KRANJ, SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 1965 LETO IV. — 25. ŠTEVILKA Pomen izumiteljstva pri uveljavljanju gospodarske reforme Pred dnevi smo prejeli dopis Zveze izumiteljev Jugoslavije, v katerem nas seznanjajo, da je zveza izumiteljev pokrenila med svojim članstvom veliko aktivnost z namenom, da le-ti doprinesejo svoj delež k uveljavljanju gospodarske reforme. Poleg tega pa je nujno, da se krog racionalizatorjev, novatorjev in izumiteljev močno poveča in da k temu pritegnemo kar največ delovnih ljudi. Obenem pa želi zveza izumiteljev najtesneje in neposredno sodelovati z delovnimi organizacijami, zato prosijo, da bi z izmenjavo informacij s tega področja to sodelovanje uresničili. V ta namen so nam poslali prispevek sekretarja Zveze izumiteljev Jugoslavije tov. Mileta Račule, katerega objavljamo v nekoliko skrajšani obliki. V pripisu pa nas uredništvo lista »Jugoslovansko pronazalaštvo« prosi, naj bi člani našega kolektiva s svojimi prispevki sodelovali v omenjenem listu, kjer vse prispevke honorirajo po njihovem pravilniku. Danes je vsakemu našemu državljanu — proizvajalcu jasno, na osnovi sprejetih najnovejših ukrepov, da proces v neposredni proizvodnji postaja eden od najbi-stvenejših elementov v nadaljnjem razvoju gospodarstva. S tem se izboljšuje tildi standard naših delovnih ljudi. Ko nam je zgornja misel jasna, moramo preanalizirati vse faktorje, ki najbolj neposredno vplivajo na razvoj samega procesa proizvodnje. Mišljenja sem, da je eden od teh faktorjev naslednji: novatorstvo, racionaiteatoretvo in izumiteljstvo. Če trdimo to, potem moramo imeti v vidu neizpodbitno dejstvo, da so novatorji, raoionalizatorji in izumitelji v mnogo bollj razvitih industrijskih deželah odigrali in še danes igrajo zelo pomembno vlogo v procesu proizvodnje. V razvitih deželah se v poslednjih desetletjih široko in intenzivno povečuje gibanje racionaiiza-torjev 'in izumiteljev, dočim pri nas že nekoliko let opada ta pomembna in koristna aktivnost. V teku preteklega leta je bilo pri Zvezni upravi za patente prijavljenih skupno 1.886 iznajdb, od tega pa so tuji državljani prijavili 1.203 iznajdbe, naši ljudje, ki se s tem ukvarjajo, pa samo 683. Če to število delimo s številom prebivalcev SFRJ, ugotovimo, da na vsakih 28.000 Jugoslovanov pride po ena iznajdba. To kaže, da smo v razvoju te pomembne dejavnosti med predzadnjimi v Evropi. Menim, da je to porazno za našo industrijo in gospodarstvo. Proces proizvodnje je živ organizem, ki neprestano raste, v njem vsakodnevno nekaj odmira, istočasno pa odstopa prostor novemu, ki se poraja. Čim starejši je ta organizem — mehanizem tem burnejši in hitrejši je proces. Zgrešeno bi bilo mišljenje, da v novih obratih, pri novih strojih in napravah ni tehničnih izboljšav, ker proces ni odvisen samo od starosti postrojenja, temveč tudi od splošnega razvoja nauke in tehnične kulture. To pa je v veliki meri odvisno od izumiteljev. Zdaj, ko so naši napori usmerjeni, v dosledno uveljavljanje gospodarskih ukrepov, je potrebno uvajanje racionalizacije v tehnologijo, sodobno opremo in pravilno izbiro tržnih artiklov, popolno izkoriščanje materiala, delovne sile in dr. Ko nam je vse to znano in ko se zavedamo, da je dolžnost vsakega proizvajalca, da na svojem delovnem mestu dela in razmišlja, kako in na kakšen način bi on lahko pospešil proces proizvodnje. prihranek časa in materiala, Pa moramo vedeti, posebno strokovni delavci v podjetju, sindikalna in mladinska organizacija ter osnovne organizacije ZK, kaj je treba narediti za hitrejši razvoj izumiteljske dejavnosti. Tov. Mile Račula nadalje navaja nekaj primerov racionalizatorjev in novatorje, ki so s svojimi predlogi prihranili podjetjem ali skup- nosti milijone prihrankov. Izumitelji in novatorji na področju Beograda so v zadnjih dveh letih prihranili gospodarstvu milijardo in dvesto milijonov dinarjev s samo štirimi predlogi. Tri podjetja so zaradi tega povečala svoj bruto produkt za dve in pol milijarde dinarjev. Določen uspeh, ki so ga naši ra-cionalizatorji in izumitelji dosegli tudi na svetovnih razstavah te dejavnosti, je zelo .pomemben. Navedeni uspehi naših izumiteljev pa nam postavljajo nekatera pomembna vprašanja: — kakšna je vloga in mesto naših izumiteljev in predlagateljev tehničnih izboljšav — v kolikšni meri so naši ljudje inventivni in ali ob zaznavanju pomanjkljivosti na svojih delovnih mestih predlagajo izboljšave — kakšen je družbeni tretman izumiteljev in racionalizatorjev — ali so v zadostni meri .materialno in moralno stimulirani — koliko gospodarstvo in družba odvaja v te namene. Strokovni delavci in družbenoipo-litične organizacije bi morale o navedenih vprašanjih 'temeljito razpravljati. Mnogi naši politični in gospodarski voditelji so velikdkrat po- udarjali značaj in pomen novator-stva v procesu proizvodnje. Mi se moramo bolj usmeriti na individualno stimuliranje izumiteljev, podjetjem pa nuditi ustrezno stimulacijo za uspešen razvoj te dejavnosti. Zato se mora praksa .s tega področja izpopolniti, tako da bo izumitelj ustrezno stimuliran in zakonsko močneje zaščiten glede avtorskih pravic. Zaradi tega je potrebno, da delovne organizacije temeljito preštudirajo pravilnike o racionalizacijah, žal ugotavljamo, da večina teh pravilnikov ne vpliva dovolj stimulativno, velikokrat pa celo birokratsko deluje na svoje člane. Vsa ta vprašanja pa veljjto močneje izstopajo v tem času, v času spremenjenih pogojev dtila. V kolikor bodo vsi naši vodilni uslužbenci, organi upravljanja, sindikalne organizacije in osnovne organizacije Zveze komunistov pravilno razumeli značaj in vlogo te neizčrpne ustvarjalne dejavnosti naših izumiteljev, potem bo vse naše gospodarstvo imelo dobre rezultate v proizvodnji, prihranki pa bi se povzpeli, v milijarde dinarjev. Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izbbljšav Jugoslavije bo naredila s svoje strani vse, da bodo vsi novatorji in racionalizator-ji aktivno vplivali na širjenje te dejavnosti med vsemi delovnimi ljudmi. Prav tako bo naša organizacija in vse članstvo aktivneje 'sodelovalo z delovnimi organizacijami, gospodarskimi zbornicami, s sindikati in osnovnimi organizacijami Zveze komunistov, da bi s skupnimi močmi doprinesli in postavili trajno vlogo in naloge izumiteljem in racionalizatorjem. Sekretar Saveza pronalazača Jugoslavije (Mile Račula) ▲ Mladinska organizacija v našem podjetju je bila v preteklem ob-^ dobju ena od najbolj aktivnih in delovnih, zato je tembolj čudno, da v zadnjem času o njenem delu sploh več ne slišimo. V kratkem bodo imeli obračun dela — konferenco, zato bi bilo prav, da bi o tem naši mladinci kaj povedali. ▲ Skozi roke našega Lovra gre na desettisoče kilogramov kavčuka. Pravi pa, da je tudi sam žalosten, kadar smo brez surovin. S seje delavskega sveta V sredo in četrtek je bila seja delavskega sveta podjetja, na kateri so člani razpravljali o celi vrsti pomembnih predlogov: Stimulativno nagrajevanje za pridržavanje normativnih tež Tov. Iva Podpeskar je podala celotno problematiko glede odstopanja od nonmativnih tež izdelkov. Nujno moramo preiti na plačevanje penalov za nepridržava-nje normativnih predpisov. Služba kakovosti bo morala vršiti kontrolo tudi nad normativnimi težami izdelkov, na osnovi česar bi arbitražna komisija določila penale ekonomskim enotam, ki delajo z izgubo glede večje teže izdelkov. Tako bi morale ekonomske enote od svoje mase odvesti določen znesek na račun penalov, in to pred delitvijo na osebne dohodke. Kjer pa je odstotek upravičeno prevelik in bi ekonomska enota zaradi penalov prišla v težaven položaj, bi ta enota plačevala manjši znesek. Če pogledamo, da je samo odstopanje od normativnih tež pri velo zračnicah pokazalo, da je ekonomska enota prišla v dovoljene tolerance normativnih tež, je odločitev delavskega sveta pravilna! Nagrajevanje po kvaliteti! Ta predlog je bil v obravnavi skoraj dve leti. Zdaj pa je čas, da to rešimo' dokončno. Pri nas smo imeli že nekaj podobnega, vendar samo na škart in odpadek. Vendar pa smo sedaj prisiljeni iti v to, da tudi višino škanta ustrezno stimuliramo oziroma destimuliramo. S tem bi dosegli najnižji možni odstotek škarta in odpadka. Potrebno pa je prej izdelati in določiti normative oziroma določiti odstotek priznanega škarta in odpadka. V ta sistem so vključene vse proizvodne ekonomske enote. Gumarski inštitut in služba za organizacijo proizvodnje, kajti vsaka od teh služb lahko veliko doprinese k izboljšanju kvalitete. iPri obravnavi gornjega predloga pa so člani delavskega sveta postavljali sledeča vprašanja: Urejena in kontrolirana priprava surovcev od tehtanja naprej, vprašanje kalandrskega efekta, saj vemo, da se vlečena plošča pri ohlajanju krči, torej se v .sredini odebeli in delavec pri izsekavanju lahko samo ugotovi, da plošča dimenzijsko ne zadovoljuje predpisov. dogaja, da plašče ene dimenzije izdelujejo v treh nonmativnih težah. Ker je to vprašanje tako kompleksno, je potrebno, da o tem razpravljajo po ekonomskih enotah ter predlagajo1 svoje mnenje in stališča, kajti na ta način bi prišli do najbolj realnih ugotovitev. Predlog delitve neindividualiziranih osebnih dohodkov Člani delavskega sveta podjetja so na svoji seji obravnavali tudi predlog tov. Tineta Klemenčiča o delitvi neindividualiziranih osebnih dohodkov. Ker bi bilo sklepanje o ukinitvi kosil preuranjeno, so sprejeli sklep, naj kolektiv obravnava naslednje predloge in se s pomočjo ankete odloči za enega: 1. ekonomska ceha kosil 2. cena kosila 300 din 3. ukinitev kosil Cena toplemu obroku pa bo odslej 80.— din. Usluge pri prevozih s tovarniškimi kamioni bodo naši člani lahko koristili' še do novega leta, potem pa se ta ugodnost zaradi visokih stroškov ukine. Regresi za dopuste ostanejo zaenkrat nespremenjeni. Zaradi vse pogostejšega neizvr-ševanja sklepov samoupravnih organov, so člani delavskega sveta podjetja zahtevali o tem poročilo. Iz tega je bilo razvidno, da se dogaja, da ni izpolnjenih tudi do polovico sklepov. Zato je delavski svet sprejel sklep, da morajo vse službe, ki so bile kakorkoli zadolžene od DS, na prihodnji seji poročati zakaj sklepov niso izvršile. Ker pa se dogaja, da vprašanja in odgovori vse preveč počasi tečejo v eno in drugo smer, je delavski svet sprejel tudi sklep, da se morajo v bodoče ,sej DS podjetja udeleževati vsi vodje strokovnih služb in 'ekonomskih enot. A Delavski svet je na svoji zad-” nji seji sprejel sklep, da se ceha toplemu obroku poviša na 80 din. O kosilih pa bo kolektiv odločil z anketo. M- 0 Veliko premalo odgovornosti zahtevamo od izmenskih delovodij ter posameznih vodij ekonomskih enot, saj vemo, da so ravno ti v naj večji meri odgovorni za kvaliteto. 0 Veliko več pozornosti bi morali posvetiti čistoči v oddelkih. Posebno v primerih, ko tam delajo ključavničarji, zidarji in električarji. Omet in druge nezaželje-ne snovi velikokrat ovirajo nemoten potek proizvodnje in dela. 0 Drugo je vprašanje spremljanja proizvodnje. V pnevmatikami se Sdjs ioinlo ? ? \ Politika ten v luči nove gospodarske reforme ŽrwS5?-,'t,“,12Ž“ve”:„ Vsaka delovna organizacija je — grupa izdelkov, katerim osta- (povečanje zalog). V takšnih po- brovniku, katere sem se udeležil ? najprej izračunala svoj materialni nejo prodajne cene nespremenje- gojih pa bo potrebna služba, ki ter napisal tudi nekaj vrstic za položaj po novih gospodarskih in- ne: velopnevmatika, transportni analizirala trg in kazala smer naše glasilo, stmmentih (odpravljen prometni trakovi, gumirano blago proizvodnji. Tudi v našem podjet- davek, nova pariteta dolarja — — grupa izdelkov, katerim pro- ju imamo že začetek take službe 1250 din, odpravljen 15 odstotni dajno ceno svobodno formiramo: v okviru prodajnih služb (služba naimr ki iih iz dohodka, znižane konfekcijski izdelki, galanterijski, za raziskavo trga in ekonomsko mo,!:aj° strokovne službe realizi- Delavski svet podjetja je na svoji seji 13. avgusta razpravljal ^ ^ 11 01'LLZ.U U^-UO. prispevek iz dohodka, znižane konfekcijski izdelki, galanterijski, za raziskavo trga in ekonomsko obresti na poslovni sklad od_6 od- prevleke propagando). V tem pogledu se , >v„ . f h , = da stotkov na 2 odstotka, upošteva- — 7 zgoraj navedenimi grupami lahko veliko naučimo od zapadnih : j d boliišeea rolanirania joč pri tem sprejeto politiko cen. ^delkov z določeno politiko pro- držav, kako imajo te službe or- ^ „wriVnlViiilanii rir. ažnmeišMra’ Marsikatero podjetje je priča- dajnih cen se gumarska industrija ganizirane in njihove metode de-kovalo, da mu mora gospodarska vključuje v izvajanje gospodarske la. To stran problematike je reforma dati ugodnejši materialni položaj. Ker se to ni zgodilo, je reforma kriva za nastale težave in dobiva zato vse »nazive« samo tistega ne, kot ji pripada in to je, da sedanja gospodarska reforma ne rešuje nastalih odnosov na našem trgu z računsko operacijo porazdelitve narodnega dohodka (vsota neto produktov) med ustvarjalce le-tega, temveč sprejeta gospodarska reforma teži s svojimi instrumenti k nadaljnji decentralizaciji materialnih sredstev (pred reformo je ostalo' kolektivom 50 odstotkov neto produkta, po reformi pa 71 odstotkov ustvarjajoč možnost samostojnejšega vključevanja delovnega kolektiva v tržne razmere. Nacionalni trg pa ni zaprto področje, temveč odprto vplivom svetovnega trga, zato se bodo kolektivi vedno bolj isrečanzali ne samo z domačo poslovnostjo (produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost), temveč tudi z zunanjo razvito poslovnostjo. To' pomeni, da v bližnji prihodnosti' ne bomo pokrivali izgub izvoza na svetovni trg s prodajo na 'domačem trgu (višji doseženi dohodek), mar- , več bo z večjim vplivom svetov- | t....^__ nega trga tudi konkurenca na do- |i ^ ^ mačem 'trgu neprimerno večja 11-««"-(povečali se bodo blagovni fondi z večjo produktivnostjo ter uvoz blaga iz bolj produktivnih gospodarstev). Ta cilj gospodanske reforme postavlja pred delovne kolektive objektivno zahtevo po delitvi dela v proizvodnji (zmanjšanje asortimenta, serije, specializacije, gospodarsko sodelovanje itd.). To so organizacijski faktorji za povečanje produktivnosti, ekonomičnosti .in rentabilnosti poslovanja, s katerim dosegamo nižjo lastno ceno. To je šele izhodišče za formiranje nižje prodajne cene in posledica tega je večja kon- ^ tlk^ lg a'WU . kurenčna sposobnost. dohodku, da se je ta prodajna cena Kot smo že preje videli, je pre- znižala za 9%, lahko rečemo, da deiovalna industrija prišla v pri- ^ moral, v »Savi« zn,za i pro meriavd z bazično v nekoliko ne- dajne cene za okoli 9 odstotkov m » mninTai s 'tem izgubimo na bruto dohod- zfasti^pa tiste industrijske vejei ku- upoštevajoč doseženi bruto V6£$3 PftitiiSkilVFiGSt ki so vezane na velik uvoz suro- dohodek v prvem polletju 1965, ve^j osebni dohodki vin se jim zelo povečajo materi- za okoli 600 milijonov dinarjev. Ponekod zelo primitivno delo je tudi eden od vzrokov manjše produktivnosti. Misliti bomo morali na avtomatizacijo. vplivanja na višino stroškov. To pomeni, da bomo vnaprej vedeli, s kakšnimi stroški bomo nek izdelek proizvajali. Z današnjo metodo kalkulacije prvenstveno ugotavljamo, kakšne stroške smo imeli pri posameznem izdelku, na katere pa ne moremo več vplivati. V teh svojih vrsticah sem se trudil, da bi prikazal, da je imi-kroekonomsko gledanje na cene zgrešeno. Gospodarska reforma, ki uvaja svobodnejše delovanje tržnih zakonitosti, pomeni, da bodo 'parcialne želje podjetij z lastnimi izračunanimi »ekonomskimi«, »rentabilnimi«, »naravnimi« ali »proizvodnimi« cenami vredne le toliko, kot jih bo trg priznal. Vsaka individualno izračunana »ekonomška cena« še mi normalna .. . . , „ j zagotovljeno nemoteno oskrbova- cena. Zato tudi družba oziroma nje s surovinami go primeri, da trg ne bo priznal enostranskih ;,ma oddelek surovine in uvede še mikroekonomiskih kalkulacij, s ka- tretjo izmeno, po enem mesecu terimi bi si hotelo katerokoli pod- pa surovin začne primanjkovati in jetje zagotoviti rentabilnost pošlo- je pomanjkanje deda občutiti v vanja. Sedanji gospodarski ukrepi vseh treh izmenah. Velike razlike prinašajo s seboj faktor, katerega so’ čf je dela veliko ker takrat «= - - p-« -rt rdar- 85SK7is£iSiSrS5 j» m sicer, da dmba v bodoče ne se6oj „ ^ ,U| b |-llko |>0|je bo reševala neproduktivno proiz- gospodarili. Naj navedem nekaj vodnjo (z dotacijami in drugimi vrstic članka, ki je izšel 7. avgu- olajšavami), temveč jo bo likvidi- sta. V njem pravi avtor: »Zago- rala. Likvidacija podjetja se bo toviti bomo morali trdno poveza- poistavljala neprimerno bolj ostro vo z razvojno in prodajno službo kot do sedaj. Torej moramo pri ter oddelki v službi za organizaci- fonmiranju cen upoštevati makro- Jo proizvodnje kakor tudi določiti . .J ... , . • • nac:m operativnega planiranja, ekonomske vidike, s katerimi normiranja in kalkitliranja. Izbolj-pravzaprav ocenjujemo razvojno §a]j (bomo kvaliteto in proučili mesto podjetja, v katerem koli možnosti štiriskupinskega dela. To gospodarstvu. je vse lepo in prav. Toda nikjer S svojim prispevkom sem po- ne .zasledimo, da bi avtor članka 1 .j.i 1 e.. • vsaj omenil povezavo vseh ten skusil z vidika politike cen opre- ^ z ekonomakimi enotami, z deliti današnje dogajanje v gospo- neposrednim proizvajalcem. Do- darstvu. To je široka problemati- bro bi bilo, da bi se prodajne reforme. Če upoštevamo da ima A Ko smo naprosili ing. Zidarja, ka hi hi bilo dobrodošlo, da bi službe povezale s tisto ekonom- mevmatika glavni delež v bruto ^ da bi za naš časopis nekaj se še kdo oglasil s svojim pri- sko enoto, katere izdelke namera- napisal o standardizaciji, nam spevkom ter me dopolnil tako z va prodati. Tako ibi vsaj. vedeli, je odgovoril, da ne more po- makroekonomskega kot z mikro- kolikšna je kapaciteta strojev, od vedati tisto, kar bi rad. Kaj eonomskega vidika, naj to pomeni! Ciril HABE stotek slabe kvalitete im šele potem hi sklenili pogodbo. Tako ne bi bilo potrebno delati nadur v breme osebnih dohodkov svoje ekonomske enote. Da je način planiranja v sedanjih pogojih dela skoraj nemogoč, vemo vsi. E JtrL&tssrr: s %s. iot&tisz; (/r™: vin dražje zaradi nove paritete reditnte elementov v strukturi pro- ^^o1^Bh“i^,ah."¥e mEamTtudi dEaroa% o^ddkuTn napravimo. Marsikdaj se zgo- E2V&&S1, »Sto. po‘rošl,ks'ti 60" kupil' ."Od jetjem ostane več dohodka iz na- prometni davek, amortizacija) in boljšega kot doslej, z ozirom na Mesec dni po reformi ni v pro- trebno rešiti a se na koncu ugo- slova drugih instrumentov, katere s tem doseganje določenega do- to, da so se prehrambeni in dru- izvodnem oddelku nobenih spre- tovi, da je čez tri mesece stanje smo že omenili. S tem se celotna hodka pri izdelku, temveč zlasti gi potrošni artikli podražili. Sama memb. Sestankov je bilo veliko, a '■}E; 1: . materialna situacija dokaj kom- izvoz zahteva konkurenčno ceno. beseda »bolje« in »več« je lahko uspehov ni zaslediti. Parola, ki jo nenzira c , . ..... izgovorljiva, toda nekoliko težje mnogokrat slišimo, je: »Večja pro- TudT'v našem Podjetju smo z Srecufmc> setz n™ cenam, izvedlj:va. Poglobimo se v delo duktivnost - večji osebni dohod- tudr v našem poajetju smo z na svetovnem trgu zaradi mzje nroizvodne ekonomsike enote I ah- vi -r , , računi ugotavljali v kakšnih go laetne cene- ker fe produktiiVnoJ9t ^Tre^U kakortUdl. .Kakv° t0 E®5" spodarskih pogojih smo se znaslr jn nižjj et.r(^ki proizvodnje. vemo im znamo Le malokdo nam "‘Cltl v proizvodnji, kjer stalno Orientacijsko je o teh stvareh ze J -1 ^ nomada mri naših težavah re nek Primanjkuje surovin, ljudi pa mo- nekaj razpravljal delavski svet na- Gospodarska reforma postavlja fzd™ek kot minravmio.megre« ramo Pošiljati domov. Lahko je ____________ _________ šega podjetja in forumi družbeno- s svojimi instrumenti zlasti pa s najve£krat slišimo če ni škant in reoi, da delavce, če ni dela, zapo- smo jo izvedli v našem podjetju, ------^ odpadek v območju normativov, slimo drugje. So oddelki, kjer je skušamo ustvariti boljše pogoje sa, ki smo ga porabili za te razprave. Za boliše delo sind. organizacije Po reorganizaciji sindikata, ki političnih organizacij. politiko cen pred kolektiv zahte- Izračuni kažejo, da s tem, ko je da se obrnejo navznoter v ana-odpravljen prometni davek (pnev- hzo strukture stroškov. S kakšm-matika 21'%, ostali naši izdelki m' stroški proizvajamo, je vpra-skoraj 29%), z oprostitvijo 15% šanje, s katerim se vsak dan bolj prispevka iz dohodka znižanje srečujemo. Večkrat je bilo že po-obresti na poslovni sklad od 6 % udarjeno vprašanje škarta, izmeta, na 2% ter podražitev surovin iz druge kvalitete, reklamacij, ustrez-uvoza zaradi nove paritete dolar- ne razporeditve kadra v celotnem ja in domačih surovin, spremenje- kolektivu, vprašanje zasedenosti ne prodajne cene, imamo v »Sa- kapacitet, serijske proizvodnje in vi« okoli 150 milijonov din manj drugo. V teh postavkah imamo dohodka takozvane rezerve. Delavski svet podjetja je že sprejel na svoji seji V Uradnem listu S-FiRJ, st. 55 ba 2o. j,ulija 1965 sklep, da morajo vse je začrtana^ določena pdlitika cen, ekonomske enote znižati poslov-zajemajoč že omenjene 'štiri grupe ne S{ro,ške za 10 odstotkov. V naši izdelkov. Tudi naši izdelki so raz- p0btd(j formiranja prodajnih cen vrščeni v vse štiri grupe: moramo biti' v osnovi usmerjeni — grupa izdelkov, katerim mo- v lastno ceno izdelka. Le-to mora- ramo znižati prodajno ceno: avto- 1110 zniževati; v tem bo naša moč pnevmatiko za 9 odstotkov, teh- konkurenčne sposobnosti na zu- nanjem trgu. Zato 'bodo stroški meno gumeno blago za 10 odstot- bolf pomembni in ,to čim_ kov boilj bodo delovale tržne zakomi- — grupa izdelkov, katerim lah- tosti. Vedno bolj se bo čutil vpliv ko cene povišamo: čevljarski iz- trga. Našo proizvodnjo bomo mo-delki, čevljarsko lepilo za 5 od- rali prilagajati tržnim potrebam, stotkov sicer je nam trg ne bo priznal da je boij potrebno ukiniti ga. To nemogoče zaposliti delavca na dela organizacije. Z razdelitvijo je najlažji odgovor. Ni pa nikogar, drugem delovnem mestu če po- s™dikalne podružnice na špst no- meta oddelek, je plačan v režij- yih samo?tojnih Podruznic. ki i™3" , > j p 1-, v u j0 v svojem sestavu po vec eko- 61 a s te,m zmanJŠa vred- nomsikih enot, imamo vpogled v nost točke celotnemu oddelku, posamezne ekonomske enote in Smatram, da to ni pravilno. V ta- njihove probleme. Zato je pripo-kih primerih delavci raje sami pro- ročljivo, da člani posameznih eko-* sijo za dopust kot pa za drugo nomskih enot ustanovijo občasne i del°- ali stalne sindikalne @mpe, katere ■ Kdo je odgovoren, če ugotowi- se sestajajo po potrebi za reše- mo. da je zmanjkalo določene su- Va"Je vprašanj k, se tičejo . ,J J . njihove delovne enote. Na prvem tovine iz uvoza m moramo delo SQStaniku morajo izvoliti predsed-ustaviti. Memm, da bi v takih nika. Za pomoč pri delu sindikata primerih morale strokovne službe ustanovi sindikalni odbor podjet-prej najaviti, da surovin ni. Kdo ja kot sindikalna podružnica na-bo plačal ljudi, ki morajo do- slednje komisije: mov?! Notranje rezerve v proiz- — komisija za gospodarjenje in vodnih ekonomskih enotah bomo upravljanje lahko izkoristili šele tedaj, ko bo — komisija za prošnje in pritožbe — komisija za družbeni stan- dard in socialno delo Za uspešnejše delo v proizvodnji bomo morali izdelati tehnološke predpise in nor- — komisija za kukurno-prosvet-mative, sicer je vse naše pri- no dejavnost in izobraževanje zadevanje zaman nadaljevanje na 3. strani NAŠ RAZGOVOR Mnenja sem, da pisec tega članka ni popolnoma seznanjen z delokrogom izmenskega delovodja, ker v nasprotnem primeru ne bi pisal teli stvari. Najbolje je, če članek analiziram in na nekatera vprašanja mu bom odgovoril v imenu izmenskih delovodij. Avtor lepo začenja članek, toda II je bilo sprejetih preko izobra-potem preide iz smisla naslova v ževalnega centra. Mislim, da samo napad na delovodje. Kolikor vemo, se je nesreča pripetila na delovnem mestu sekanje kavčuka, kjer pokojni ni bil stalno zaposlen. Vzrok nesreče bodo verjetno 50 odstotkov, ostale so morali usposobiti delovodje sami. Ali pa vzemimo primer v drugi ali tretji izmeni; manjka delavec, od katerega je odvisno delo, re- di ugi ugotavljali, jaz pa bi odgo- cimo, 100 sodelavcev. Namesto voril na nekaj vprašanj avtorjeve- njega je treba postaviti drugega. ga članka. Ta navaja na neuradne jo pa ni usposobljen. Več, kot razprave o usposobljenosti delo- pokazati, kako se delo opravlja vodij na svojem delovnem mestu, jr, ga opozoriti na nevarnosti, zanj Strinjam se, da so ti prvi, na ka- nj mogoče storiti. Tukaj se pojav-tere se neposredni proizvajalci jja vprašanje: Ali je bolje, da sto obračajo, ko zaidejo v težave. Vem ljudi stoji, ali da dela nekdo tudi, da so oni tisti, ki največkrat drug. Kaj pa, če se temu kaj zgo- odpravljajo pomanjkljivosti. Poznati morajo proces dela na vseh delovnih mestih v svojem oddelku. Še nekaj o delu TGŠ Za naš razgovor smo tokrat zaprosili našega obratnega zdravnika ravno razveseljiva, a zavedati dr. Jaka Vadnjaia. Zelo rad se nam je odzval vabilu in na naša vpra- ™oramo. da 50 med njimi ljudje, šanja takole odgovoril. 'to delo opravljajo že vrsto let in še ni prišlo do pritožb na ra- Vi ste naš »osebni« zdravnik, ker sedanja ekipa komaj zmore njihovega dela, dokler se ni vse naloge. Z novim letom bomo Pričela a'kcUa Proti izmenskim delovodjem. Kaj menite o svojem pacientu kolektivu? nujno morali zaposliti še enega S svojim pacientom sem v glav- zdravnika ter ustrezno ostalo me-nem zadovoljen, čeprav je kdaj dicinsko osebje. Imamo pa tako-pa kdaj zahteven in ga je treba zvane »notranje rezerve« in sicer podučiti glede umestnosti njego- v kadrovski zasedbi, ker ni taka vih zahtev. Tedaj je seveda —joj! kot bi morala biti. Ta problem Značilno zanj je, da se pokale bomo sčasoma ustrezno rešili. di? Kdo bo odgovarjal? Dobro bi bilo, da bi takim in Struktura njihove izobrazbe ni Podfob,n™ WPra,Šanjen? Hprišli en' o „„ krat do konca, da ne bodo za vsa- ko nepravilnost krivi samo izmenski delovodje. Res pa je, da je najslabše, a obenem najlaže govoriti o človeku, ki ga ni tam, kjer se to razpravlja. MIHAEL ČUHALEV nekaj pripomb k članku, ali nas bo šele huda nesreča Izučila »prezahteven« ne pri boleznih telesa, ampak pri boleznih današnjega časa. Te pa včasih hote ali nehote pomeša in zahteva, da se obe enako obravnavata, kar pa je seveda nemogoče. Nekaj časa že razpravljamo o žal, izgleda, je nekatere posa- Ne razumem, zakaj to gonjo novih prostorih obratne ambulan- Proti njim podpirajo ravno tisti, meznike gornji članek preveč pri- te. Kaj menite vi, kot njen vodja, ki so le-te postavili. So primeri, zadel Men™’ da tovafs čuhalev o tem? ... nima prav, ko pravi, da se je pri- Nujno potrebno bi bilo da čela gonja proti izmenskim delo-obrotna ambulanta preseli na Ga- vodj'e več mesecev> a 'se nanj ni vodjem. Vsaj sam nisem imel tega Koliko bolnikov sprejmete vsak ^ P v letu ,966, ko bo v obratu hotel nihče javiti. Ker je bila po- dan in ali so med njimi »namišljeni«? Pravih namišljenih bolnikov ni več, pač pa precej nevrotikov, ki mislijo, da jim zdravnik lahko reši njihove probleme. Uspeh ie dvomljiv, dokler ne spoznajo, da II skoraj dve tretjini zaposlenih, treba, so postavili na to mesto Koliko bo izgubljenih delovnih ur, kvaiificiranega delavca. Sedaj se si lahko samo mislimo, če bodo delavci hodili v obrat I. Drug važen moment, ki narekuje preselitev, je strokovno delo mesto sprejel v obratni ambulanti. V sedanjih prispevku sem želel opozoriti samo no dejstva, da ni vse tako kot včasih radi prikazujemo in da vprašujemo, ali je kriv delovodja jc čas, da damo tudi izmenskim ali pa tisti, ki ga je na to delovno delovodjem pomoč ki jo potre- je potrebno tudi njihovo sodelo- P,osiorih je nemogoče opravljati bujejo za uspešno delo. Ta pomoč naj bi bila v obliki izobraževanja, Je pa še druga plat težav. Vse več povezave med njimi in stro- vonje ter sodelovanje še drugih kocršnokoli strokovno zahtevnej- strokovno osebje je zaposleno do- kovnimi delavci. ss,n” zszJtTzsSi"Kt * r= " do 40 bolnikov potrebno, da gre tudi zdravstvena g Z pa Je odg°voren menskih neustrenzo razmeščenih Zdravniški poklic vas .prav go- služba v korak z njo. To je bil delovodja sam. Niso redki prime- na ta delovna mesta, da pa ima-tovo veseli. Kakšna pa je njegova r,!di namen samoupravnih organov r>. ko je delavec, sprejet v enoto, mo tildi zeio vestne in sposobne grenka plat? 50 omogočili mojo specializa- nc da bi bil preje seznanjen z de- nU_m}- Ustrezno nagrajevanje, Bolniški stalež ter pravice in cii°- lom in nevarnostmi pri svojem doloc?"e ?el°vne »aI°Se in zahteve zavarovancev. Obstojijo pa določeni zelo teht- delu. To ni delo delovodje tem- ko bomo l!nehtpr,1. Ste tudi pri vas z uveljavitvijo m razlogi, kateri so samoupravne več izobraževalnega centra Žani- “ ^ reforme v spremenjenem polo- organe navedli da so svoj prvotni ma me- koli.ko deiavcev v obratu nas to urejeno ti problemi. žaju? sklep o preselitvi obratne ambu- Kot vse gospodarstvo, zadene lante na Gaštej spremenili. Navi-reforma tudi našo obratno ambu- dežno je najprimernejša rešitev lanto, ker so sredstva komunal- na dlani, če pa jo gledamo skozi nega zavoda za socialno zavarova- prizmo sto milijonov din, postane nje zmanjšana. Notranjih rezerv naenkrat močno dvomljiva, pri nas v običajnem smislu ni, .ar JOŽE ŠTULAR Za boliše tlelo . (nadaljevanje z 2. strani) vov, obisk dramskih in opernih predstav, pa so naloge komisije za kulturo. Ta naj bi imela v T_ „ . , , , . programu tudi občasne seminarje, Kot rečeno, naj bodo te komi- katere bi pripra,viia skupno z or-sije v pomoč sindikalni podružni- ganizacijsko grupo. Ta opravlja ci in sindikalnemu odboru podjet- [0 deIo po svoji službeni dolžno- ja. Posebno komisija za gospodar- Taki seminarji bi obsegali jenje in upravljanje lahko s svo- snov splošnega poznavanja naše jim delom nudi^ izredno pomoč, družbene ureditve in predavanja Vendar pa to delo zahteva stalno 0 gospodarjenju spremljanje gibanja proizvodnje, osebnega dohodka in dela samoupravnih organov v ekonomskih ,™n pour enotah. S tem delom in zapaža- aikalnem odboru To je le nekaj nalog komisij pri sindikalnih podružnicah in sin-v tovarni. Naše Ne ememo * Je ' *"* ^ Franc CIMŽAR Taki prizori kot ga vidite na sliki so bili letos v počitniškem domu v Crikvenici zelo redki. Običajno so letovalci kosili in večerjali v dveh izmenah. komisija za gospodarjenje in upravljanje tista, preko katere lahko sindikalna podružnica stalno opozarja samoupravne organe ekonomske enote in centralnega delavskega sveta na vse probleme gospodarjenja in, če bomo dobri gospodarji, bomo tudi dobri upravljale!. Komisija za prošnje in pritožbe pri sindikalni podružnici in pri sindikalnem odboru dela v skladu s Temeljnim zakonom o delovnih razmerjih in našim Pra- vilmiikotm o kaznovanju ter drugi- Racj bi vam opisal neljub dogo- Ura je bila pol šestih, ko je od Sanam^kotektiva1 vso pomoč, ‘saj dek' ki sem mu Prisostvoval de- nekod prišla tovarišica z deset- ce -i6 lmela rezervacijo za drugega, ima sindikalna organizacija 'tudi vetega avgusta pred našo tovarno, letno deklico in rezervacijskim kar je sama tudi vedela in ali je res Ta dan se je odpravljala na leto- listkom v roki. Rezervacija ni bila brez osnovnega poznavanja bon- ____...........„„ ________ vanje skupina letovalcev iv Cri- za ta avtobus, temveč za rednega, tona. Ce je hotela potovati s člani standard in socialno delo so ob- kvenico. Za letovalce je bil rezer- ki odpelje z avtobusne postaje. . ,, t časnega značaja, na primer, ko je viran avtobus »Ljubljana Trans- Meni nič, tebi nič je zahtevala ' L članu kolektiva potrebna pomoč port«. Rezervacij ni bilo, ker je ta tovarišica, da se oseba s tri- l"e hilo prosto in ne, da se je poln v podobnih primerih. bil avtobus naročen samo za leto- letnim otrokom dvigne in njej našala z rezervacijskim listkom Organizacija praznovanja držav- valce in je veljalo pravilo, ikdor prepusti sedež. Na posredovanje drugega avtobusa! n ih praznikov in spominskih dne- prej pride, dobi boljši sedež. ostalih, da je to za člane kolekti- N. N. Bonton na prvem mestu va je odgovorila, da je tudi ona član našega kolektiva. Mati z otrokom se je morala umakniti na zadnji sedež, ker je pač upoštevala pravilo, da pametnejši odneha. Zanima me, zakaj je tovarišica z rezervacijo prišla v ta avtobus, zaščitno funkcijo. Naloge komisije za družbeni Do sedaj smo največ obravnavali delo in uspehe naše poklicne gumarske šole, ker je ta pač osnovni pogoj za pridobivanje nižjega strokovnega kadra. Nekoliko. premalo pa smo obravnavali delo naše tehniške šole, ki je bila ustanovljena"leta 1060 in usposablja gumanske tehnike, to je strokovnjake, ki so osrednja zveza med inženirji in poklicnimi delavci. Prav ti' pa morajo biti sposobni sodelovati z obema stranema, poznati morajo tudi celotni tehnološki proces, da lahko signalizirajo vse ugotovitve strokovnim službam in prizadetim organom. Do sedaj je bilo v šoli usposobljenih 39 gumarskih tehnikov, ki so si znanje pridobili v posebnih pogojih. Ko omenjam posebne pogoje, mislim predvsem na to, da je bil izobraževalni proces tako organiziran, da so bili vsi kandidati v rednem delovnem razmerju, pouk pa so obiskovali v popoldanskem prostem času. To je. izreden študij, ki zahteva precejšnjo prizadevnost, omejitev osebne svobode, veliko resnost in zrelost. Samo tak študij, ki bo manjkajočo teorijo izpopolnil s prakso, nam lahko usposobi dobrega tehnika, če pri tem študiju ni poglobljenega osebnega dela in če je samo kampanjsko osvojeno teoretično znanje, potem smo namen zgrešila in v praksi se ne more pokazati prava vrednost znanja. Kakšen uspeh smo dosegli, ne vem, verjetno bi lahko bolj podrobno analizo izdelal nekdo, ki ima več stikov z našimi tehniki. Tako dobljena analiza bi prav gotovo precej, pripomogla k izpopolnitvi izobraževalnega procesa. S tem pa ni rečeno, da se izobraževalni proces od začetka pa do danes ni spremenil. Kmalu po ustanovitvi so se pokazale določene pomanjkljivosti, ki so se morale tekoče reševati. V ta namen je bila imenovana posebna druž-beno-sitrokovna komisija, ki jo je uspešno vodil inženir Turzanski. Komisija se je srečavala, z vrsto vprašanj, ki jih je tudi reševala. Na svojih posvetih je obravnavala tudi predmetnik, ki ga je pri vsaki novi skupini dopolnila ter prilagodila zahtevam proizvodnega procesa in pri tam skrbela, da je predmetnik čim bolj približala sorodni tehnični šoli. In res smo pri zadnji skupini dosegli že 28 odstotkov učnih ur redne tehnične šole. V ta odstotek pa niso. vključene učne ure telesne in predvojaške vzgoje kot obveznih .učnih predmetov redne šole. Pri strokovnih in splošnoizobraževalnih predmetih pa smo se precej približali redni šoli, saj lahko v ta fond ur prištejemo še ure teh predmetov iz poklicne šole. Zaradi približevanja k redni šoli in vedno, večje zahtevnosti v njej, je komisija podaljšala šolanje od 6 na 7 semestrov. Pri tem pa kandidatje niso prizadeti, ker bodo v 4 letih dosegli stopnjo tehnične izobrazbe in pridobili pokojninska leta, ker so v rednem delovnem razmerju. Poleg tega kandidatje dobijo v šoli tudi vse potrebne učne pripomočke, kar jim vsekakor pomaga, da lahko v rednem času opravijo vse kolokvije in izpite. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je študij preprost, kar nam potrdijo naslednji podatki: nadaljevanje na 4. strani Še nekai o delu TGŠ Nadaljevanje z 2. strani do isedaj vpisanih 79 šolo uspešno končali 39 izključeni, izstopili 21 še niso končali 1 sedaj obiskuje 18 Ti kratki podatki nam pokažejo, da je delo v šoli resno in zahtevno. iPriznati moram, da je zahtevnost iz dneva v dan večja, pa tudi program je vedno obsež-nejši. Prav sedaj pa se pripravlja nov predmetnik, ki ibo vključeval minimalne zahteve .učnega programa. Predpisal ga je Svet za strokovno izobraževanje SRS. Ta minimalni program določa obvez-inie /sp|Lošjno izobraževalne predu mete, katerim bomo s sodelovanjem strokovnega kadra dodali še strokovne predmete, ki jih zahteva profil gumarskega tehnika. Prilagojen učni program din vedno večja zahtevnost pa sta garancija, da bodo šolo zapustili res samo tisti, ki bodo pokazali primerno strokovno in splošno znanje. Novi prilagojeni predmetnik v šoli nam narekuje nekatere organizacijske spremembe, s katerimi se bo šolski režim še bolj utrdil, kandidatom pa naložil sistematično šolsko in domače delo. O vseh nastalih spremembah in dopolnitvah bodo morali razpravljati še strokovni in družbeni organi. Čeprav je čas kratek, upam, da bomo z novim šolskim letom že delali po. novem prilagojenem programu. Gašenje požarov olja in bencina Da omejimo požare zaradi olja in bencina, sta potrebna dva preventivna ukrepa. Preprečiti je treba nezaželjeno iztakanje tekočin iz rezervoarjev, po drugi strani pa je treba preprečiti tvorjenje in razširjanje hlapov, ki jih izžareva olje in bencin. Da dosežemo ta cilj, morajo biti sodi z mineralnim oljem drug od drugega oddaljeni najmanj za širino .premera soda. Vse odprtine in ventili na sodih pa morajo biti tesno zaprti. Večkrat opažamo, da nekateri ljudje podcenjujejo nevarnost, ki jo predstavljajo prazni /bencinski sodi. To pa je vsekakor nepravilno. Bencinski sodi, ki so prazni, vsebujejo namreč v sebi še vedno ostanke bencina v večjih ali manj- ših količinah, čeprav samo na stenah soda. Prazni bencinski sodi so lahko celo bolj nevarni za nastanek eksplozije kot pa polni. Bencin se ne more vžgati sam po sebi. Nevarnost nastane šele tedaj, ko pride z ostankom bencina v dotik določena količina zraka. Ta mešanica bencinskih hlapov in zraka se v praznih bencinskih sodih tvori celo hitreje kot v popolnoma zaprtem sodu. Zato morajo biti prazni Čeprav vlada v gasilskem prostoru popoln red, vse kaže, da imajo naši vrli gasilci le premajhen »življenjski prostor.« sod; vedno tesno zaprti in jih je treba č i m p r e j e po izpraznitvi oddaljiti od prostora obratova-n j a. Posebno nevarni postanejo prazni sodi tedaj, če pridejo v območje kakega požara. V takem primeru se morajo sodi takoj odstraniti iz bližine požara, sicer lahko nastane nenadna eksplozija, ki lahko poškoduje tudi delavce in gasilce. Ivan PETRIČ poklicni gasilec NAGRADNA UGANKA MN — RA — UM — MA — IZ — MA — AN — TEL — OZ — IZ — TA — ALE — LE — KA — DJ — OŽI — KE — IVA — KE — UCE — S — AREK — Dl — NCI — LA — JNA — JA — OKO — RA — TE — TA — NJ — R — KA — P — AZ — OKO — NA — KE — TE — FO — N — OS — OH — LJ — E — TA — N — KO. Iz gornjih zlogov in črk sestavi besede naslednjega pomena: 1. Števili, s katerimi množimo, 2. vsemirska ladja, 3. del osebne higiene, 4. izdelovalec maket, 5. izprašan za poklic, 6. krinka — pokrit obraz, 7. glavno mesto balkanske države, 8. srbsko moško ime, 9. pomladanska cvetlica z velikim cvetom, 10. zorana njiva, 11. kopirni papir (za načrte), 12. drug naziv za roke in noge, 13. kraj na Štajerskem, 14. tajnost, skrivnost, 15. park, drevored, 16. priprava za pogovor na daljavo. Druga in četrta črka dasta navpično brano misel francoskega moralista VAUVENARGES-a. centru; gospodinja je bila prijazna, žal pa je znala samo madžarsko, tako da sva se sporazumevala le Z rokami. Ko sem se malo odpočil in osvežil, sem se odpravil na večerjo. Prvič sem sproščen in brez prtljage zakoračil po Budim- S poti po Madžarski: v Budimpešti Skozi industrijsko predmestja, ki v 20 kilometrov dolgem in 6 kilometrov širokem loku obdaja Pesto, sem se okoli dvanajstih pripeljal na vzhodno postajo v Budimpešti. Postaja je zelo velika in pokrita; nad peroni se boči v višini kakih trideset metrov jekleno ogrodje, pokrito s šipami. Pod to streho zamolklo sopihajo lokomotive, spu- v . ščajo dim in paro, ki se dvigata proti zračnikom na vrhu. Zračenje psstu ze v teku dneva,^ ko sem po je tako dobro, da v samem prostoru ni občutiti zadimijenostL Nekam negotovo sem se počutil, mi je priskočil na pomoč z na-ko sem se s kovčkom v roki zna- potki, kako najdem banko in do-šel na stopnicah pred postajo in gledal živahen trg pred seboj. Pr- namreč dandanašnji dan komaj '“nh^na voseben “način "okrašeno vič v življenju sem bil v milijon- predvojne hotelske kapacitete. Za- $ fasadami vortaii štukaturami in skem mestu. Zamuda vlaka mi je to na sobo v hotehl nisem mogel ^ prast’are trge' s številnimi Ie_ zmešala račune in sedaj se nisem računati brez predhodne dvome- vimj svomeniki in široke vromet mogel odločiti, ali naj iščem na,- sečne rezervacije. Vendar imajo Z ulice Skozl TazZtenaTkna pre, jugoslovansko ambasado ah ze/o dobro organizirano službo, ki in odprta vrata sem gledal v sta_ banko — denar sem namreč imel tujcem posreduje in nudi privlačna čeku, ne v gotovini. Odločil ne sobe. sem se, da na postaji poiščem Dobil sem čedno sobo v samem mestu iskal in skakal za banko, stanovanjem ..., je napravilo mesto name veličasten vtis. Sedaj Mm^stanovanje“^Budiinpešta ima sem SŠ lah^° ™tančneje ogledal mogočne stare stavbe, vsako od potovalni urad in tam poskušam dobiti zemljevid Budimpešte, s pomočjo katerega bi laže našel Potovalno agencijo. No, našel sem jo kmalu, in tudi zemljevid sem dobil, in to celo zastonj. Po karti sem se napotil do jugoslovanske ambasade, ki ni bila daleč. Na ambasadi zopet ni šlo vse po sreči: uslužbenec, ki je urejeval mojo zadevo, je odpotoval v Jugoslavijo, njegova tajnica je bila na dopustu, uslužbenec, ki bi mi še lahko pomagat, pa tisti dan ni bil v ambasadi, ker je službeno odpotoval iz Budimpešte. (Pomoč jugoslovanske ambasade sem potreboval, ker je bila praksa tako organizirana, da šele z njenim posredovanjem zvem podrobnosti o kraju specializacije). Svetovali so mi, naj se oglasim naslednji dan. Na srečo sem pri vratarju srečal tovariša Boro, zastopnika nekaterih naših firm v Budimpešti. Ta re lokale, vse v izrezljanem lesu, kristalnem steklu in marmorju. Ob Donavi so mi oči strmele v T Pogled na parlament, v ospredju Donava. fit. - mr In memorlam MIHA ČERNIVEC Dvanajstega septembra je po kratki in hudi bolezni umrl naš dolgoletni sodelavec Miha Černivec. V našem podjetju se je zaposlil 1946. leta v pnevmatikami I. Ves čas zaposlitve je ostal pri istem delu, katerega je opravljal zelo vestno in disciplinirano. Sodelavcem in vsem, ki so ga poznali, bo ostal v spominu kot dober delovni tovariš, prijatelj in človek. Bil je vesele narave, včasih glasen, vendar pošten in odkrit. Rad je pomagal z nasveti mlajšim, ki so se zaposlili v oddelku vulkaniza-cije veloplaščev. Zato je bil tudi nekajkrat član delavskega sveta podjetja in ekonomske enote. Zaradi slabega zdravja je v zadnjih nekaj letih oprav-lajl delo kontrolorja pri vulkanizaciji veloplaščev. Dobrega in vestnega sodelavca bom oohranili v trajnem spominu. mogočne mostove irr naraslo, spoštovanje vzbujajočo reko pod njimi, na drugem bregu pa sta na majhni vzpetini kraljevala nad Budo dvorec in katedrala sv. Matije. V moji duševnosti se je teplo navdušenje z besom in zavistjo. Zavidal sem jim mesto, ki je nemo, vendar neizpodbitno pričalo o nekdanjem bogastvu, besen sem bil, ker sem vedel, da sta tudi moj ded in praded dajala denar za vse to; občutil sem potrpežljivost in tehniko 19. stoletja okoli sebe. Da bi pregnal moreče misli, sem si dejal, do je zgodovina pač muhasta in je bolje, da si ogledam in sprejmem, kar je pred menoj, kakor pa da razmišljam o njegovem nastanku in izvoru. Napotil sem se preko verižnega mostu, ki je močno nihal zaradi gostega prometa. Težko jekleno konstrukcijo mostu nosita jekleni verigi, narejeni iz tri metre dolgih in okoli deset vzporedno vezanih ploščatih jeklenih členkov. Verigi sta obešeni na dveh mogočnih kamnitih stebrih. Pogled z mostu na Pesto je čudovit. Na desetine stolpičev madžarskega velemesta je skladno z mogočno kupolo štrlelo v nebo. Pogled na parlament je nekaj posebnega. Pravijo, da je bil v času dograditve najlepša zgradba na svetu. Močan veter in prazen želodec sta me pregnala z mostu. V samopostrežni restavraciji »Pri medvedu« sem se dodobra podprl in odšel spat. Naslednji dan sem na jugoslovanski ambasadi našel človeka, ki se je odpravil z Madžari na sestanek, kjer bodo razpravljali o programu specializacije. Točno ob napovedani uri smo se naslednji dan sestali na madžarskem zavodu za mednarodno tehnično pomoč TESKO. Dogovorili smo se, da bom prakticiral v sledečih madžarskih podjetjih in ustanovah: Tovarni za tehnične gumijeve izdelke, Gumarskem raziskovalnem institutu, Institutu za razvoj prometnih sredstev, Tovarni avtomobilskih karoserij »IKARUS« in v Tovarni električnih lokomotiv in vagonov GANZ-MAVAG. Največ se sem zadržal v tovarni za tehnične gumijaste izdelke in v gumarskem institutu, medtem ko sem ostale tovarne samo obiskal in si ogleda uporabo in pogoje, v katerih delajo gumijaste * vzmeti in se pogovarjal o težavah in potrebah, ki jih ima tovrstna industrija z guminimi vzmetmi, prenosnim členkom, blažilcem, podlogo itd. Prihodnjič: Med prijatelji na Madžarskem.