob že lezni cesti pri kolodvoru mrtvega, od vlaka prerezanega Angela Regini, voznika, doma iz Rimini, starega 23 let. Skočil je pod vlak. Vzrok : slabe gmotne razmere in dolgovi. * * * V postojnskem okraju kmalu ne bo več nobenega župana, V Postojni je pa občni komisar že nad eno leto. Ta stane na leto občino rednih 9 tisoč lir brez stroškov za pota, ki bodo tudi gotovo občutni. Sedaj so pa dobile komisarja še občine Št. Peter, Slavina, Hrenovice. Kje »on aša prava ? Pa saj tudi v starem kraljestvu ni nič boljše. Tam so razpustili, kakor beremo, 2 tisoč občin tekom enega leta. Kakor slišimo so se davki zelo neenakomerno razdelili. Posestniki prav velikih posestev bodo plačali malo, mali kmetje so pa zelo udarjeni. Ko izvemo kaj bolj natančnega, bomo že svoje povedali. — Davke je prevzela v zakup neka nova banka, ki začne že te dni svoje poslovanje. Brinje. V nedeljo so se vračali gorenjski fantje in dekleta od Hrenovic od cerkvene slovesnosti. Ko so zagledali nekega domačina, so začeli fantje prav surovo vpiti nad vaščanom in ga zmerjati, da jih ja dol v Čuka na palico. Jaz sem bil na poti in sem ta prizor z žalostjo gledal. NASA POŠTA. Briksen, A. V. Iskrena Ihivala ! — škofije. Nadaljevanje pride. Zahvalimo Vas ! Brinje. Ni za v list. Tožite jih: ! D= fl, Grusovin v Gorici: Piazza VIttoria (Travnik) v hiši Paternolti 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop. Uvozna in izvozna tvrdka Skladišča: TRST, V. Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. St al>. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8 Tri vprašanja! Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list ? Ali inserirate v Malem listu? •llllllllJpilllUlll|llllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllll«llllllllllllllllllllllllll!IIIIIIII||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllillll« r; mudijo™ i82s - inkasirane premije fr. 107.849.fi33 TRST, Via Valdirivo 32 Casella postale centro 290 — Telefon št. 40-66 Ker bo glavno zastopstvo v Trstu reorganiziralo celotno ozemlje s tem, da bo ustanovilo nova zastopstva po občinah, se vabijo vse~osebo, ki se smatrajo za sposobne vršiti resno ta posel, da pošljejo£konkretne ponudbe na našo družbo. Družba UNION razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki dovoljujejo, da”"irevidira kar najhitreje tudi največje nesreče in vsled tega bodo agenti uživali močne provizije in morebitno tudi mesečno plačo.