Natisov 15.000.
„Stajerc"   izhaja   vsaki
jielak.datiran z dnevom
prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
5    kron,    za   Ogrsko
6  Iron 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 7 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne St.se prodajajo po 12 v,
Uredništvo   in   uprav-
ništvo  se   nahajata   v
Ptuju,   gledališko   po-
slopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in s. sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/i strani K 40— za >/« strani K 20 — za '/s strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za >/si strani K 250 za Va« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
Stev. 49.
V Ptuju, v nedeljo dne 9. decembra 1917
XYIIL letnik
Prvi žarek miru
Premirje z ruskimi armadami. — Uspešni položaj proti Italiji. — Nemške zmage nad Angleži. — Uspehi na Balkanu. — Hindenburg o miru. — Prvaški voditelji rujejo proti miru.
Zadnji teden spada med najvažnejše v tej svetovni vojni.
Prvič je treba omeniti, da se je junaškim nemškim četam na zapadu posrečilo, prizadeti glavnim vojnim povzročiteljem Angležem hude udarce. Nad 6000 Angležev je bilo vjetih, nad 100 angleških kanonov zaplenjenih. To je hud udarec za Anglijo, ki je ravno sedaj tako gostobesedno proglašala svojo nepremagljivost in se šopirila kot zmagovalka nad vso Evropo.
Drugi važni dogodek je vsekakor ruska ponudba za premirje in za pričetek mirovnih pogajanj. Premirje je danes že skoraj sklenjeno in Rusija bode, ako ne pride do nove revolucije, kmalu izločena iz bojujočih se držav. S tem se mora tudi zapeljana izdajalska Rumunija pripogniti. In tako se približujemo zmagovitemu miru. Prvi žarek miru je zasvetil nad krvavo Evropo!
Zanimiv je pa pretekli teden tudi v no-tranje-političnem oziru. Prestolni govor našega cesarja in govor zunanjega ministra sta velepomembni izjavi, ki jih nikdo ne more prezreti. Proti takim izjavam pač ne more nikdo uspešno hujskati . . .
Upajmo torej, da bode pretekli teden pomenil začetek novega časa in da nam bode ta novi čas prinesel mirno, srečno bodočnost!
Laški napadi ob Brenti.
Avstrijsko    uradno   poročilo   od četrtka.
K.-B. Dunaj, 29. novembra. Uradno se danes razglaša:
Ob Brenti in na Montu Tombo bili so italijanski napadi odbiti.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 29. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Močne naskočne čete pripeljale so vzhodno od Merekema 1 oficirja, 46 mož in 2 strojni puški iz belgijskih črt. Na drugih krajih le artiljerijski ogenj.   — Armada nemškega prestolona-
slednika. Na obeh bregovih M a a s e se je ogenj oživel. Lastne poizvedbe so potekle ugodno. Pri Dieppe bil je en francoski sunek  zavrnjen.
Italijanska fronta. Italijanski napadi proti našim pogorsnim postojankam na zapadnem bregu Brente in na Montu Tombo so se izjalovili.
Prvi generalkvartirmojster
Ludendorff.
Uspehi v Albaniji.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 30. novembra. Uradno se danes razglaša:
Italijanska fronta. Na Beneškem   artiljerijski   ogenj   menjajoče se sile.
Albanij a. V noči na 28. novembra izvršili so ob spodnji V o j u s i bosansko-her-cegovinski lovci uspešno podjetje. Sli so skozi kakor mož globoko reko, predrli do druge italijanske črte in pripeljali seboj vjete ter veliko število materijala.
Šef generalštaba.
Težke izgube Angležev.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 30. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V Flandri-j i ljuti artiljerijski boji. Lastni naskočni oddelki sunili so na raznih mestih v sovražne postojanke in pripeljali seboj veliko število vjetih Francozov in Angležev. — Na bojišču od C a m b r a i napadel je Anglež v ranem jutra po ljutem ognjenem učinku naše postojanke zapadno od Bourlona. Pod težkimi izgubami bil je odbit. — Armada nemške-g a prestolonaslednika. Eno lastno podjetje napadalnih čet severno od Braye imelo je polni uspeh in nam prineslo vjete. — Armada vojvode A 1 b r e c h t a. Na mnogih krajih živahno delovanje Francozov. — Od 24. p. m.   izgubili   so   naši   nasprotniki   v zračnem
boju in   po   odpornemu   ognju   30 letal in 2 balona.
Prvi goncralkvartirmojster Ludendorff.
Boji na Montu Pertico.
A vstri j s k o ur ad no poročilood sobote.
K.-B. Dunaj, 1. decembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Na Montu Pertico   bili  so  italijanski   sunki   odbiti.
Albanija. Zapadno od K o r c e preprečili so albanski prostovoljci s takoj zapri-četim protisunkom en francoski napad.
Šef generalštaba.
Nemci vjeli 4000 Angležev.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. U er.lin,. l.-Ueeeui'ui<t. (\V.-D.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta; Bitka pri Cam-braiu se je včeraj nanovo z veliko ljutostjo vnela. Lastni protisunki v izboljšanje naših postojank imeli so polni uspeh. Najmočnejši ognjeni učinek artiljerije in minskih metalcev napravil je naši infanteriji pot v sovražne postojanke. Med Men ores in Bourlonom in vun iz Fontaina ter L a F o 1 i e vrgli smo sovražnika nazaj na vasi Craincourt, Anneux in Can-t a i n g. Na obeh straneh od Bauteuxa zavzele so v naskoku naše čete od S c h e 1 d e sem visočine na zapadnem bregu reke, predrle prve sovražne črte in zavzele vasi G- o u-n e 1 i e n ter V i 11 e r s-G u i s 1 a i m. Ljuto se braneči sovražnik je imel težke izgube. Vj eli smo 4000 Angležev in zaplenili več baterij. Proti-napadi, ki jih je vodil nasprotnik zvečer tudi pod vporabo pancerskih vozov in kavaljerije, razbili so se z velikimi izgubami. Ojstri ognjeni boj trajal je na bojišču skozi celo noč.
Italijansko bojišče. Napadi Italijanov proti Montu Pertica so se izjalovili.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 2. decembra. Uradno se danes razglaša:
Na Montu P e r ti c o bil je zopet en italijanski napad zavrnjen. Drugače na Beneškem ničesar poročati. — Ob spodnji V o-j u s i poteklo je neko podjetje napadalnih čet uspešno.                        Šef generalštaba.
Nemci bijejo Angleže.
Nemško uradno poročilo od  nedelje.
K.-B. B e r 1 i n, 2. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
—   2   —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči
moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
Zato jo  je  priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, romarje itd.
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Kupprechta. V Flandriji se je ogenj povečal. Boji pri Cambraiu trajajo naprej. V oddelku od Jurchy in Bourlona razvilo se je po uspešnih lastnih podjetjih popoldne živahno artiljerijsko delovanje. Sovražni inlanterijski napadi so bili zapadno od Moevresa z našim ognjem zadušeni. Vzhodno od Moevresa so se razbili v naših črtah. Vas Masuieres bila je od sovražnika očiščena; pri temu se je pripeljalo nekaj vjetih. Močne protinapade obračal je sovražnik z nanovo pripeljanimi silami proti mu na zapadnom bregu S c h e 1 d e iztrganim postojankam. Po ljuti, do teme trajajoči borbi vrgli smo sovražnika nazaj. Iz E p e h y j a jezda-joča indijska kavaljerija bila je postreljena. Isti neuspeh so imeli infanterijski napadi, ki jih je pričel sovražnik po močni artiljerijski pripravi proti našim črtam zapadno od Vend-h u i 11 e. Včerajšnji dan stal je Angleže posebno težke izgube. V naši roki ostalo je več sto vjetih. Na bojišču spravilo se je doslej 60 zaplenjenih angleških kanonov in več kot 100 strojnih pušk- —■ Armada nemškega prestolonaslednika. Severno ob Pinona pripeljale so naskočne čete od uspešnih podjetij nekaj vjetih. En francoski sunek zapadno od P rini o n t a se je izjalovil.
Makedonska fronta. Med jezeroma O c h r i d a in P t e s p a ter ob C er n i se je ogenj oživel. Zapadno od jezera Ochrida in ob Vardarju uspešni poizvedovalni boji.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Premirje na ruski fronti.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 3. decembra. Uradno se danes razglaša:
V zadnjih dneh se je na mnogih oddelkih ruske fronte od divizije do divizije in od k6ra do k6ra premirje sklenilo. V pokrajini Pripjeta je ruska armada z nje nasproti stoječimi poveljstvi zaveznikov formelno premirje sklenila. Neko rusko odposlanstvo prekoračilo je včeraj naše črte, da doseže s pooblaščenci zavezniških armad premirje  na  celi   ruski fronti.
Na italijanskem bojišču in v Albaniji nič novega.
Šef generalštaba.
Nemci vjeli 6000 Angležev in zaplenili 100 topov.
Nemško uradno poročilo od p o n d elj k a.
K.-B. Berlin, 3. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Po ljutemu bo-benskeiru ognju pri lunini noči napadel je Anglež včeraj zjutraj z močnimi silami naše postojanke  pri in severno   od  Paeschen-
d a e 1 e. Nemške čete vrgle so sovražnika v krepkem protisunku nazaj in so napravile 60 vjetih. Po zavrnitvi napadov je ogenj opešal. Zvečer se je mimogrodoč zopet povišal. — Na bojnem polju od Cambraiaje bilo čez dan le v nekaterih oddelkih ognjeno delovanje živahno. Zvečer napadel je sovražnik po močnem povišanju ognja med J u c h y in Bourlonom. V ljutih bližinskih bojih bil je zavrnjen. En angleški delni napad pri L a Vaequerie se je izjalovil. V protisunku se je 9 topov in 18 Strojnih pušk zaplenilo. Število od 30. novembra sem vjetih Angležev znaša 6000 mož, zaplenjenih kanonov pa nad 100. — Armada nemškega prestolonaslednika. V A r g o n i h se je pri uspešnih podjetjih napravilo vjete. — Armada vojvode Albrechta. Živahno sovražno delovanje v dolini T h a m in in v Sundgau traja naprej. — V zadnjih dneh izgubili so naši nasprotniki v zračnem boju in vsled odpornega ognja 27 letal in 2 balona.
Vzhodno bojišče. V mnogoštevilnih oddelkih ruske fronte se je od divizije do ! divizije krajevni mir orožja sklenil. Z neko I rusko armado v pokrajini Pripjeta do južno od Lipe in z večimi generalskimi poveljstvi se je sklenilo premirje. Nadaljna pogajanja SO V toku. Eno rusko odposlanstvo je dospelo v poveljstvenem okolišu feldmaršala princa   Leopolda   bavarskega   v    dosego
splošnega premirja . . .
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f i.
Razprave za premirje so že pričele.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 4. decembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Artiljerijsiri ogenj se-je deloma .povišal. Večja bojevna delovanja so izostala.
Vzhodno bojišče. Včeraj popoldne so razgovori glede premirja na ruski fronti pričeli.
Šef generalštaba.
Angleži zopet tepeni.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 4. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolon. Rupprechta. Na flandrijski fronti se je ogenj povišal od opoldneva sem med Poelcapelle in Gheluveltom do velike ljutosti. V večih valovih napadla je angleška infanterija severno od Gheluvelta; v ognju in protisunku bila je zavrnjena. — V severnih oddelkih bojnega polja pri Cambraiu bilo je artiljerijsKo delovanje pri J u c h y in Bourlonu mimogredoč živahno. Manjši boji v prednjem polju potekli so uspešno. V južnih   oddelkih   vršili   so   se  čez  dan   med
Solkan.
Prinašamo sliko od Italijanov pri njih begu razstre-ljenega mosta čez Sočo pri Solkanu.- Razstrelba lepega mostu Italijanom seveda ni mnogo pomagala, kajti naši pionirji so kmalu znali vstva-riti prehod čez Sočo in Italijani so bežali . . .
Zahtevajte
^     povsod
,Stajerca4
OievondenJtdienerngesprengieJsonzgBruj&ebeiSalcano.^
Marcoing in od Peronne v C a m-brai vodeči cesti krajevni, jako ljuti boji. Neumorne v napadu z ročnimi granatami in bajonetom odvzele so naše čete Angležem ljuto hranjene jarke. Zaman je poskušal sovražnik, da bi jih zopet pridobil. Naše čete vzele so v naskoku vas L a Vaequerie in so jo obdržale proti večkratnim angleškim protinapadom. Vjeli smo več kot 500 Angležev.
Vzhodno bojišče. Razprave za premirje na ruski fronti so že pričele.
Italijanska fronta. Pri dobremu vremenu bilo je artiljerijsko delovanje v nekaterih oddelkih živahnejše nego prejšne dni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Resnica o Italiji.
Uvodnik v listu „Honnae libre" izjavlja, da sedaj, ko je ofenziva centralnih držav zastala in se italijanska armada popravlja, se more o tej končno povedati resnico. Številke o vjetnikih in plenu Avstrijcev so resnične. K tem treba prišteti še 400.000 mož italijanskih armad, ki so bežali nad 200 km daleč od vojne zone, deloma celo do Rima. Člankar pravi, da na Siciliji, Sardiniji in v rimski Campagni in v mnogih drugih krajih so bile že zdavnej cele vasi polne dezerterjev. Po večini so bili taki, ki z dopusta niso hoteli več na fronto, orožniki pa se jih niso upali prijeti. V Turinu, Genovi, Raveni in drugod je prišlo do javnih uporov, ker je prevarjeno ljudstvo Anglijo in Francijo dolžilo, da sta krivi nesreče Italije. Ljudstvo je bilo dejansko pripravljeno, napraviti revolucijo, kar je odmevalo tudi iz raznih govorov na Monte-citoriju. Sedaj, tako zaključuje članei, je vse to premagano. Onih 400.000 dezerterjev in vsi skriti dopustniki hitijo navdušeni v vojašnico, da se povrnejo na fronto in ententne dohajajoče čete pozdravlja z veseljem ono prebivalstvo, ki je še pred dnevi psovalo entente. „Italie" poroča, da rok za povrnitev dezerterjev je podaljšan do 30. novembra in da se priglaša skrajno veliko število dezerterjev.
Bogastvo italijanske armade.
Poročevalec „M. N. N." piše: Bogastvo ki leži na cesti po italijanskem umiku, j tako veliko in pohod naših čet tako nage da vkljub temu, da je najbogatejša proj plena že v zaledju naših bojnih čet, še ved ni bilo mogoče, vse pobrati in urediti. Seveda so si Italijani nabavili vse to z denarjem drugih ententnih držav. Druga armada, ki je tekla pred nami, je bila tako opremljena, kakor si mi tega ne moremo priželeti. Iz tega dejstva sledi važnost, ki jo je polagala ententa na sunek proti Trstu. Cesta Furlanijo priča o izvrstni sanitetni preskr v okvirju italijanskih armad. Vsakih 500 korakov je bila sanitetna postaja z vso opremo lekarne in zdravil ter obvezil, veliki avto mobili za transport ranjencev. Vplenjenih avtomobilov in priveznih vozov je okoli 1000. Precej je tudi osebnih avtov in na stotine drugih vozov vseh konstrukcij. Pri Palazolu so pustili Italijani cel vlak čevljev, obleke, perila, vina itd. Slika s te ceste kaže, da je bil italijanski vojak navajen dobro živeti.
Iz bojev med Piavo in Asticom.
Iz vojnih poročil: Bojno delovanje na novi italijanski fronti se koncentrira za ve6 dni na gorovje med Piavo in Asticom. Tukaj se je priključila preko Feltre na severnem krilu armade generala Belowa prodirajoča Krausova skupina onim delom Scheuchen-stuelove armade, ki so stopili na italijanska tla po izvršenem očiščenju Suganske doline in zavojevanju zapor pri Primolanu na obeh straneh kanala Brente. Italijani se tukaj najljutejše upirajo, ker spoznavajo nevarnost, kaj pomeni nadaljno prodiranje zaveznikov na tem prestoru. Sovražnik pa je vržen že na zadnjo gorsko barijero   in  obupno   brani
S
i -
Q0
na planoti Sette Comuni pristop v beneško nižino. Onstran Asiaga na gorovju so je utrdil. Njegovo najsilncjše oporišče je hrib Meletta soverno-vzhodno Gallia. Obupno se oklepa te gorske pozicije. Bojno ozemlje je hudo, luknje v snegu in zemlji so cesto edino varstvo, ognja ni mogoče prižgati niti ponoči, ker je sovražnik preblizu in noči presvetle. Gorske vasi so razdrte in ne .dajejo nikakega zavzetja. Vzpodbujevalno /Učinkuje bližina nižine. Vse dela, vse giblfe, da pričeta ofenziva ne zastaja^—fe-sovražnikovih ukrepov se vidi, da računa z novo fazo bojev. Sovražnik je koncentriral s postavljeno sedmo svojo armado sedaj vso svojo vojno moč med Piavo in Adižo na frontnem loku, širokem okoli 170 kilometrov. Na tirolski zapadni fronti od Ortlerja do Adiže stoji slejkoprej prva italijanska armada. Francoske čete so došle na prostor severno Verone.
Voj,
)jna na morja.
Potopljeno. W.-B. Berlin? 29. novembra. Vsled de-ovanja nemških   podmorskih   čolnov   bilo je severnem bojišču zopet 3  parnikov   in   1 adernica potopljenih.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Napad avstrijske mornarice.
K.-B.   Dunaj, 30. novembra.   Iz   vojno-
'-kovnega urada se poroča:
Dne 28. novembra v ranem jutru odplule so skupine naših torpednih ladij v poizvedovanje italijanskega obrežja. Ena skupina opazila in obstreljevala je južno izliva Meteura en tovorni vlak. Lokomotiva jo eksplodirala. Vlak je bil močno poškodovan.    Med obstre-
'evanjem   stale   so  ladje   pod  brezuspešnim
gnjem  neke  srednjo-kaliberske   baterije   na suhem.   Ena  druga  skupina ladij  borila se je
roti srednjim topovskim baterijam pri C o r-sinu in Rimini.     Med in po obstreljeva-
'u bile so  ladje   brezuspešno   od   sovražnih
etalcev obstreljevane.   Pri vrnitvi opazilo se 'e več sovražnih ladij, ki so se umaknile na-
adu in odplule proti severnemu zapadu. Se-ažne ladje pri A n c o n i bile so  od enega
omorskega letalca z bombami obložene.  Vse
aše ladje in vsa naša letala so se  nepoško-
ovana vrnila.
16.000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, 30. novembra. Zapadno južno-zapadno ceste od Gibraltar a popili so nemški podmorski čolni zopet 5 parkov in 2 jadernici s skupno  16.000  brutto-egister-tonami.
13.000 ton potopljenih.
W.-B. Berlin, i. decembra. Novi uspehi  podmorskih   čolnov  v  zatvornem okolišu okrog Anglije: 13.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice.
21.000 ton potopljenih.
K.-B. Berlin, 2. decembra. (W.-B.) Uradno se razglaša:
Eden nemških podmorskih čolnov (poveljnik pomorski oberlajtnant H. Valeutiner) potopil je nanovo v vzhodnem Kanalu pod najtežjim sovražnim protiučinkom 5 parnikov z okroglo 21.000 brutto-register-tonami.
Prestolni govor našega cesarja.
^Gospodarji hočemo biti v lastni h i a i!"
V otvorni seji avstrijskih delegacij imel je naš krasni mladi cesar veleporaembni prestolni govor, kateremu posnemamo sledeče važne točke :
Cesar se je zahvalil za vdanostne pozdrave predsednika delegacij in se spominjal potem predhodnika, nepozabljivega cesarja Franc Jožefa. Dejal je : V hudih in lepih urah je pokojni vladar skozi dve človeški življenji v brezpiimerni lastni požrtvovalnosti in delu usodo svojih narodov vodil. Blagoslovljen bodi njegov spomin! Stari cesar, katerega najiskrenejša želja je bila, da bi večer svojega življenja smel porabiti za dela miru, ni iskal boja. Krvavega srca, ali v zaupanju na Boga, požrtvovalnost svojih narodov in moč monarhije je moral neizogibno vojno sprejeti. Našel je navdušeni odmev. Slavni uspehi naših zmagovitih armad, pogum naše armade napolnijo nas s patrijo-jotičnim ponosom. Zato se zahvaljujemo v prvi vrsti vsemogočnemu Bogu. Ali tudi junaškim vojakom in KfaDremu vztrajanju v zaledju se moramo zahvaliti. Onim, ki so v vojni trpeli, veljala bode prva naša skrb. Kakor v težkih časih nismo poznali bojazni, tako tudi sedaj, ko se prične jasniti pogled v bodočnost, ne smemo preseči mero tega, kar nam prija. Po zmagoviti obrambi smo vsakokrat pripavljeni, skleniti častni mir, ki zajamči eksistenco monarhije.
Cesar se je spominjal na papeževo mirovno posredovanje in omenil, daje ponudbo ruske vlade glede začetka pogajanj za splošni mir sprejel. In cesar je nadaljeval : Na drugi strani pa moramo smatrati kot svojo najsvetejšo dolžnost, da m e č, ki nam ga je potisnila sovražnost plena lač-
Delo nemških podmorskih čolnov.
Prinašamo sli-o,   ki   kaže zani-
iv   učinek   delo-
nja nemških pod-
orskih čolnov. En
vorni    vlak    od
89 kilometrov olgosti, odgovar-a s svojo tovorno možnostjo od 1. ebruarja do 1. av-
-sta 1917 potop-'enemu tovornemu rostoru sovražnih adij. Ta vlak bi amogel tvoriti lipso, ki bi obse-ala m. dr. mesta
russel,        Berlin,
aršava,Kiew,Bu-impešta, Dunaj Paris. Ogromne aloge na strelivu, ivilu in velikanko število življenj ovražnikov so nemški podmorski čolni poto-
iU. Preprečili so s tem, da bi se Nemčijo in
BaxLadsrermS.qen des vnrsnnkti:r. feindl.SrJiiffsraum?s vsm 1.Februsrbis1Au3ust19n
Avstro-Ogrsko od sovražne strani izstradalo in tako k nečastnemu miru prisililo.
nih sosedov v roko, ne odložimo preje, dokler se ne bodejo odpovedali naši nasprotniki svojim blaznim načrtom glede razdelitve in posiljen j a naše države. Gospodarji hočemo ostati v lastni hiši!
Tako krasno izkušena zveza z Nemčijo, katere prevzvišeuega vladarja sem smel pred kratkim kot gosta pozdraviti, bila je zadnjič vsled zmag na južnem z a p a -d u nanovo okrepčana. Z bolgarskim ljudstvom vežejo nas bratske razmere. Turški vojaki so hrabro z nami držali in upamo, da i pride i za Turčijo čas novega procvita in razvitka. Z nevtralnimi državami hočemo razmere okrepčati.
V tem zmislu je govoril nas cesar Kari! Krasna je bila njegova beseda o naši miroljubnosti, fee krasnejšo njegovo odkritosrčno priznanje, da hočemo ostati gospodarji v lastni hiši. Nikdo nima pravice in nikdo   se ne sme  predrzniti,   vmešavati
•  se v naše zadeve. Ne zunanji sovraž-' niki, ne notranji rogovileži! Naš dom si bo-! demo sami vstvarili in sami uredili. Hvaležno j se klanjamo pred to cesarjevo besedo. Avstri-j ja nad vse !
Hindenburg  in  Ludendorff o vojni in miru.
Najznamenitejši nemški vojskovodja feld-; maršal Hindenburg in   njegov  zvesti pomoč-, nik Ludendorff sta se pogovarjala pred krat-, kim v nemškem velikem glavnem stanu sčas-nikarji o vojni in miru.    Prinašamo par značilnih mest iz tega pogovora:
„Vse gre dobro", začel je Hindenburg pogovor. In Ludendorff je potrdil: „Vojni položaj opravičuje največje zaupanje."
„Prezimeti   moramo   seveda", nadaljeval
j je Hindenburg, ,,in nekaj napora bodemo pač
i še imeli, mi kakor naši zavezniki. Čimbolj se
vojna svojemu koncu približuje, temmanj sme-
•  mo v svoji sili opešati. Le trdno stati in močni biti — potem pride mir že sam ob sebi!"
Ludendorff je dodal:   „Cas   njiru določiti seveda ne moremo.   Noben vojskovodja ' ne   more kaj   tacega prorokovati, ravno tako kakor ne more   določiti  zdravnik ob bolniški ' postelji dan   ozdravljenja,   katerega  se  hoče j vedno od njega vedeti.    Le eno zamoremo z gotovostjo zagotoviti:   Vojna se bode za nas ugodno končala."
Obiskovalec je vprašal:   ,,Gotovo   se   ne more čas miru določiti; ali mogoče pa vpra-\ sanje   ,,kako" ?   S  katerimi sredstvi se bode . mir najsigurnejše uresničil?"
„Mir   se  bode tempreje uresničil", odgo-; voril  je   Ludendorff,   „čimbolj  ugoden   bode i postal na§ vojni položaj. Še stoji dejanje nad besedo !"
In Hindenburg : „Zato ni treba zdaj več i o miru govoriti.  Mir je še prenežna rastlina, da, bi se jo smelo trajno dotikati."
„Začetek", je nadaljeval Ludendorff, „ho-, čejo   menda  Rusi   napraviti.    S   tem  nočem '■■ reči, da smatram izjavo boljševikov že za mi-> rovno ponudbo.  Najprve se mora dobiti jani-j stvo, da ima vlada tudi silo, uresničiti uspeh j pogajanj z nami na znotraj   in   zunaj.    Pre-f mirje z Rusijo zamoremo pač vsakokrat skleniti, kadar imamo jamstvo,   da  se bode premirje   držalo.   Vprašanje  splošnega  premirja pa bode težavno. Hočem omeniti le eno vprašanje:   Ali   naj se med splošnim premirjem naši podmorski  čolni   vsakemu  bojevne-mu delu odpovejo,   ali   naj medtem trgovske ladje nemoteno   v Anglijo, Francijo in Italijo vozijo in s tem položaj nasprotnikov izboljšajo,  medtem ko mi nimamo   nobenega  dovoza ? Premirje 3 mesecev je dovolj   dolgo.    V treh mesecih se zamore  v sovražnih državah mnogo na našo škodo spremeniti.    Postati si moramo jasni v najkrajšem   času in  priti do v,   ne   da   bi vojaški položaj kaj trpel. Ako mi kdo pravi, da je bila ruska revolucija za nas sreča, potem protestiram. Ruska revolucija ni bila sreča,   marveč  naravna in potrebna posledica našega vojevanja-  Moder-
4    -
na vojna je nekaj čudnega. Preje so se vojskovale armade, zdaj je to vojna narodov. Preje je bila vojna s tem končana, da je bila sovražna armada premagana, zdaj konča vojna s premaganjem sovražnega naroda. To vse pred vojno nismo vedeli in smo se morali Šele v vojni priučiti. Odločilnih bitk, kakor v prejšnih vojnah, ni več, ali pa one odločujejo, kakor bitka pri Tannenbergu, šele posredno. Vojaški porazi razrušijo zaupanje ljudstva do njegove vlade, opozicija se okrepča, pridobiva na moči, vlada pade. Ako je potem, kakor na Ruskem, ves zistem strohnel in gnil, pride ravno do splošnega poloma. Ruska revolucija torej ni srečni slučaj, marveč le posledica naših z m ag."
To je mnenje najznamenitejših' nemških vojskovodij. In to mnenje gotovo poklicanih mož nam daje upanje, da bode kmalu te grozovite vojne konec in da nam bode ta konec prinesel zmago ter jamstvo ze srečno bodočnost.
Prvi minister Poljske.
Dosedanji kronski referendar regentskega sveta Poljske dr. Jan Kucharzewski, katerega
VELIKA URA
lillM'-l i i H i i I I i ii i i i i M i I I I ( i i ■ i i
zahteva velik narod! Gre za
bodočnost naših otrok, naše
očetnjave!
Vsak posameznik v deželi, ki podpiše
llllliiliiliil ii lil i i i i i i ril i i i ii
7. vojno posojilo,
krepi armado, jači državo in utrjuje varnost sedanjega in vseh prejšnjih vojnih posojil!
Splošna brambna dolžnost
zunaj
i !
doma!
'I   II 'I il   I   I   I
I   I   III   I   I   I   I   I   I   I   II   liti   I   i
Stori  svojo  dolžnost!
JJr.Jan .KucharzetvsM.
sliko danes prinašamo, je prvi minister novo ustanovljene poljske države.
Slovensko-prvaški   poslanci proti miru!
V zadnjih mesecih smo čitali stokrat v prvaških listih grdo laž, da edino hudobni Nemci prepečajo sklenitev mira. To laž se je tiskalo vedno nanovo vkljub temu, da sta bda pokojni naš cesar Franc Jožef in nemški cesar Viljem skozi desetletja najboljša varovalca miru, — vkljub temu, da sta naš cesar Kari in nemški cesar Viljem opetovano
sovražnikom ponudila roko k spravi, čeprav so bile njune armade povsod zmagovite, — prvaško časopisje je ednostavno lagalo naprej . . .
Zdaj pa se je zgodilo, da so na celi črti premagani Rusi — ki so jim naši in nemški vojaki v neštetih bitkah dokazali, da ne zmaguje število armade, marveč le duh, le domovinski čut, le p r a vič no s t boja, — da so torej ti Rusi vsled zmage boljševiške revolucije ponudili premirje v s v r-ho pogajanja za mir. Vsi smo bili veseli, kajti to je bil prvi žarek prihajajočega miru. Avstro-ogr.ska in nemška vlada sta rusko ponudbo pošteno sprejeli. Kajti vsi smo   za   mir!
Pošten človek bi mislil, da bodejo i slovensko-prvaški poslanci kar zavriskali od veselja in iz stališča patrijotizma ter svojega naroda za čimhitrejšo rešitev te zadeve delovali. Pa — figa ! Kdor je to mislil, bil je opeharjen ! V državnem zbora in v svojem časopisju, gotovo pa še bolj v ustmeni agitaciji med preprostim ljudstvom, se je pričelo hujskati proti tej ruski mirovni ponudbi. Poslance dr. Korošec in njegovi slovensko-prvaški prijatelji so v državnem zboru javno napadli c. k. avstrijsko vlado zaradi te zadeve . . .
Zakaj ? Zakaj vse to ? To ni blaznost, to je zistem, to je naročeno, premišljeno delo! Tisti slovensko-prvaški poslanci in voditelji, ki se navdušejo za „jugoslovanstvo", to se pravi za razrušenje današnje Avstrije ter za združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev, — vedo prav dobro, da to pri današnjih razmerah n i m o-goče. Naša Avstrija ne bode razkosana, kajti v zvesti zvezi z Nemčijo zmaguje na vseh frontah J Zato so ti poštenjaki hoteli doseči združenje Srbov, Hrvatov, in Slovencev na mirovni konferenci. To so tudi naravnost zahtevali! Srbi, Rusi, Angleži, Italijani, Francozi in Japonci, morda celo afričanski zamorci in Amerikanci naj bi torej sklepali o popolnoma notranjih zadevah Avstrije, o bodočnosti Avstrije . . . V moji hiši pane sme nikdo raz-ven mene gospodariti! Kdor hoče biti pod kraljemorilsko srbsko komando, ta naj gre tja na Balkan, čeprav mu lahko prerokujemo, da bode tam kmalu vislice našel .. . Kajti v drugih državah res ni mogoče, da bi Gregorini in Kramarji, Hribarji in Kloufači, skozi dolga leta pod očmi ponižne oblasti igrali veliko politično vlogo . . .
Ruski „boljševiki" so se naveličali vojne, ki jimje rinašala poraz za porazom. Ponudili so zdaj kot premaganci roko v častno spravo. V svoji ponudbi se seveda niso spomnili mariborskega kaplana Korošca in ostalih prvaških vodij, in se tudi niso ozirali na njih politične nazore. Zato so ti slovon-sko-prvaški voditelji z neverjetno strastjo in predrznostjo zapričeli boj proti mira. Ljubše jim je nadaljevanje vojne, nego mir brez protiavstrijskega združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor so ti slovensko-prvaški voditelji vrgli katoličanstvo čez krov, kakor so si upali papeža in škofe v duhovniški obleki psovati, kakor so pridigo vali „ bratstvo" s kialjemorilskimi Srbi, —■ tako skušajo i sedaj preprečiti mir. Za pravični avstrijski mir se jim ne gre, pač pa za združenje s Srbi, ki bi pomenilo konec Avstrije in tuli konec slovenskega naroda.
Sreča, velika sreča je, da slovensko ljudstvo v svoji pretežni večini ne stoji za temi prvaškimi voditelji. Slovensko ljudstvo na Štajerskem in Koroškem, katerega sinovi prelivajo junaško na vseh bojiščih svojo kri z a Avstrijo, se zgraža nad tem počenjanjem. Slovensko-prvaški voditelji naj hujskajo proti miru, — slovensko ljudstvo je in ostane za pošteni, stalni, avstrijski mir.                                                     /
Ruske amaconke.
Kakor znano, 'stojimo zdaj v pogajanjih zaradi premirja z Rusijo.    Rusi   so   pričeli v
.Husslanc/s /jmaznnsti'. zadnjem   času   že ženske vojake   vporabljati. Prinašamo   sliko   takih   ženskih   vojakov,  IriJ dokazujejo seveda le strast sovraštva gotovih vseslovanskih ruskih krogov.
Politični utrinki.
Medajle za veleizdajalce.
„Narodni Listy" poročajo popolnoma j očitno, menda še z nekakim češko-narodnim i ponosom, da je češki kipar Kanka napravil j plakete Kramara ter Razina. Te medajle 3 j slikami pomiloščenih veleizdajalcev se bodo | j od tajništva mladočeške stranke prodajale. j Lepe šege ! V svoji neskončni ljubezni je naš i cesar na smrt obsojene veleizdajalce pomilo-1 stil. Zdaj pa se dela v zahvalo „medajle" s : podobami teh poštenjakov ! Kaj ko bi kak j j češki kipar še napravil plakete s podobo tor-; pednega čolna, ki se je Lahom prodal? . . .
Ruski vojni vjetniki govorniki na Ogrskem.
Glasom,   časniških   poročil   je govoril na i nekem zborovanju   socijalnih demokratov na | ! Ogrskem tudi neki ruski vojni vjetnik pod ve-'■■ likim odobravanjem."   To je pač precej hudi poper! Ruski vojni vjetniki delajo zdaj torej | i že politiko na Ogrskem. Morda se jih pokliče 1 še   v   kakšno    ministerstvo,   da uvedejo tam | i — ruske razmere.
j Visokim   duhovnikom  ni   treba   plačati   davka!
Poslanec Viskovsky je v avstrijski držav-j ni zbornici predlagal, da naj se prisili tudi visoke cerkvene dostojanstvenike, ki so pred vojno obogateli, do plačila vojnega davka. Ta predlog je bil s 169 proti 148 glasovi odklonjen. Toraj bogatim duhovnikom ni treba plačati davka !
Min. predsednik Seldler o pogajanjih z Rusijo.
K.-B. Dunaj,  30.  novembra.   Začelkom  seje je izjavil  ministerski   predsednik dr. vitez Seidler,  da jej avstro-ogrska vlada odločena stopili z   rusko  vlado v I pogajanja v duhu spravljivosti, ker stremi, čimpreje o doseže mir, ki omogoči za bodoče zaupljivo sodelovanje | narodov.    Avstro-ogrska   vlada   bo stremila  pri  svojih pogajanjih za splošni mir za tem,  da  doseše  z onimi državami, ki se izjavijo na podlagi sedaj od Rusije izvršenega povabila  za pripravljene skleniti mir, lak mir, ki bo za vse skupine, katere sklenejo pogodbo, časten, in | kateremu bo temeljno načelo:    »Noben teritorij, in gospodarske sile.«   Avstro-ogrska vlada bo pri tem priznala pravico onih držav, ki  bodo  sklepale    z  njo  mirovno j pogodbo, da smejo svojim narodom dati  popolno svobodo, da se odločijo o svoji državni bodočnosti, s svoje I strani pa bo zahtevala, da izostane vsako vmešavaaje v j našo lastno državno organizacijo.
Kot avstrijski ministerski predsednik moram opo-| zarjati na dejstvo, da sme naša država, ki ima poslansko zbornico, izvoljeno na podlagi splošne, enake, tajne ] in direktne volilne pravice, upravičeno trditi, da ima ljudsko zastopništvo, da si bolj demokratičnega moremo komaj misliti in da so dani vsi predpogoji, da sa-1 mi določamo o politični usodi narodov v državi.
Nemški državni tajnik o mirovni ponudbi.
K.-B. V glavnem odseku državnega zbora  je  30. t. m. govoril nemški državni tajnik za   zunanje  zadeve] dr. v. Kflhlmann med drugim tako-le:
Gospoda moja!  Naši  pogledi se obračajo v temi trenutku proti vzhodu. Rusija, ki je vrgla baklo vojne v svet, Rusija, kjer je do mozga in kosti gnila tolpa birokratov in zajedavcev, dosegla preko morda včasih bla-
8418
832528�18�28�48924018�24�2
58
gohotnega, (oda slabotnega in slabo podučenega samodržca, mobilizacijo, ki je bila pravi in neposredni vzrok te velikanske katastrofe narodov, je pomedla s krivci ter se bori sedaj v težkih stiskah potom premirja in miru za notranjo obnovitev. Ni mi treba dopolnjevati jasnih besed g. državnega kanclerja. Tudi o tem vprašanju nas bo vodila trdna in zmerna državniška preudarnost na temelju obstoječih dejstev.
Do sedaj od današnjih mogotcev v Petrogradu svetu sporočeni temelji se zde sposobni za preustroj razmer na vzhodu, ki vpošteva samoodločbo narodov, zagotavlja bistvene in trajne interese obeh velikih sosedov Rusije in Nemčije. Veseli me, de moremo zasledovati te cilje v sporazumu s svojimi zavezniki in s podporo večine zastopnikov nemškega naroda. Tako bo imel naš nastop tudi večji poudarek.
Glede vojaškega položaja se omejujem na to, da spregovorim par besed o vojni z Italijo, katere politične posledice je že spoznati. Celo v tej gigantski borbi še ni bilo take slike. Govori nato o prodiranju nemških in avstrijskih čet v Italijo.
Nasproti trditvi s sovražne strani, da se drži Nemčija nspram vojnim ciljem tako rezervirano samo, da bi inogla nastopiti, če ima okrog konlerenčne mize zbrane zastopnike sovražnikov, z nezaslišanimi zahtevami, je izjavil državni tajnik, da je več potov odprtih, če hočejo sovražniki izvedeti, kaj hoče Nemčija. Nasprotniki na papeževo noto sploh niso odgovorili in Francoska in Anglija sta odločeni naslanjati se na silo.
Vesti o ponudbi Romunske za pogajanja, se še ne otrjujejo.   Z Romunsko bi bilo treba  ločenih pogajanj.
Dr. Šušteršič odžagan.
Poročali smo že v zadnjem času, da so slovenski voditelji in poslanci kranjskega deželnega glavarja, ustanovitelja in voditelja slovensko klerikalne (S. L. S.) stranke, — odžagali. Celo ljubljanski knezoškof Bona-ventura Jeglič je Šuštersiča zapustil. Dr. ■Šušteršič pa ne spada k potrpežljivim natu-ram in je sprejel boj z vso brezobzirnostjo. Kot poslanec jo izstopil iz Jugoslovanskega kluba". V Ljubljani pa je potem na slovesni način razpustil „Slovensko ljulsko stranko" ter z nekaterimi mu ostalimi prijatelji ustanovil neko novo „Slovensko kmetsko stranko." Radovedni smo, kako se bode ta boj naprej razvil. Za sedaj se je zapričela proti dru. Šušteršiču tako pustolovna osebna gonja, da se človeku skoraj gabi, to pa od ravno tistih oseb, ki so še pred kratkim Šušteršiču pete lizali in ga za nekakega polboga proglašali. Zastopnik slovenskih katoličanov na Evharistič-nem kongresu ter delegat na katoliškem mirovnem kongresu dr. Šušteršič postal je zdaj nakrat največji lopov, denuncijant srbofilskih ljudi, „uskok", izdajalec in bogve kaj še vse. Posledice te osebne gonje so se že pokazale. V Ljubljani sta na cesti dve klerikalni dami oklofutali deželnega glavarja. Tudi njegov ■automobil je bil baje od klerikalnih delavcev vstavljem No, s takimi smešnimi nasilji bodejo iz Šuštersiča polagoma še „mučenika" napravili. Kajti naši klerikalci znajo ta ,,kšeft", ne samo proti nam »brezvercem", marveč tudi proti lastnim svojim pristašem. Radovedni smo tudi, na katero stran bodo udarile ljubljanske „cigarerice" ; tam bode zmaga .. •
Izpred sodišča.
Poljski graščak kot vojni oderuh.
P o s e n, novembra. Tukajšna kazenska zbornica obsodila je poljskega graščaka pl. S k r z y c 1 e w s k i - D u p 1 e w a zaradi vojnega oderuštva na en mesec ječe in 10.000 mark globe. Lep plemenitaž !
Sleparija z jajci.
Dunaj, 27. novembra. Pred sodnijo so se imeli zagovarjati vodja firme „Agricola" Moric L 0 w y njegov sin Oskar L o w y, delikatesni trgovec JBaruch K a t z, trgovci Moric M a r i o n, Julij Singer, Maks Weil in Moric G r ii n b a u m, vsi zaradi navijanja <ien. Moric Lowy je 1. 191G brez opravičnosti ogromne množine jajc na Ogrskem nakupil, tako le avgusta meseca za 870.000 kron, od 1. do 11. septembra pa za 260.000 kron. Vsaka kišta prodal je naprej z dobičkom 20 do 25 kron. Istotako je na ta način kupčeval šokolado, marmelado in salamami. Veliki del blaga je imel pri svojemu sokrivcu špediterju Bar shranjenega. Ostali obtoženci so mu pri temu nečednemu delu pomagali. Sodnija je obsodiia   Morica  L6wy  na  3   mesece   in
10.000 kron globe, Oskarja Liiwy na en mesec in 2000 kron, Baruha Katz na 14 dni in 1500 kron, Julija Singer na en teden in 200 kron, Maksa Weil na 14 dni in 1000 kron globe. Proti ostalim obtožencem se bode posebej razpravljalo. Kaj pomeni za Lowyja kazen 10.000 kron, ko je vendar gotovo ogromni dobiček napravil! V tem oziru je postava pač jako pomanjkljiva!
Milijonska kupčija judov in Čehov.
Dunaj,   3. decembra.   Pred sodnijo se je pričela danes na 10 dni določena razprava zaradi navijanja cen proti   večinoma iz Gali-! cije došlim trgovcem Klemens G r o 13, Andrej R u e f f,   Jožef O s t e r e r,   Aleks  K a n t o -r o w i c z,   Juda  Reich   in Jakob  Spiel, proti   voditeljem   češke   industrijalne   banke Antonu S p i t a 1 s k y, Jožefu V r a t i s 1 a v, ■ Ožbaltu Popper in Simonu Balzam. Ti , zadnji trije so posodili od oktobra 1914 sem j prvim obtožencem sredstva za njih grde špekulacije v raznem   blagu.   Imenovana   češka banka je svojim kupcem le leta 1916 35 milijonov kron za  nakupovanje blaga posodila i in s tem veliko število  nepoštenih „kšeftov" ! omogočila.   O tej velezanimi razpravi, ki do-! kazuje brezvestnost posameznih  špekulantov, pa tudi   lumparijo   gotovih   čeških   denarnih zavodov,   bodemo svoj čas natanko   poroSali.
Razno.
Hujskanja proti „Štajerču" se je zopet raz vseh prižnic in v spovednicah, v gostilnah in odvetniških pisarnah pričela. Taka hujskanja nam je bila doslej vedno v veliko korist. Upamo tedaj, da nam bode i zdaj pomagala. Naš list je pred vojno in v vojni vedno isto patrijotično stališče zavzemal. Nikdar ni bil za razcepljenje in razkosanje pre-mile naše avstrijske domovine. In ljudstvo v zaledju, še bolj pa junaški naši vojaki na fronti so izpoznali to pošteno prepričanje ,.Štajerca."' Zato se naš list povsod razširja, povsod postaja priljubljen, vsakdo ga vzame rad v roko. Ni čuda, da se politični hujskači nad tem dejstvom jezijo, da nas skušajo z navadno hujskarijo premagati in da nam očitajo vsled tega vse mogoče stvari, ki so jih vedno le sami zagrešili. Vsega tega se pa mi in naši pristaši gotovo ne vstrašimo. Čimbolj bodejo nasprotniki hujskali, tembolj se bode naš list razširil. Kajti nikdo nima moči. da bi zatrl zdravo jedro v našem ljudstvu. Nikdo ne more ljudstvu odvzeti prepričanje, da je „Štajerc" vedno zagovarjal resnično av-^ strijsko misel. Saj je v tem oziru celo prevzvišeni naš cesar Kari sam v svojem brzojavnem odgovoru na iskrene pozdrave „Štajerčeve" stranke pustil izraziti, da smo na p r a v e m, na edino pravem patrijotičnem stališču. . . To nam je dovolj priče! Zato pa se tudi ne strašimo agitacije in gonje od nasprotniške strani. Ljudje, katerim je veleizdajstro več kakor .patrijotizem, ki rujejo v uri največje nevarnosti zoper temelje domovine, ti ljudje nam na bodejo ničesar storili, pa naj bodejo potem oblečeni v odvetniški frak ali pa v duhovniško kuto. Le eno povemo : mi se bo-, ; demo proti tej nesramni hujskanji srbofilskih 1 agentov z vsemi sredstvi borili, pa če | se nam še toliko nepodpisanih grozilnih pisem pošlje! Mi se ne bodemo pokorili stranki i kaplana Korošca, ki ruje proti podlagi Av-I strije, ki ga obsojajo danes že najvišji dostojanstveniki ! Mi ne!! Ako oblast ne bode ščitila avstrijske patrijote zoper napade srbofilskih agentov, ki zlorabljajo politikoin na-: rodnost in katoliško vero v svoje umazane, ] veleizdajalske namene, — pomagali si bode-| mo sami! Tako daleč menda še nismo, da j bi vsak srbofilski veleizdajalec svoje umazane pete v avstrijske patrijote brisal! Naša potrpežljivost ni tako velika, kakor kratkovidnost gotovih oblastij, ki dremljejo še zdaj, ko je vojna vendar prinesla dovolj dokazov vele-izdaje ... Sicer pa vemo, da stoji nepokvarjeno, pošteno avstrijsko misleče slovensko ljudstvo  na  naši   strani,   čeprav se isti huj-
skači z vsemi kriplji trudijo, da bi to ljudstvo pokvarili. Torej še enkrat: prvaški hujskači, končajte s svojim delom, kajti drugače — klin s klinom!
Vojak ustreljen. Iz R o t h w e i n a pri Mariboru se poroča: Preteklo nedeljo prišel je v tukajšno gostilno g. Pšundera pijani in-fanterist Rupret S t o p o r k o in je nadlegoval goste, tako da ga je moral domači sin iz hiše spraviti. Pozneje je prišlo na prostem med dvema vojakoma in nekim domačim Rusom do prepira, pri čemur je bil Rus z bajonetom ranjen. Gostje so pohiteli tja. Zdaj je prišel tudi Stoporko in se je podal z do-tičnirna vojakoma, bajonet v roki, h gostilni. Gostje so zaprli vrata. Stoporko je potem okna z bajonetom razbil. Kočar Pesek imel je pri sebi šrotno puško. Dragonec Franc Budi ga je prosil, da naj mu puško prepusti in je potem ustrelil skozi vrata. Ko so gostje na prosto stopili, našli so Stoporka na tleh ležati. Bil je v vrat ustreljen in takoj mrtev. Uvedla se je sodnijska preiskava celega žalostnega dogodka.
Cesarjevo darilo. Mizarski mojster Anton Kopriva v Celju ima sedem sinov v vojni službi. Zdaj mu je daroval cesar 500 ^ron ter s cesarjevim imenom okinčani križ.
„Šmir", znani zloglasni list Grafenauerja in njegovih pomagačev, zavzema se soveda na vse pretege za Jugoslovansko" državo. Saj* je vendar že pred vojno bivši državni poslanec Grafenauer skupno s svojim prijateljem dr. Brejcom v tem zmislu deloval. Ko bi naše koroško ljndstvo ne bilo tako zdravega jedra, gotovo bi se bil dal vsaj del tega ljudstva zapeljati v protiavstrijske vseslo-vanske zmote. Ali koroško ljudstvo ni nikdar pozabilo svoje domovine in tudi sedaj, ko je prekrasna deželica koroška vsled krvave vojne morala prenesti tako grozovite žrtve, morala pretrpeti najhujše' trpljenje, — tudi zdaj je ostalo koroško ljudstvo zvesto cesarju in Avstriji . . . Grafenauerjevi priganjači pa, ki so natihoma vedno upali na zmago Rusov in Srbov, katera bi jim po njih mnenju zamogla prinesti „odrešenje", — hujskali so naprej. In ker je stari Grafenauer od časa svojih „počitnic" sem vendar precej na svojemu ugledu izgubil, moral je vso hujskarijo izvrševati iz Kranjskega privandrani list „Mir", med koroškim ljudstvom znan pod imenom ,,Šmir.' Med koroškim ljudstvom ta list seveda ni imel nikdar posebnega pomena. Nekateri so ga brali iz „špasa", drugi zato, ker ga jim je kak politični fajmošter priporočal. In le malo je bilo tistih revnih ovc, ki so res verovale, da „Mir" zagovarja ,,interese slovenskega ljudstva na Koroškem." V ziadnjih časih pa je „Šmir" izgubil tudi pri teh lahsovernih ovčicah zadnje ostanke zaupanja. Kajti koroški človek je gotovo dobrosrčen, — je lahkoveren, — nikdar pa ,si ne pusti iztrgati iz svojega zvestega srca ljubezen do domače grude, ljubezen do koroške domovine. Odkar je pričel „Šmir" s svojo židovsko vsiljivostjo in na podlagi propagande čeških ter prvaških političnih farjev delovati za „jugoslovanstvo", to se pravi za r a z-trganje koroške Vojvodine, za razkosanje naše Avstrije, izgubil je sleherno za-slombo med ljudstvom. Kdor ima pošteno koroško srce, ta ne pogleda več „Mira." Zato se tudi naš list i sedaj v vojni vedno bolj razširja na Koroškem, zato postaja ,,Stajerc" vedno bolj priljubljen na Koroškem. Proti temu ne pomaga prav nobeno „Smirovo" obrekevanje. Vojna jebila velika učiteljica za koroško ljudstvo. In nauki te vojne se ne bodejo na Koroškem nikdar pozabili! „Šmir" naj hujska naprej, dokler ga ne bode pošteno koroško, vedno Avstriji zvesto ljudstvo pognalo preko mej v zaželjeno njegovo .Jugoslovansko" državo. Za nas je vsaka hujskanja „Šmira" in Grafen-auerjevih priganjačev le dobiček. Kajti Avstrija, zvezana z Nemčijo, je zmagovita in z njo — zmagujemo tudi mi!
6   —
Samomor. V 21 metrov globoki studenec je skočila gdč. Ernestina KioBling, dru-žabnica družine grofa Attems v Slovenski Bistrici. Nesrečnici se je bržkone pamet zmešala.
Vlom v palačo nemškega cesarja  na  Wil-
helmshohe. V pondeljek ponoči so vdrli dose-daj neznani vlomilci v grad nemškega cesarja Wilhelmshohe, odkod so odnesli mnogo dragocenih ur, brone, orožja in drugih umetnin v vrednosti  100.000 mark.
Ogromno navijanje cen s čajnimi nadomestki. Na Dunaju so aretirali oba imejitelja trvdko Maksimilijana Freund, ki sta grozno navijala cene pri čajnih nadomestkih. Tekom dveh mesecev sta prodala blaga za 1,456.000 kron in imela dobička od jako slabih nadomestkov okoli 400.000 kron.
Ugotovitev privatnih zalog živil se bo vršila na Ogrskem. Kakor poročajo iz Budimpešte, je minister za prehrano grof Hadik odredil. da se morajo po celi deželi izvršiti preiskave, v koliko so si posamezni privatniki nabavili preveč živil. Ta živila jim bodo brez odškodnine odvzeta, če bo le res.
času primerno! Mesno karto dobro operi, jo razrezi na male kosce, prideni malo jajčne in prav malo krompirjeve karte; ko 8i mešal že vse skupaj; V. ure popraši malo z močno karto, mešaj še nekaj časa in zlij v ponev dobro namazano z maščobno karto. Naredi ogenj v štedilniku z premogovo karto in peci na ne prehudem ognju pol ure in pazi, da si ti ne prismodi. Za zajutrek si skuhaj kavino karto in prideni malo mlečne karte (če si tako srečen, da jo imaš)! Če imaš rad t,udi sladko kavo, prideni še košček sladkorne karte. Po jedi se umij z milno in se obriši z nakazilom za obrišače. Ge zvečer rad čitaš   si sveti z petrolejno kai-to.
Preiskava .jugoslovanskih" pritožb. Dunajski listi poročajo: Vsled posebnega poročila vlade podali so so akcijski šef dr. v. Alex i, ministerski svetnik D e r 1 i 6 in podpredsednik nižje-avstrijskega deželnega šolskega sveta dr. v. B r e i t e n b e r g na Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko, da preiščejo od jugoslovanske strani v državni zbornici izrečene pritožbe na lici mesta. Neka druga, čisto vojaška komisija bode pregledala pritožbe, v kolikor sa tičejo vojaštva samega. Komisije bodejo stopile naravnost s prebivalstvem v dotiko. To je prav! Očitanja in hujskarija nima nobenega pomena; treba je vedno dokazov. Ako se kje krivica zgodi, mora se tudi kaznovati ali popraviti. Po našem mnenju pa se bode kmalu izkazalo, da so v politične namene sprožene pritožbe prav klaveme. . .
Škandal! Pod tem naslovom pišejo celovške „Freie Stimmen" : „Kakor nam poroča neki prijatelj iz U d i n e, nastopajo tam škodljivo j u d j e iz Dunaja in Budimpešte. V automobilih se potrebno blago (živila, sukno, zida, itd.) odvaža, gotovo zato, da se potem v zaledju po znorelih cenah oddaja. Vprašamo, kaj imajo te hijene gospodarskega bojišča v Udinu iskati in zakaj se ni izvršila že davno oblastvena zaplemba vseh živil in drugih življenskih potrebščin. Kajti na to blago — v kolikor ni potrebno za preskrbo borečih se čet, — ima vso prebivalstvo zaledja pravico ? !" K temu članku omenimo, da je dobil i „Štajerc" celo vrsto pisem in dopisov iz fronte, v katerih se vojaki sami pritožujejo nad delovanjem teh judovskih „hijen gospodarskega bojišča." Ali prelivajo naši junaki res le zato svojo srčno kri, da se judovski in drugi špekulanti bogatijo ? Kako pridejo ti špekulanti do dovoljenja, potovati v vojnem okolišu, medtem ko je tisočero opravičenih in res potrebnih potovanj vstavljeno ? Taki prizori res niso primerni, da bi povečali patrijotično   čustvo   poštenega  prebivalstva!
Ukraden zvon. V Kamnici na Češkem je neznana tatinska družba ukradla precej težak zvon iz vaške cerkve.
Oskrba prebivalstva na Ogrskem. Na Ogrskem se namerava preskrbeti prebivalstvo z moko na četrt leta in istotako se hoče omo-
gočiti prebivalstvu, da si nabavi   krompir za celo leto naprej.
Smrt nemškega generala na italijanskem bojišču. „Times" javlja: Veliki nemški avtomobil, v katerem se je nahajal neki nemški generalni poročnik in več drugih častnikov, je bil napaden po italijanskem oklopnem avtomobilu. General je zaklicali „Mi se udarno", ali Italijani so bili že začeli streljati s strojnimi puškami ter so potnike ranili in ubili.
Beg carjeve hčerke Tatjane. Rotterdam, 1. decembra. „Morningpost" poroča, da si je velika kneginja Tatjana, carjeva hčerka od-strigla lase, oblekla moško obleko ter zbežala iz Tomska preko Moskve v Arhangelsk, od koder se je s parnikom prepeljala v Bergen. Pred par dnevi je dospela v Newcastle, od koder se pelje naprej v Zedinjene države. Izdati hoče knjigo o svojem begu ter ima že založnika.
Miši zgrizle 20.000 levov. V trinovski okolici na Bolgarskem je imela neka kmetica spravljenih doma za 20.000 levov bankovcev. Denarja so se lotile miši in ga zgrizle tako, da je dobila žena v narodni banki za zgriže-ne bankovce le 5000 levov.
Grozen roparski umor. V občini Dride na j Rumunskem so našli umorjeno ženo Ciebota- j ru in vseh četvero njenih otrok. Zločinca še j niso izsledili.
Surovo  maslo   namesto   petroleja.   Poljski J list v Tešinu   poroča,   da  uporablja ljudstvo j po hribih,   ker   nedostaje   petroleja,   za  raz- i svetljavo nesoljeno surovo maslo. Maslo daje slabo rumeno luč, ki pa kmetskemu ljudstvu za njegovo delo popolnoma zadostuje. Razen tega uporabljajo maslo kot kolomaz. — Olo-muški „Pozor" poroča, da po deželi že dolgo uporabljajo maslo za večno luš v cerkvah.
Pretežke cigare so kadili v soboto na dunajskem cesarskem dvoru. Tam se je vršila pojedina na čast delegatom nemškega Rde- i ceg'a križa. Po pojedini so dobili gostje smod-ke, ki so bile tako težke, da sta se dva ude-ležnika pojedine onesvestila. Morali so ju z rešilnim vozom prepeljati domov.
le „nemčursko" sovraštvo.    Ako  bi pa „Slraža" ničesar j ne storila, bodemo morali mi govoriti!
Vojak v Italiji.   Hvala Vam  za Vaše priznanje! j Bili   smo vedno poštenega avstrijskega mišljenja in hočemo to i zanaprej ostati! Pozdrav tovarišcem!
O. A. Sv. Jurij j. ž. Pišite nam svoje želje na-i tanko v pismu, kajti iz kratke Vaše dopisnice jih ne iz-poznamo. Morda se bode zamoglo kaj napraviti.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali v tej številki izpustili mnogo novic in drugih člankov.J Zaradi pomanjkanja papirja in splošne draginje je položaj za časopise zdaj sploh jako težaven. Tudi cenzura še ni taka, kakor bi jo vsi želeli. Zato prosimo cenjene čitatelji za potrpljenje!
Zadnji telegrami.
Novi veliki uspehi proti Italijanom. — 9000 vjetih. -Meletta-masiv in Monte Zorno
Listnica uredništva in uprav-ništva.
Vprašanje vesti. Po našem mnenju nima katoliška vera prav ničesar s tem opraviti, ali je kdo pristaš Šu-šteršiča ali Korošca. Obadva sta katoličana, obadva pa tudi klerikalca. Za Šušteršiča se poteguje nadškof Stadler, za Korošca pa nadškof Jeglič. Knezoškof Napot-nik se doslej še ni odločil na nobeno stran. Istotako ne rimski papež. „Očenaš" je pa pri vseli teh v klerikalni stranki nastalih strnjah še vedno ednak. Najbolje za Vas bi bilo, da pristopite „§tajerčevi" stranki, katere katoličanstvo je vedno ednako in še ni- raztrgano na Yse strani, kakor kakšnja zidana bluza v četrtem vojnem letu . . .
Vojak 87. regimenta. Ako citate naš list, imate gotovo potrebne dokaze, da se je v „Straži" in „Slov. Gospodarju" Vaše tovariše v resnici imenovalo „šnop-sarje." Kdor namreč ni klerikalec, ta je bil pri teh listih vedno ,,šnopsar." Mi pa pravimo: 87. štajerski regiment je eden najboljših in najhrabrejšili in je za domovino več storil, kakor vsi klerikalni hujskači! Pozdrav!
Janko Mlakar. Ako v resnici eksistirate, Vas prosimo še enkrat za Vaš odgovor na naše svoječasno očitanje. ..Gospodar" sicer poroča, da Vašega pisma ni sprejel; mi ga bodemo pa gotovo sprejeli. Naš list Vam stoji torej na razpolago, ako v resnici eksistirate!
Dr. Brumen. Res je sicer, da je g. dr. Brumen v Ptuju pred kratkim napisal članek v „SIov. narodu" v katerem je pogrel zopet neko „staro rihto" iz prejšnih časov. Mislil je namreč, da pride z .jugoslovansko državo" i zanj zopet spomlad. Zmotil se je, (kajti zmotila se je vsa nekdaj ..liberalna" slovenska inteligenca. Od tega časa sem postal je g. dr. Brumen zopet tih. In mi nimamo vzroka, pečati se z njim, kajti možakar bil je vedno vsaj v svojem fanatizmu dosleden.
Možganjce. Znano nam je, kdo navija cene, 2nano nam je, kdo pošilja blago na Ogrsko, znano nam je, da tudi poklicani činitelji ne storijo proti temu prav ničesar. V kratkem pa bodemo ua merodajnih mestih govorili, da se gotova gnezda vojnih oderuhov pokonča. Kajti pri taki kupčiji sta osleparjena kmet in kon-zument. Svaka sila do vremena!
Aprovizarija Pravite, da neka slovenska firma v Ptuju oddaja petrolej le proti oddaji jajc, da se dobi pri neki drugi slovenski firmi barhent za jajca in puter, da delajo nekatere slovenske firme raje „kšefte" pri zaprtih vratih in da si je neki slovenski uradnik, ko je vse to opazoval, rokave z belo moko umazal. Prosimo, pošljite ta materija! mariborski „Straži", kajti ako bi mi take stvari omenili, reklo bi se zopet, da govori iz nas
zavzet.
I
K.-B. Dunaj, 5. decembra. V državni zbornici naznanil je predsednik sledeče poročilo armad-nega nadpoveljstva:
Po skoraj 4-tedenskih težkih pogorskih bojih, v katerih se je sovražniku v novembru nad 11.000 oficirjev in mož na vjetih ter bogati plen odvzelo, so čete armadne skupine v. C o n r a d a vkljub mrzli gorski zimi in trdovratno se borečemu nasprotniku nanovo ofenzivo na visoki planoti „Sedmih občin" zapričele. Po temeljiti pripravi pričele so divizije 11. armade dne 4. t. m. k napadu proti mogočnemu M e 1 e t ta-masivu in so zavzele vkljub obupa-! nemu protiodporu trdnjave Monte JBadelecche, Monte Pan-iderecar, Monte Miela, ter | M o n t e Meletta samega. Da-! nes dopoldne bil je Monte Zorno sovražniku odvzet. Boj grej • naprej. Včeraj in danes smo vjeli nad 9000 mož, med njimi dva. i brigadirja, zaplenili nad 40 k a n 0-i n o v, veliko število strojnih pušk,. i minskih metalcev, granatnih me-j talcev in druzega vojnega materi-j jala. Kolikor znano, so lastne iz-j gube — hvala izborni sopomoči ' artiljerije neznatne.
v. A r z, general infanterije. j
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, o.   decembra. Uradno se . danes razglaša:
Razprave pri feldrnaršalu princu Leo-i poldu bavarskemu se nadaljujejo. Vrhovn" ] poveljnik med Dnjestrom in Črnim morjei 5 stoječih ruskih in rumunskih Čet je stavil I včeraj popoldne generaloberstu nadvojvodi ' Jožefu in generalfeldmaršalu Mackensen. ] predlog, da naj se pričnejo pogovori glede pre-I mir j a. Naši vojskovodje so pritrjevalno od--j govorili. Odposlanstvo podalo se je na kraj i razprav.
Italijansko bojišče. Na visoki planoti „Sodmih občin" so čete v. C on rada nekaj visočinskih postojank zavzele.
Šef generalštaba.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B.   B e r 1 i n, 5. decembra   (W.-B.) Iz. velikega glavnega stana se poroča:
— 7  -
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika K u p p r e c h t a. Ob f 1 a n d r i j-ski fronti mnogokrat živahno artiljerijsko delovanje. Med J u c h y in B o u r 1 o n o m je bil Ogenj popoldne znatno zvišan. Sovražni sunki južno od Moevresa so se izjalovili. Vjeli smo nekaj mož. Angleški kosi jarkov pri in južno od Marcoinga bili so od sovražnika očiščeni. Južno od St. Q u e n t i n a močnejši artiljerijski in minski boj. ■— Armada nemškega prestolonaslednika in vojvode Albrechta. V mnogoštevilnih oddelkih I vodilo je obojestransko poizvedovalno delovanje do ljutib bližinskih bojev.
Vzhodno   bojišče.   Na  fronti nad-Ivojvode  Jožefa   in armadne skupine feld-maršala v Mac k ens en so se razširila pogajanja zaradi premirja tudi na rumunske  čete. Makedonska     fronta.     Močnejši ] sovražni oddelki, ki so   sunili   naprej na za-jpadnem bregu jezera O c h r i d a in severno-J vzhodno   od   jezera   Doiran,   bili   so   zavrnjeni.
Italijanska fronta. Čete feld-maršala Conrada so v „Sedmih občinah" Ita-llijanom nekaj visočinskih postojank odvzeli. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Grška se pripravlja.
H.-B. Lugano, 5. decembra. Francoski listi opozarjajo nato, da vpoklic grških oficirjev in podofiicirjev ter administrativne odredbe nato kažejo, da namerava Grčija lobilizirati.
Zopet 14.500 ton potosljenih.
W.-B.    Berlin, 5. decembra. Novi  us-)ehi podmorskih čolnov v kanalu  Bristol   in Severnem morju : 14.500 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice.
Novi uspehi ob Brenti.
(Večerno poročilo.)
K.-B. Dunaj, 5. decembra. Iz vojno-Jbiskovnega stana se zvečer poroča : Ob italijanski fronti uspešni boji zapadno od Brente.
Nemško večerno poročilo..
"W.-B.  Berlin,   f>.   decembra.   Uspešni krajevni    boji   med  J u c h y  in   Bourlonom V „Sedmih občinah"   bil je  Italijan   nanovo iz močnih postojank vržen.
Rumunska prosi za premirje.
Poleg ruskih aimadnih poveljnikov so »daj  tudi runiunski poveljniki  prosili za pre-
lirje v svrbo pričetka mirovnih pogajanj. To ^elevažno poročilo nam dovoljuje upanje, da ^iode na vzhodu kmalu premirje, kateremu |)ode prej ali slej mir sledil. Vsekakor nam paje to nove sile za odločilne udarce proti IJtalijanom, Angležem in Francozom. In tako jse v resnici približujemo zadnji fazi svetovne vojne ler konečnemu miru. Cez noč to seve-la ne more priti. Ali glavno delo je izvrše-po,   —   od   naših junaških   vojakov na vseh
rontah    in    od    vztrajnega   prebivalstva   v
iledju.
Prebivalstvu Štajerske!
Gospod finančni minister je podaljšal |odpisovalni rok za 7. vojno posojilo do sobote, jne 15. decembra 1917, 12. ure opoldne.
Po tem roku se hodejo sprejemala le še ' razpravi se nahajajoča podpisanja javnih brporacij, ustanov in skladov ter zbiralna odpisanja.
Popolnoma  smo še pod   mogočnim   vti-
I lom   vničujočega   vdarca,   s katerim so za-
ahnile  naše zavezniške armade proti vero-
»mni Italiji in ki je našim sovražnikom zno-
a z vso gotovostjo dokazal,  da nas ne mo-
rejo nikoli in nikdar premagati. To prepriča nje ter ruska ponudba premirja, kateremu so se osrednje države takoj odzvale, nam dajeta vtemeljeno upanje, da dosežemo kmalu časten mir.
Treba je sedaj v zaledju napeti še enkrat vse moči, da si zagotovimo, da bomo tudi gospodarsko vzdržali do mirovnega zaključka. To moremo storiti najbolje s kolikor mogoče visokim podpisovanjem 7. vojnega posojila.
Zatorej pozivam prebivalstvo Štajerske ter vse korporacije in kreditne zavode v deželi, da storijo med podaljšanim podpisovalnim rokom vse, da vspeh 7. vojnega posojila kolikor mogoče še zvišajo.
Gradec, dne 3. decembra 1917.
C. kr. namestnik :
_______________________Clary
Loterijske  *iv*viift«
Gradec, 21. novembra 1917: 32, 33, 46, 84, 53. Trst, 5. decembra 1917:        9, 29, 8, 70, 82.
Električna luč brez baterije I Znana eksporlna firma Msks Btthnel, Dunaj IV., Margaretenstrafie 27/51, prinaša novo električno Dynamo žepno svetilko v trgovino, ki zamore spremeniti vso industrijo žepnih svetilk z baterijami. Pri tej svetilki pride s pritiskom dynamo v delo, ki daje električni tok za svetilko in s tem lepo, belo svetlobo. Cenejša kakor vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomestilo baterij. Gori kolikor časa se hoče brez opešanja. Cena znaša K 30—. Katalog proti v pošiljanju K l'5i).
Domači hlapec,
trezen in marljiv, se takoj sprejme; ima tudi oskrbovati enega konja. Alois Kukovetz,   posestnik Ptuj, Obere Draugasse 26.          594
Okrogli les pravega kostanja
za  namene  usnjarstva,   10  cm močni, 1 m dolgosti naprej, nestrohnoi. so kupuje.  — Ponudbe  prosto   vagona   kako spodnještajerske postaje je vposlati na                  537
F. Possek, Sv. Duh-Loče. Ženin
vdovec brez otrok, ki ima gotovega premoženja, želi žensko okoli 40 let staro, ki ima domačijo in okoli 10 — 15 oralov zemlje, ženiti. Vdovica z enim otrokom ni izključena. Pisma naj se pošljejo na naslov J, G., poste restante, glavna pošta Maribor.                 593
pridna, zvesta in delavna se sprejme v dobro službo pri Leopoldu Slawitsch, trgovec, Ptuj. 589
i   Inzerati   :
j?
ercn
..
■   imajo vsled velike raz-  J
■   širjenosti najboljši uspeh. I
Sprejemajo so:          '
v Ptuju pri upravi lista: E v Celja pri gosp. Fritz Basra; j
j v Marini pri g. Rud. Gaisser. j
■
»Štajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v „Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem  ali  obeh jezikih.
Nikakega omahovanja in ni-kakega premišljevanja
n* sni** biti! Sedaj velja le delo! Ce *sak posameznik brez izjeme napne vse sile svojih moeij, tedaj bo imelo tudi to vojno posojilo veliki uspeh, katerega mora imeti. Kajti 7, granatami samimi ne moremo doboriti končnega vspeha; šele ponovno znamenje naše ne-zlomljene gospodarske moči bo odločilo. Tako silimo naše sovražnike k pameti.
Zato podpiši f. vojno posojilo!
Razširjajte »ŠTAJERCA"
ki je edini slovensko-pisani strogo avstrijski list!
Pošiljajte „Štajerca" na fronto,  ker naši vojaki želijo vesti iz domovine. Zahtevajte „Štajerca"  v gostilnah, kavarnah,
pri trgovcih in  v tobakarnah. Povejte   prijateljem   in znancem,   da je hujskanja proti „Štajercu" laž! Vsi na delo za naš list! Novi   Časi   so   pričeli  za Avstrijo — bodimo složni!_ Delujmo za »Štajerca"!
Zanesljivi viničar Učenca 12
s 5 delavskimi močmi se išče za trajno. Standgeld 400 K, mleko 2 krav. Za deip v dnevni plači pozimi 70, poleti 80 vin. Mnogo zemlje in vrt za zelenjavo. — Ponudbe na Orgriseg, Maribor, Langergasse 7.      58s
$&.&j£iG&i'M
Kupujem      W|
,,Asanolu§
ma presenetljiv uspeh pri  po-kenčavanju žoharjev (zakon, varovan)   ščurkov,   mravelj  itd.  1 zavojček stane  1  krono.
„Št. Valentinov redilni prašek za prašiče"
je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov, i
našega izdelka. Ponudbe cen vsakokrat po National-Registrir-Kassen. G. m. b. H., Wien, VII., Sieben-sterngasse 31.
Trgovinsko pohištvo,
kompletno, za večjo trgovino z mešanim blagom, se želi takoj kupiti. Ponudbe na upravo »Štajerca". 574
sprejme
Valerian   Spruschina,   mehanik, Ptuj, Florianigasse 6.               585
»V           se    išče   za  večjo
vinogradniško posestvo v Halozah s 4 delavskimi močmi. Dnevna plača 2 K, mleko, drva, polja prosto, ev. lastna živina. — Vprašanja na „Štajerca" v Ptuju.586
Pridna dekla za kuhinjo,
jako delavna in poštena, ki govori tudi nemško in je že-v gostilnah služila ter ima jako lepa spričevala, sprejme se do 15. decembra ali 1. januarja. Mesečna plača 30 K. — Ponudbe na Kurh us Bad Neuhaus bei Cilli. 059
izurjena, srednje starosti, želi službe spremeniti takoj ali v novem letu. Vprašanje na uprav. „Štajerca", Ptuj. 592
Natakarica,
67
708870
Mlinarji pozor!
Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje
se dobi pri
Slawitsch&HeSlertr8o;inaPtui^
70                 «*
Ali hočete ostati od
revmatizma,gihta,išia;
Tisočeri že ozdravljeni.:
temeljito prosti ?
Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, bode-
nje, trganje   v raznih  delih trupla, celo  slabost   oči  so posledice
revmatičnih in gihtičnih bolezni.
Ponudim Vam naravni
produkt v zdravljenje!
Nobeno  univerzalno   zdravilo,   marveč  zdravilo,   kakor  ga daje dobra mati narava bolan emu človeštvu.
Vsakemu brezplačno poskušnjo.
Pišite mi takoj, pošljem Vam  moje  sredstvo in mojo  podučno razpravo popolnoma zastonj. Postali bodete moj hvaležni pristaš.            534
Ekspedicija Operna poteke Buaapest.VLAbt.252
Avtomatični lovilec za podgane
K 5-50, za miši K 4-—, vlovi brez nadzoren* do  40 kom. v eni noči, ne   zapusti duha in se postavi sam. Past za Ščurke „R a p i da, tisoče ščurkov in Rusov v eni noči. po K 510. Povsod   najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tlntner, Vlen, IIL, Neu'inggasse Nr. 26'P.                           38
Vsak svoj lastni reparater!
'  Moje Lumax   ročno-šivalno   šilo   sije  štep-štihe kakor z • mašino. Največja   iznajdba, da zamoreš  usnje,  raztrgane čevlje, opreme, ko Juhe,  pieproge,  vozne   odeje, stole za i šotore, tile, kolesne mantelje,  vreče, platno in vse drugo :  močno blago sum sešiti. Neobhodno  potrebno za vsako-| gar.   Izborno   za   rokodelce,   kmete   in  vojake.   Biser za športne   ljudi.   Trdna   konstrukcija.  Izredno   lahka   iaba. ;   uarancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. :   Mnogo   pohvalnih   pisem.   Cena   kompletnega   šivalnega šila    z  cvirnem,   štirimi   različnimi    šivankami    in   navodilom K 4—. 2 kosa K 750, 3 kosi K IT—, 5 kosov K 18—. Se razpošilja  poštnine prosto, ako se denar na-pret pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josel Pelz, Troppau 122, Olmlitzer-strasse 10. Išče se naprej-prodajalce.          376
Dobri aparati za briti in lase striči
I-a britev iz srebrnega jekla K 3&0.
G^^1^      A     4'—,  5*—,   zaniklana   K  rt'—, 5*—,
IH f lil O     znamka„Perfekt" s6klinjami K16-—,
V     Š0'—, rezervne klinjc ltucat K 6-—.
1-a stroji za lase striči K ll-—, 12 —.
Izmenjava dovoljena al) denar
nazaj. Kazpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c.  in   kr.   dvornem  life-ranlu Hanns Konrad, eksportna. in razpošiljalna hiša Br0x št. 1741 (Češko).                            51
hitro  in diskretno  prodati, naj   se  obrne na
Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275,    159
in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika.
Lisaj
kraste, srbenje, garje in kožne bolezni adpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umazc, nima duha, se more torej tudi čez din rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6"—. Nadalje
Erašek Paratol za varstvo občutljive koZe, ena škatlja 2 K 50 h.-•obi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote  ali povzetju   na   naslov: Apolheke M. Klein's Paratol-Werke In Budapest  VII—20., R6zsa utca 21.                                 472
Za kosmato blago in divjačino
kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stossl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec.           567
8 vinarjev
za eno dopisnico Vas stane moj glavni kataloK, ki st Vam na zahtevo zastonj dopošlje. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. In k. dvorni llferant
Brlix 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene, anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni mantelj, anker-remont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.                      386
~~Čez 1,000.000 mojih             «n
9*»    ročnih šil    ~^6
v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4'70 in pri povzetju K 5*—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. 1 P. E. Lachmann,  Dunaj IX, Mosergasse  3, Abt. 113
Ljadski k»pelj aestseta
kopališča t Ptuju.
Čaa za k«paaj*i «h MavaMk « tf. I
ure ac %   on f?o\*»t (Mafajm j» ** |
U   to  1
II  lil. m   aaarlaV «*   ■•doijab   tal prunnrlk 3* U. *• ft    .»   tot^Mn« {
vr*4bK  trako«, *iro rjufce *. - -70
.   kopulj   I   TI „l*r»ui»»«4" > i
{Wohflung- and Dienstvermittlnng)
*»                                    i«
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
m vrste posredovanja najhitreje. "••
Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotori).
V obliki polna
se doseže  z po zanesljivosti   učinka  mnogokrat preizkušenim aparatom
HYPERIN
s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena unajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna. Ta izredni aparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Presencči na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8'90. Po pošti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpošiljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31.
433
Sprejme se od Tonwerk Pragerhof več
mož, žensk in šoli odrastlih mladih ljudi
Dnevna plača za moške 10 K, za ženske 6^K, za otroke 4    5 K.                     561
Razglas.
Zaradi   premalega   odkazanja   špirita in! zaradi pomanjkanja snovi za žganje se bode
žganje
le še v malih množinah oddajalo in ostane glavna trgovina na Bregu pri Ptuju tudi v pondeljkih ter sobotah zaprta.
Maks StraschU
žgalnica,   fabrika žganja in likerja na  Bregu pri Ptuju.
1428
Za lažja industrijska dela se
sprejmejo. K. u. k. Industriegruppe Rann bei
Pettau.  — Pojasnila ravno tam.
Žepna nra
jeklo ali zaniklana
I.  vrsta........K 14
II.  vrsta.......K 20
Srebro imit.......K 30
Z dvojnim manteljem . . K 40 Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10— več.
Precizijske ure K 50—, 60— in 80—.
Razpošiljatev od Dunaja po pošiljatvi  svote z K 150 za poštnino tudi na bojišče.
MAX BOHNELi
Dunaj, IV. Margarethenstrassse 27/51.
fabric ni cenik proti razpošilja tvi K l'—.
Dynamo žepna svetilka K 24 - in K 30-—.
571
od 310 do 400 kron za lOd litrov, t,er
z varstveno šipo
Veliki format.....K 20
II. vrsta     .......K 24
Mali lormat......K 30
II. vrsta........K 40
Z varstveno šipo K 2'—, z radijem K 10'— več. Prezisijska ura na napestnik K 50—, 60— in 80—.
382
fitn^SS^lS^i
msm
izabela, jaboljčai moš in sadni jesih
kupuje
J. Kravagna, Ptuj.
mKOSSBT
PrfltnV/lAl ie sredstvo za pomlajenje las,
I   U11UJUU1   ki rdeče,  svetle in sive las
in brade za  trajno  temno   pobarva,   1 steklenica s
poštnino vred K 2-70.
iRydyolr^rpo'S
] bleda lica. Učinek je čudovit. —
___! 1 steklenica s poštnino vred   . .  .
Po povzetju 55 h več.   Naslov za narečila:
. K 2-45
Jan Grolich, drožerija pri angelu,
Stole (Zimmersessel)
po
SLAW
8"—-, 16'— kron se dobijo ? zalogi
ITSCH & HELLER
trgovina v Ptuju.
ixlijktelj in odgovorni uradnik: Kari Linhart.
Tisk: W. Blank« r Ptuju.
O
n
k
ji
i i n k'
Ml
n> m si
sk vi
7A
111 ni sn
je Iji
ro ac
sn
v
po
ra:
rai ur.
nil
na
ta vsi va:
5652