| soUtŽlHCi Emajl irec Celje - skladišče D-Per 214/1985 COBISS s Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 15-16 - 20. SEPTEMBER 1985 Iz težav se moramo rešiti sami V petek, 23. avgusta smo v naši delovni organizaciji organizirali tiskovno konferenco, na kateri je glavni direktor EMO Franci Gazvoda, seznanil predstavnike sredstev javnega obveščanja s položajem v našem kolektivu ter o nadaljnjih ukrepih za izboljšanje položaja. Cilj teh ukrepov je, da bi z boljšo organiziranostjo, s hitrejšim prilagajanjem proizvodnega programa razmeram na tržišču, z večjo aktivnostjo prodajne službe doma in v tujini že do konca leta odpravili izgubo v tekočem poslovanju, po možnosti pa tudi pokrili izgubo 366 milijonov dinarjev, ki smo jo ustvarili v prvem polletju. Glavni direktorje poudaril, da se vsi člani kolektiva zavedajo težavnosti oz. kritičnosti položaja, vendar pa je prepričan, da dajejo emovi proizvodni programi še vedno dovolj možnosti za normalno poslovanje in da je kolektiv sposoben premagati sedanje težave. S tiskovno konferenco, katere so se udeležili novinarji RTV Ljubljana, Radia Celje in Novega tednika, Delavske enotnosti, Dnevnika, Večera in Dela, smo želeli seznaniti širšo javnost z resničnim stanjem v naši DO, saj so se v zadnjem času začele v javnosti širiti vse mogoče govorice in natolcevanja v zvezi z dogajanjem v EMO, kar pa našemu kolektivu v tem trenutku vsekakor bolj škoduje kot koristi. V. K. Obiskala sta nas 21. 8. 1985 sta bila na obisku v naši DO predstavnika republiškega sindikata Dušan Rovanšek in Jože Veršič. Sekretarja republiškega odbora sindikata kovinsko predelovalne dejavnosti D. Rovanška so zanimali predvsem prizadevanja in načrti za odpravo sedanjih neugodnih gospodarskih in likvidnostnih razmer. Udeleženci razgovora iz našega kolektiva so mu predstavili ukrepe, ki smo jih za sanacijo razmer sprejeli in so sedaj v izvajanju, kakor tudi razvojne usmeritve EMO. V pogovoru so naši delavci opozorili na nenehno slabšanje položaja predelovalcev kovin ob tem, da kakšnega ugodnega položaja te dejavnosti nikoli niti ni bilo. Sedanje težave niso posledica splošne gospodarske stiske zadnjih let, temveč dediščina nakopičenih problemov, ki se vlečejo več desetletij. Obstoječa strukturna nesorazmerja med dejavnostmi in sektorji gospodarstva tudi ne obetajo izboljšanja v kratkem roku. Pristop k prestruktui-ranju pa ne pomeni le spremembo proizvodnih programov, pač pa tudi in še zlasti preobrat političnega in tudi poslovnega mišljenja. Tov. Rovanšek je tem ugotovitvam pritrdil in dejal, da si sindikati dejavnosti prizadevajo v iskanju trajnejših in globalnih rešitev, saj so se znašli v nezavidljivem položaju tudi drugi predelovalci. Za kovinsko predelovalno dejavnost je tudi Splošno združenje KPI pri Gospodarski zbornici SRS že kazalo nekatere vidike realnejšega proizvodnega povezovanja. Nekaj bo vsekakor treba storiti. Na koncu sta si oba ogledala del procesa proizvodnje posode. A. K. Rebalans plana za leto 1985 Ocenili smo, da zaradi nedoseženih planiranih ciljev v sedmih mesecih letošnjega leta, ne moremo več doseči plana za leto 1985, zato smo pripravili rebalans plana za leto 1985. Rebalans plana je izdelan na osnovi izvršitve plana v obdobju januar-julij, ocene za mesec avgust, kar predstavlja 100 % izvršitev plana (plan je enak izvršitvi) in plana za obdobje september-december. Franc Šetinc v EMO V torek, 3.9.1985 nas je obiskala delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil Franc Šetinc. Udeležili so se sestanka OOZK Posode, z namenom, da slišijo mnenje te temeljne organizacije in tudi EMO razreševanju perečih gospodarskih težav tudi z lastnimi močmi. O tem bo razpravljal na prvi naslednji seji CK ZKS. Ker je Emo in z njim tudi ta temeljna organizacija v izredno težki situaciji so temeljito prisluhnili našim objektivnim in subjektivnim razlogom za le-to. Komunisti so odkrito spregovorili o notranjih in zunanjih vzrokih (na katere sicer nimamo vpliva so pa bistveni) ter o konkretnih akcijah in ukrepih, ki so že v teku za odpravo notranjih vzrokov. Tov. Šetinc je naš kolektiv obiskal že leta 1978, zato mu Emo ni tuj. V zaključni diskusiji je poudaril, da zaupa kolektivu TOZD in celotnemu EMO, da smo sposobni notranje vzroke odpraviti sami, na zunanje pa bo opozoril na seji CK ZKS. J. K. Ponovno smo preverili in ocenili možnosti proizvodnje, prodaje in izvoza za obdobje september-december, upoštevali povečanje cen reprodukcijskega materiala, energije in pričakovano povečanje ostalih stroškov in razporeditve dohodka. Ocenili smo tudi možno povečanje cen naših proizvodov, in to vgradili v rebalans plana. Po posameznih elementih plana, so spremembe naslednje: PROIZVODNJA: Rebalansiran plan proiz- vodnje po količini je za 7 % nižji od osnovnega plana za leto 1985 in za 2 % večji od dosežene proizvodnje v letu 1984. PRODAJA: Rebalansiran plan celotne prodaje je za 3 % nižji, plan eksterne prodaje pa za 4 % nižji od osnovnega plana. Plan eksterne prodaje za obdobje september-december znaša skupaj 6.998 mio din ali povprečno 1.749 mio din mesečno, v prvih osmih mesecih pa smo prodali v povprečju 1.076 mio din. Povprečno eksterno povečanje prodaje je po posameznih TOZD naslednje: TOZD FRITE: V osmih mesecih je bila povprečna prodaja 143 mio din mesečno, v zadnjih štirih mesecih načrtujemo povprečno mesečno prodajo 183 mio din. Povečanje prodaje je izključno na račun povečanja prodajnih cen. TOZD POSODA: V osmih mesecih je bila povprečna mesečna prodaja 419 mio din, v zadnjih štirih mesecih načrtujemo povprečno mesečno prodajo 720 mio din. Povečanje prodaje bomo dosegli: - s 15.9. povečujemo prodajne cene za posodni program v povprečju za 20 % in za sanitarni program 15%, kar v povprečju znese za TOZD za zadnje štiri mese- (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE Rebalans plana za leto 1985 (Nadaljevanje s 1. strani) ce 17 % in v povprečju na mesec, povečanje prodaje zaradi povišanja cen, za 62 mio din, - v zadnjih štirih mesecih povečujemo proizvodnjo in prodajo posode za 80 ton mesečno, kar bo povečalo prodajo za 61 mio din, - v prvih osmih mesecih smo proizvedli povprečno na mesec samo 1550 kopalnih kadi, ker nismo mogli zagotoviti pločevine oziroma surovih kopalnih kadi, kar pa smo zagotovili za zadnje štiri mesece in se bo zato pori-zodnja in prodaja povečala na 4.250 komadov mesečno. To bo povečalo povprečno mesečno prodajo za 49 mio din. - Iz zalog bomo prodali s popustom 20 % plastične WC izplakovalnike v povprečju 8,5 mio din na mesec, -povprečni blagovni tečaj v prvih osmih mesecih je znašal 283 din za 1 $, v zadnjih štirih mesecih ga računamo na 360 din za 1 $ (310 din $ +izvozna stimulacija), kar znese v povprečju na mesec 38 mio din več, -povprečni mesečni izvoz se povečuje za 97.000$, kar znese po blagovnem tečaju 360 din za 1 $, povečanje prodaje 35 mio din, - na račun prestruktuira-nja asortimana posode od enostavne večje na zahtevnejšo manjšo posodo, ki je po kg dražja, bomo v povprečju na mesec povečali prodajo za 20 mio din, - v mesecu septembru pričnemo s proizvodnjo novega proizvoda tuš kopalnih kadi, ki bo povečala povprečno mesečno prodajo za 9 mio din, - izvozne ostanke, ki jih na domačem trgu ne moremo prodati po veljavnih cenah in so na zalogi (kozice z ročaji, ostali izvozni ostanki), bomo po znižani ceni (40 % znižanje) prodali iz zaloge v povprečju 20 mio din mesečno. Povečanje prodaje posode za 80 ton mesečno oziroma za 61 mio din je tržno možno, ker gre za povečanje prodaje lahke posode, kjer ni problemov prodaje, v proizvodnji pa jo je mogoče proizvesti več, ker se z uvedbo novih strojev za obroče v okviru tehnološke modernizacije proizvodnega procesa posode sprosti 25 delavcev, ki se prestavljajo na proizvodnjo lahke posode. TOZD RADIATORJI: V prvih osmih mesecih smo v povprečju mesečno prodali 120 mio din, v zadnjih štirih mesecih pa planiramo 178 mio din. Fizično se prodaja znižuje, povečanje prodaje je izključno zaradi povišanja prodajnih cen. Za realizacijo planirane prodaje za zadnje štiri mesece, bo potrebno zagotoviti ca. 200 mio din za kreditiranje prodaje, na kar računamo, da nam bo to LB Splošna banka Celje omogočila. TOZD KOTLI: V osmih mesecih je bila povprečna mesečna prodaja 113 mio din, v zadnjih štirih mesecih pa bo povprečna mesečna prodaja 306 mio din ali za 193 mio din na mesec več. Povečanje prodaje temelji na sklenjenih pogodbah, povečanje proizvodnje za to prodajo pa bomo dosegli tudi z najetjem 15 delavcev Zavarivač Vranje. TOZD ODPRESKI: V osmih mesecih je bila povprečna mesečna prodaja 88 mio din, v zadnjih štirih mesecih jo planiramo 135 mio din, izključno na račun povečanja cen in povečanja prodaje za drugo vgradnjo. TOZD ORODJARNA: Eksterna prodaja se znižuje na račun interne prodaje, ki je povezana z izdelavo orodij za tehnološko moderniziran proces proizvodnje posode. TOZD EMOKONTEJNER: V osmih mesecih smo v povprečju mesečno prodali 144 mio din, v zadnjh štirih mesecih pa načrtujemo povprečno mesečno prodajo 180 mio din in to izključno na račun povečanja prodajnih cen. POVZETEK Na osnovi gornjih obrazložitev, bomo povečano povprečno mesečno prodajo, v zadnjih štirih mesecih, dosegli: - s povečanjem cen 239 mio din, - s povečanjem obsega prodaje 349 mio din, - s povečanjem blagovnega tečaja $ 38 mio din, - s prestruktuiranjem proizvodnje 20 mio din, - s prodajo iz zalog 28 mio din, - skupaj 674 mio din. Pri drugih programih, ki posebej niso navedeni pri obrazložitvi prodaje posameznih TOZD, ne pričakujemo problem za prodajo planirane proizvodnje. IZVOZ Največje odstopanje od osnovnega plana je pri izvozu, kjer se znižuje konvertibilni izvoz za 23 %, vendar pa je za 16 % večji kot v letu 1984. TOZD Posoda zmanjšuje letni plan za 8 %, ker investicija v tehnološko moderni- zacijo proizvodnega procesa še ni dala dokončnih rezultatov in še ni v celoti zaključena. Z zunanjo institucijo smo preanalizirali možnost za povečanje izvoza posode in ostalih programov in izdelali tudi programe za pospeševanje izvoza, ki pa še ni dal rezultatov. Zato bomo selektivno pristopili k opredelitvi programov za izvoz in za te programe sistematično obdelovali zunanji trg. DEVIZNA BILANCA Posledica zmanjšanja plana izvoza na konvertibilno področje za 23 % ali za 2.064.888 $ in zmanjševanje deviz, ki nam ostanejo od 46 % na 40 %, od prilivov, je povečanje negativnega salda od 745.071 $ na 1.692.070 $. (Nadaljevanje na 3. strani) REBALANS PLANA PROIZVODNJE ZA LETO 1985 v 000 din TOZD Izvršitev 1984 Plan 1985 Rebalans plana 1985 Indeks ton vred. ton vred. ton vred. 5:1 5:3 6:2 6:4 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FRITE 8.524 1.421.885 9.700 2.750.200 8.390 2.374.370 98 87 127 86 POSODA 7.158 3.707.638 9.612 8.712.919 9.357 8.349.858 131 97 225 96 RADIATOR 5.391 771.016 5.059 1.175.774 5.188 1.499.885 96 103 269 127 KOTLI 1.602 1.656.349 1.430 2.043.018 1.108 1.613.385 69 77 97 79 ODPRESKI 2.888 542.316 3.587 1.085.720 3.591 1.134.812 124 100 209 105 ORODJARNA - 184.586 - 304.663 - 322.171 - - 175 106 KONTEJNER 10.911 1.073.224 10.451 1.760.885 9.508 1.601.176 87 91 149 91 VZDRŽEVANJE - 980.949 - 1.692.676 - 1.773.285 - - 181 105 ERC — 76.807 - 101.040 - 110.607 - - 144 109 SIT 239.153 344.860 _ 369.940 _ — 155 107 SKUPAJ 36.474 10.653.923 39.839 19.971.755 37.142 19.149.489 102 93 180 96 DINAMIKA PROIZVODNJE ZA OBDOBJE SEPTEMBER-DECEMBER v 000 din TOZD SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER ton vred. ton. vred. ton vred. ton vred. FRITE 650 183.950 750 212.250 650 183.950 720 203.760 POSODA 907 851.526 953 995.478 882 916.743 899 933.384 RADIATOR 477 160.116 427 153.315 399 142.710 427 156.490 KOTLI 69 238.897 165 135.000 150 302.000 145 375.000 ODPRESKI 369 117.198 348 127.401 348 127.401 351 129.552 ORODJARNA - 29.867 - 25.520 - 30.090 - 26.950 KONTEJNER 875 183.832 783 128.043 759 113.740 832 160.701 VZDRŽEVANJE - 136.519 - 157.107 - 175.584 - 199.311 IRC - 8.716 - 8.716 - 8.716 - 8.716 SIT - 28.995 - 34.223 - 38.118 - 41.600 SKUPAJ 3.347 1.939.616 3.426 1.977.053 3.188 2.039.052 3.374 2.235.464 (Nadaljevanje z 2. strani) Dejanski negativni saldo ob koncu leta bo 892.070 $, ostaja dolg, ki zapade v letu 1986 v višini 800.000$ iz naslova terminskih nakupov. STROŠKI Rebalans plana stroškov je izdelan na osnovi doseženih stroškov za obdobje ja-nuar-julij in plana stroškov za obdobje avgust-decem-ber, kjer smo upoštevali za realizirano povečanje cen materialu, energiji, storitvam in ostalim potroškom ter predvidena povečanja cen do konca leta 1985. Stroški rastejo hitreje kot raste obseg proizvodnje. V odnosu na leto 1984 se je obseg proizvodnje, po količini, povečal za 2 %, po vrednosti 80 %, stroški za 106%. V odnosu na osnovni plan so stroški rebalansiranega plana za 3% večji, fizični obseg proizvodnje pa za 7 % nižji. V odnosu na planiran obseg proizvodnje in planirane stroške v planu, so največja odstopanja pri naslednjih vrstah stroškov: - surovine in material, - energija, - tuje storitve, - transportne storitve, - amortizacija, - tečajne razlike, - obresti. Za II. polletje načrtujemo letju predvsem zaradi večje sega proizvodnje in delnega ugodnejši finančni rezultat, uskladitve prodajnih in na- prestruktuiranja proizvod-kot smo ga dosegli v I. pol- bavnih cen, povečanja ob- nega programa. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA Rebalansiran plan celotnega prihodka je nižji od osnovnega plana za 4% in večji od celotnega prihodka v letu 1984 za 82 %. Rebalansiran plan porabljenih sredstev je enak osnovnemu planu In so za 102 % večja kot v letu 1984, zato je tudi dohodek nižji za 15 % od osnovnega plana. Zmanjšuje se gospodarnost poslovanja za 3,2 % v odnosu na osnovni plan. Primerjava rebalansiranega plana dohodka z doseženim dohodkom v letu 1984 s tem, da je dohodek leta 1985 korigiran na zakonske predpise iz leta 1984 (obresti in DSSS v dohodku) je porast dohodka 86 % ali za 4 % večji kot je porast celotnega prihodka. Ostanek za sklade (rezervni sklad, poslovni sklad in sklad skupne porabe, brez stanovanjskega), je po UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA STROŠKI - REBALANS 1985 v 000 din Izvršitev Plan Rebalans Indeks Elementi 1984 1985 1985 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porablj. sur. in mat. 4.373.650 8.996.308 8.842.567 202 98 Porabljena energija 526.830 906.782 908.599 172 100 Transp. storitve 45.366 64.630 86.512 191 134 Str. inv. vzdrž. del sred. 189.357 309.878 299.312 158 97 Druge proizv. štor. 1.591.709 1.987.473 2.161.069 136 109 Str. za var. pri delu 53.047 86.381 89.855 169 104 Amort. po predp. stop. 330.953 526.753 589.173 178 112 Povrač. za prevoz na delo 27.138 40.346 47.467 175 118 Izd. za prehr. delavcev 51.035 85.434 104.052 204 122 STROŠKI R-4 SKUPAJ 7.549.041 15.136.626 15.539.006 206 103 rebalansiranem planu 284 mio din, v TOZD Kotli pa je planirana izguba v višini 228 mio din, kar pomeni, da bi izguba ostala v višini ugotovljene izgube po prvem polletju. V odnosu na osnovni plan je ostanek za sklade 73 % nižji, osnovni plan ni predvideval izgubo v TOZD Kotli. Kljub temu, da povečujemo obseg proizvodnje za 2 % in fizično produktivnost za 8 % in tudi dohodek raste hitreje od celotnega prihodka (primerjano po zakonskih predpisih iz leta 1984) je rezultat izredno slab, kar je posledica predvsem povečanih obresti za 127 %. V letu 1984 smo za odmike prevrednotenja zalog od 31. 12. 1983 na 1. 1. 1984 povečali dohodek, v letu 1985 pa bomo odmike v višini 826,1 mio din uporabili za revalorizacijo zalog. REBALANS v 000 din Izvršitev Plan Rebalans Indeks Elementi 1984 1985 1985 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK 10.650.532 20.147.564 19.361.025 182 96 Material 4.373.647 9.039.529 8.484.919 194 94 Energija 661.665 1.163.174 1.324.250 200 114 Vzdržev. in orodj. 380.675 626.910 690.753 181 110 Amortizacija 330.953 524.702 589.173 178 112 Obresti za ObS - 1.133.008 1.199.439 - 106 Del mat. str. za DSSS - 212.457 278.490 - 131 Negat. tečajne razlike 128.630 360.979 471.227 366 131 Izredni izdatki 23.962 10.823 14.359 60 133 Ostali stroški R-4 1.649.509 2.108.742 2.197.634 133 104 SKUPAJ R-4 7.549.041 15.180.328 15.250.244 202 100 PORABLJENA SREDSTVA 7.892.497 15.816.943 15.695.116 199 99 DOHODEK 2.758.035 4.330.621 3.665.909 133 85 Obveznosti iz doh. skupaj 1.359.417 1.313.600 1.376.616 101 105 ČISTI DOHODEK 1.412.409 3.017.021 2.384.850 169 79 Izguba na ČD 94.493 — 132.127 Del ČD na OD 1.169.742 1.871.677 2.162.265 185 116 Del ČD za stan. sklad 64.354 109.934 70.948 110 65 Ostanek za sklade 272.806 1.035.410 283.764 114 27 Rezervni sklad 72.247 201.971 102.376 142 51 SKLAD SP 67.999 91.423 130.000 191 142 Poslovni sklad 132.555 742.016 51.388 39 7 Izguba -108.284 - - 227.684 Solidiran ostanek za sklade + 164.522 - 56.080 Plan likvidnosti za IX-XII/1985 Plan likvidnosti za čas od septembra do decembra 1985 izkazuje primanjkljaj v višini 731,351.000- din. Z odobritvijo premostitvenega sanacijskega kredita v višini din 550,000.000 - se je primanjkljaj znižal na din 181,351.000- VZROKI ZA ODSTOPANJE OD PLANSKIH CILJEV DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE REBALANSOV DO KONCA LETA 1985 Delovna organizacija EMO Celje je planirala, da bo v letu 1985 uresničila srednjeročne cilje 1980-1985 pri doseganju nadpovprečnih rezultatov (vsaj povprečnih) pri temeljnih ekonomskih pokazateljih (produktivnost, dohodek, izvoz, aku-mulativnost itd.) in to kljub še zaostrojujočim se pogojem gospodarjenja in velikim deviznim in dinarskim likvidnostnim problemom. Še več: z realizacijo temeljnih ciljev na področju proizvodnje, prodaje in izvoza, smo planirali preseči prisotne navedene motnje v poslovanju. Plane 1985 smo temeljito razdelali in v hodu sprejeli vrsto internih ukrepov za njihovo realizacijo. Po sprejemu določenih organizacijskih in kadrovskih posegov, je v maju delavski svet delovne organizacije sprejel sklep o izrednih pooblastilih vodstva delovne organizacije. Rezultati vseh aktivnosti in ukrepov so premajhni in delovna organizacija je v še veliko večjih težavah kot v začetku leta. Največja negativna odstopanja od planov so pri: produktivnost, doseganju proizvodnje in prodaje kakovosti, nedokončani proizvodnji, režijskih stroških. Še najbolj izrazito odstopamo od planov izvoza. Osnovni vzrok odstopanja od planov je nepripravljenost in nesposobnost vodstvenih, strokovnih in delno vodilnih struktur za hitrejše in učinkoviteje uveljavljanje potrebnih sprememb v programih, proizvodih, načinih dela in komunikacijah. Letni plani niso več uresničljivi. Brez organizacijsko kadrovskih sprememb in drugačnega dela tudi manjši rebalansirani plani ne. IZDELAVA SANACIJSKEGA PROGRAMA DELOVNE ORGANIZACIJE Ob izdelavi sanacijskega programa bodo konkretno razdelani vzroki za težave delovne organizacije pri zagotavljanju sredstev, izpolnjevanju proizvodnih in prodajnih planov ter realizaciji izvoza. V analizi vzrokov moramo razdelati vpliv objektivnih pogojev in subjektivnih odgovornosti. Preanali-zirati se mora, zakaj je doslej EMO prepočasi in še premalo učinkovito izpeljal proces razvojne preosnove. Zaradi tega bo treba preanalizirati: - sanacijske programe iz 1977, - program razvojne usposobitve DO iz 1978, - srednjeročni plan 1981-1985 in - osnove srednjeročnega plana 1986-1990. Tržno in tehnološko se bodo preanalizirali vsi pro-(Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) gramski sklopi DO, posebej pa kadrovsko-organizacijs-ka in finančna usposobljenost delovne organizacije za učinkovitejše izkoriščanje razvojnih možnosti. V sanacijskem programu se mora za temeljni cilj opredeliti doseganje nadpovprečnih poslovnih rezultatov v najkrajšem možnem času. Zaradi identifikacije s cilji in nalogami, bodo sanacijski program pretežno izdelale ekipe iz delovne organizacije, zaradi odprtosti, objektivnosti in kakovosti, se bo pri izdelavi angažiralo predstavnike banke in strokovnih asociacij teh institucij. Pri izdelavi sanacijskih delov sanacijskega programa, bodo sodelovali: 1. programsko tržni del EMO Celje - IS SO Celje -GZS - Združenje kovinske industrije GZS - Medobčinska GZS - strokovna institucija. 2. proizvodno organizacijski del - EMO Celje - strokovna institucija 3. kadri - EMO Celje - IS SO Celje - OK ZK Celje 4. finančna in devizno-bi-lančna problematika - EMO Celje - LB, Splošna banka Celje - IS SO Celje Celoten sanacijski program bodo strokovno verificirali predstavniki vseh organov in organizacij, ki bodo pri izdelavi programov sodelovali. Stil miEnnaTionm TROPHV (POR TUCNflOlOGV W. GERMANY 1984 REBALANSIRANE PLANSKE CILJE BOMO DOSEGLI Z NASLEDNJIMI UKREPI: 1. Organizacijsko kadrovska konsolidacija delovne organizacije. Prečistiti bomo organizacijsko in kadrovsko strukturo, od neposredne proizvodnje do vodstva delovne organizacije. Ta naloga bo realizirana do konca oktobra. V najbolj kritičnih primerih bomo ukrepali že prej. Zadolženi: Gazvoda Franci, Štajnpihler Radovan, direktorji TOZD, samoupravni organi. 2. Vsi kadri, ki so usposobljeni za komercialno delo, ne glede na sedanje zadolžitve, bodo neposredno angažirani pri prodajnih delih. Še intenzivnejše se bodo obdelovala tržišča doma in v tujini. Fleksibilnejše se bomo prilagajali potrebam trga (asortiment - kopalne kadi, tuš kadi, ekskluzivni artikli, novi proizvodi, kvaliteta pogoji). Izvedli bomo posebni program usmerjenega pospeševanja prodaje. Opravili bomo nujne popravke cen. Zadolženi: Švajger Gregor s sodelavci. 3. Sprejet bo nov program varčevanja, kjer bodo zajeti vsi stroški, posebej pa režijski stroški. Varčevanje bo sproti kontrolirano in sankcionirano. Zadolžena: Mravlak Drago, Štajnpihler Radovan. 4. V zadnjih štirih mesecih bomo prekinili z realizacijo investicijskega plana, razen v primeru dokončanja in montaže že dobavljenih strojev. Zadolženi: Grdina Ladislav, Valant Stane, TOZD Orodjarna. 5. Prekinili bomo z nadaljnjim izvajanjem plana investicijskega vzdrževanja, razen v tistih primerih, kjer bi s tem neposredno ovirali izvajanje proizvodnih planov. Zadolžen: Vrabič Franc. 6. Prekinjeno je vsakršno zaposlovanje v režijsko strukturo, razen izjemoma kreativnih kadrov. Zadolžena: Ahačič Ingeborg. 7. S 1. avgustom je uvedena nova metoda vrednotenja del, po katerih bo bistveno bolje nagrajeno proizvodno delo. 8. S 1. septembrom bo uvedena posebna stimulacija delavcev za boljše izkoriščanje delovnega časa. Zadolženi: vodilni in vodstveni delavci, direktorji TOZD, pomočniki gl. direktorja po področjih. 9. S 1. septembrom bo uveden eksaktnejši sistem usklajevanja in kontrole tehnologije, normativov in proizvodnje v celotni delovni organizaciji. Zadolženi: direktorji TOZD, odgovorni vodje v DSSS. 10. Za izboljšanje kakovosti je izdelan konkretni program, po katerem bomo, na koncu leta, kakovost izboljšali za 1 /3. Program bazira na večji vlogi kontrolne službe in večji tehnološki disciplini. Zadolžen: Strašek Franc. 11. Za zagotovitev reda, discipline in odgovornosti pri izpolnjevanju planskih ciljev in nalog, so se samoupravni organi (poslovodni organi, ustrezne komisije, delavski sveti itd.) in sindikat, dogovorili za hitrejše in ostrejše sankcioniranje. 12. Obvezna izvršitev planiranega izvoza. Zadolžen: Švajger Gregor.___________________________ NAJODLOČILNEJŠI NOTRANJI DEJAVNIKI ZA USPEŠNOST DELOVNE ORGANIZACIJE 1. Enotno in usklajeno delovanje vodstva, delovne organizacije in tozdov 2. Dosežena enotnost v pojmovanju delovne organizacije in njeno nastopanje navzven kot redne celote, znotraj nje pa trdno organizirani tozdi. 3. Razvojna usmerjenost in opiranje na lastne kadre ter naložbe iz lastnih sredstev. 4. Organizirana vzgoje in izobraževanje lastnih kadrov, z dobro zasnovano štipendijsko politiko za vse stopnje in smeri šolanja. 5. Dovolj široko in pogumno zastavljen proizvodni program, ki zmanjšuje odvisnost od trenutnih tržnih gibanj. 6. Vključevanje v mednarodno delitev dela, z njo uvajanje večjih serij v proizvodnjo, zmanjševanje stroškov in doseganje višje ravni tehnologije in kakovosti. 7. Prožnost pri proizvodnji in uvajanju novih izdelkov, ki se lahko zelo hitro uveljavijo na trgu. 8. Med kolektivom močno razvita pripadnost delovni organizaciji, zaposleni zvečine iz neposrednega okolja delovne organizacije, življenjsko navezani na domače kraje. Močno uveljavljena skrb za standard zaposlenih (stanovanjska gradnja, oddih, kultura, razvedrilo, socialno delo, društvena dela v domačem okolju) ter družbeno politično ozračje v kolektivu. 9. Uveljavljano delavsko samoupravljanje, dobra sprotna obveščenost zaposlenih, posebej še pred pomembnejšimi odločitvami. Nobene odločitve mimo samoupravnih delegatskih poti Kljub temu, da navadno v poletnih mesecih vlada na področju samoupravnih aktivnosti zatišje, pa v naši delovni organizaciji ni tako, saj so samoupravni organi obravnavali nekatere ključne in pomembne materiale v zvezi s položajem v naši delovni organizaciji in poslovno poročilo za prvo polletje, vzroke za odstopanje od planskih ciljev, rebalans plana, načrt za izdelavo sanacijskega programa, ukrepe za doseganje reba-lansiranih planskih ciljev in drugo. V nadaljevanju vam posredujemo nekaj pomembnejših sklepov, ki jih je sprejel delavski svet DO na 7. redni seji, ki je bila v ponedeljek 2. 9.1985 ob 14. uri. 1. Delavski svet ugotavlja, da so temeljne organizacije obravnavale in potrdile poročila o poslovanju v 1. polletju in potrjuje Poslovno poročlilo l-VI/1985 za DO EMO kot celoto s tem, da se zaradi izkazane izgube izdela Rebalans plana za leto 1985 skladno s 1. sklepom 4. izredne seje. 2. Delavski svet potrjuje Rebalans plana za DO EMO za leto 1985 in ukrepe za dosego rebalansiranih planskih ciljev in zadolžuje DS TOZD/DSSS, da takoj, najkasneje pa do srede 4.9.1985 potrdijo Rebalanse planov s konkretnimi ukrepi. 3. Delavski svet vzame na znanje načrt za izdelavo sanacijskega programa DO EMO Celje in zadolžuje vodstvo delovne organizacije, da izdela sanacijski program do 31. oktobra 1985 po metodologiji, ki jo določa zakon in načrt za izdelavo sanacijskega programa. 4. Delavski svet DO Sprejme sklep o razpisu del in nalog individualnega poslovodnega organa - glavni direktor DO in s tem v zvezi imenuje razpisno komisijo v sestavi: Belak Ervin - TOZD Radiatorji (predstavnik KOOZS), Samardič Sead - TOZD Frite (predstavnik delavskega sveta DO), Klenovšek Viki - DSSS (predstavnik delavskega sveta DO), Koštomaj Marjan -TOZD Posoda (predstavnik KOOZS), Umek Jože (predstavnik DPS) in Privšek Peter (predstavnik DPS). Izvršni odbor DS DO EMO je na svoji seji v petek 29. 8. 1985 potrdil novo ceno malice oziroma toplega obroka, ki ga dobavlja »Hmezad« Žalec, PE Samopostrežna restavracija Celje, v višini 220,00 din po obroku (brez kruha). Višja bo tudi cena prevoza in sicer 1,50 din po obroku. Potrjena je tudi povprečna vrednost materiala za hladni obrok v višini 161,00 din (po obroku) za malico, ki jo pripravljamo v lastni režiji. Vrednostni boni, katere koristijo delavci z zdravstvenimi potrdili, bodo veljali 220.- din, prispevek posameznika za malico pa se je s 1. septembrom 1985 povišal od 20.- na 35.- din, s čimer nam bo uspelo pokriti stroške malice skupaj z regresom DO. Nova cena malice Avgust v številkah Plan proizvodnje za DO smo v avgustu količinsko realizirali 99 %, po vrednosti pa presegli za 5 %. Proizvodnja ni bila dosežena le v TOZD ODPRESKI in to izključno zaradi pomanjkanja materiala. TOZD ODPRESKI bo v mesecu septembru in oktobru nadoknadil izpad proizvodnje iz meseca avgusta. TOZD EMOKONTEJNER pa je izkazano nedoseganje v enoti » pocinkovalnica«, kar pa je posledica neustreznega asortimana proizvodnje uslug - pocinkanja. Eksterna prodaja v avgustu je bila dosežena 105 % od tega izvoz v $ 87 % Plana prodaje v avgustu nista dosegli TOZD POSODA in TOZD ODPRESKI. TOZD POSODA - plan domače prodaje ni dosežen zaradi izpada v proizvodnji lahke posode in delno kopalnih kadi zaradi neustrezne pločevine. TOZD ODPRESKI - izpad v prodaji je zaradi zastojev v proizvodnji. IZVOZ Konvertibilni izvoz smo dosegli 95 % zaradi izpada pri izvozu posode, do katerega je prišlo zaradi zakasnele odpreme, ki je bila prve dni v septembru. TOZD EMOKONTEJNER, KOTLI in RADIATORJI so dosegle planiran konvertibilni izvoz. V celoti je izpadel klirinški izvoz TOZD KOTLI, prav tako zaradi zakasnelega odpoklica kupca in bo realiziran v septembru. Zaloge gotovih izdelkov v mesecu avgustu nismo povečali. 1. PROIZVODNJA - avgust v 000 din TOZD PLAN IZVRŠITEV INDEKS ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 720 203.760 719 203.477 100 100 POSODA 731 634.792 751 713.173 103 112 RADIATOR 457 171.124 461 174.257 101 102 KOTLI - 130.000 - 148.809 - 114 ODPRESKI 353 127.562 326 99.047 92 78 KONTEJNER 868 153.204 837 150.125 96 98 ORODJARNA - 25.000 - 31.554 - 126 VZDRŽEVANJE - 131.926 - 131.926 - 100 SIT - 28.995 - 32.787 - 113 ERO 8.716 - 9.504 - 109 SKUPAJ 3.129 1,615.079 3.094 1,694.659 99 105 1. PROIZVODNJA - januar-avgust V 000 din TOZD PLAN I- -VIII/1985 I IZVRŠITEV I—VIII/1985 INDEKS ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 5.620 1,262.376 5.619 1,262.093 100 100 POSODA 5.716 4,650.027 5.736 3,728.40 100 102 RADIATOR 3.458 1,289.581 3.462 1,292.714 100 100 KOTLI - 652.489 - 581.297 - 103 ODPRESKI 2.174 633.260 2.147 604.745 99 95 ORODJARNA - 209.744 - 216.298 - 103 KONTEJNER 6.259 1,014.864 6.229 1,011.785 100 100 VZDRŽEVANJE - 1,104.720 - 1,104.720 - 100 ERC - 75.743 - 76.531 - 101 SIT 224.155 - 227.937 - 102 SKUPAJ 23.227 11,026.948 23.192 11,106.528 100 101 Ocena za september Ocena izvršitve proizvodnega plana na osnovi dosedaj znanih podatkov in predvidevanj stanja do konca meseca Ocena izvršitve proizvodnega plana TOZD FRITE TOZD Frite sedaj izvršuje svoj proizvodni plan po predvideni dinamiki in računamo, da bo tudi v mesecu septembru TOZD izvršil svoj plan 100%. TOZD POSODA Proizvodni start v tem mesecu je bil v TOZD Posoda slabši od pričakovanega predvsem zaradi pomanjkanja osnovne vložne surovine, to je pločevina 0,4,0,5,0,6 in 1 mm. Prav tako oskrba s surovci za kopalne kadi ni pravočasna tako, da je proizvodni plan do dneva poročanja fizično na 79 %. V kolikor bo oskrba z manjkajočim repromaterialom v naslednjih dneh boljša, bomo z izrednimi ukrepi nadoknadili zaostajanje v proizvodnji tako, da bi kljub trenutnemu zaostajanju izvršili proizvodni plan. TOZD RADIATORJI TOZD Radiatorji bo plan proizvodnje v mesecu septembru realizirala 100%. TOZD KOTLI Predvidevamo, da bo TOZD Kotli proizvodni plan za mesec september realiziral, vendar bo asortimansko nekoliko spremenjen zaradi težav pri zagotavljanju ustrezne pločevine in kotlovske opreme, katera pa je iz uvoza. Posebni problemi se kažejo pri zagotavljanju izvoznih izdelkov, ker morajo biti vsi atesti dobavljenih materialov usklajeni z našimi in TIV zahtevami, kar pa podaljšuje dobavne roke tega materiala. TOZD ODPRESKI Predvidevamo, da bomo septembrski plan v TOZD Odpreski realizirali 100 %. TOZD EMOKONTEJNER TOZD Emokontejner bo proizvodni plan na transportnih napravah in kontejnerjih realiziral 100 %, medtem ko imamo precej težav za izvršitev plana pri pocinkovalnici. Pocinkovalnica izvršuje izključno storitve vročega pocinkanja za tuje firme, teh storitev pa trenutno ni dovolj, da bi pokrili planske obveznosti. V kolikor bomo uspeli pridobiti dovolj naročil, bomo plan do konca meseca izvršili. TOZD ORODJARNA TOZD Orodjarna bo svoj proizvodni plan do konca meseca izvršila 100%. TOZD Servis in trgovina TOZD SIT bo proizvodni plan za mesec september izvršil 100 %. Ocena izvršitve plana prodaje Ocenjujemo, da bomo rebalansiran plan prodaje v mesecu septembru dosegli. Največ naporov vlagamo v prodajo izdelkov toplotne tehnike in frit. Zaradi devizne blokade se dnevno srečujemo s problemom oskrbe proizvodnje z repromateriali. Izvršni svet občinske skupščine Celje je na seji, dne 28. avgusta 1985 ocenil, da rebalans plana za leto 1985 zagotavlja za delovno organizacijo EMO v celoti pozitivno poslovanje, vendar poslovni rezultat ne daje rešitve pereče likvidnostne problematike v navedeni delovni organizaciji. Zato je ta plan tisti minimalni cilj, ki ga mora delovna organizacija brezpogojno doseči. Če se plan ne bo izpolnjeval, bo izvršni svet prisiljen podvzeti ustrezne dodatne ukrepe. Izvršni svet sprejema ukrepe za dosego rebalansiranega gospodarskega plana, s tem da se med aktivnosti doda tudi način rešitve deviznega debalansa, dodati pa je potrebno tudi konkretna imena odgovornih nosilcev za posamezne naloge ter roke za realizacijo. Izvršni svet se bo še naprej aktivno vključeval v reševanje problematike v poslovanju delovne organizacije EMO, pri čemer ocenjuje, da morajo pri sanaciji nastalega položaja v delovni organizaciji sodelovati tudi skladi skupnih rezerv gospodarstva. Izvršni svet zadolžuje delovno organizacijo EMO, da mu do 10. septembra 1985 posreduje poročilo o doseganju plana za mesec avgust ter oceno realizacije plana za mesec september. Brezpogojna uresničitev plana Naloge, ki nas čakajo in s katerimi se že danes spopadamo so zelo zahtevne in zahtevajo popolno mobilizacijo vseh sil v celotnem delovnem kolektivu Uvedba merila delovne uspešnosti »Izkoristek delovnega časa« V skladu s programom racionalizacije in povečanja učinkovitosti poslovanja v DO EMO so delavski sveti TOZD in DSSS razen TOZD POSODA potrdili uvedbo dodatnega merila za ugotavljanje prispevka delavca iz naslova delovne uspešnosti. Namen uvedbe tega merila je motivirati in stimulirati vse delavce za čimboljšo izkoriščenost delovnega časa s čimmanj nepotrebnimi izostanki z dela in za bolj organizirano ter smotrno koriščenje pravic do odsotnosti z dela zaradi izrednih odsotnosti, bolniških izostankov, neopravičenih in drugih vrst odsotnosti ter s tem doseči ekonomičnost zaposlovanja in rast produktivnosti. Ker je »dodatek« po tem merilu odvisen več ali manj od posameznika, objavljamo način določanja zneska in kriterije za upravičenost oz. neupravičenost do merila v posameznih vrstah odsotnosti: »Stimulacija za doseganje merila »Izkoristek delovnega časa« je določena z odstotkom povprečnega planiranega OD za tekoče leto in se določa letno z gospodarskimi piani. S tem ko je stimuliranje izkoriščenosti delovnega časa vgrajeno v sistem po ugotavljanju delovne uspešnosti, se šteje v pokojninsko osnovo. Doseg merila je odvisen od doseganja mesečnega fonda ur. To pomeni, da je delavec upravičen do te stimulacije v primeru, če je dosegel planirani delovni mesečni fond ur, kjer pa se ne upošteva koriščenje rednega letnega dopusta. To vrsto odsotnosti mora delavec namreč planirati v soglasju s pristojnim vodjem oz. jo koristi glede na potrebe dela. Delavec je upravičen do stimulacije v naslednjih primerih odsotnosti: - koriščenje rednega letnega dopusta, - pozivi izven podjetja v breme TOZD (službene odsotnosti, odsotnosti zaradi opravljanja javnih in delegatskih funkcij, gasilske vaje ...), - pozivi izven podjetja, ki se refundirajo (vojaške vaje ...), - strokovno izpopolnjevanje (usposabljanje po nalogu). Delavec pa ni upravičen do stimulacije v naslednjih primerih odsotnosti: - izredni dopusti, - strokovno usposabljanje, -boleznine v breme TOZD in v breme zavoda, - neplačani izostanki (opravičeni in evidentirani neopravičeni: zamujanje, predčasno odhajanje z dela, zapuščanje med delom,...).« Uvedba dodatnega merila »Izkoriščenost delovnega časa« je stopila v veljavo z mesecem septembrom 1985. V letu 1985 bi višina stimulacije predstavljala 8 % od planiranega povprečnega OD za leto 1985, kar znaša ca. 3.000,00 dinarjev. Za višje osebne dohodke moramo več in bolje delati Skoraj ni dneva, ko ne bi na takšnem ali drugačnem sestanku, v takšnih ali drugačnih razpravah omenjali osebni dohodek, pripombe na delitev in podobno. Zelo radi pa tudi primerjamo dohodek z delavci v razvitejših deželah, pri čemer pa zelo nekritično obidemo vse dejavnike, ki vplivajo na take ali drugačne osebne dohodke. Ko takole razpravljamo v naših delovnih sredinah o gibanju osebnega dohodka, bi se morali mnogo golj soočati z vsemi dejavniki, ki vplivajo na produktivnost dela, od česar so odvisni tudi naši osebni dohodki. Strokovnjaki med najpomembnejše dejavnike produktivnosti dela navajajo: sodobno organizacijo dela, sodobne metode upravljanja in vodenja, sistem nagrajevanja, merjenje produktivnosti dela in drugih kazalcev učinkovitosti poslovanja, uspešnost izkoriščanja zmogljivosti, bolj smotrno izkoriščanje osnovnih sredstev, varčevanje s surovinami in energijo, kontrolo in izboljšanjem proizvodov, splošno in strokovno izobraževanje in usposabljanje de- lavcev, medsebojne odnose in drugo. Večino teh pa tudi drugih dejavnikov smo vnesli v naše družbene plane, še posebno pa v akcijske programe za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, ki ne sme biti kampanja, ampak trajna in zavestna borba vseh nas, ki se ne bo zaključila jutri ali pojutrišnjem, temveč takrat, ko bomo dejansko dosegli gospodarsko stabilizacijo. Kot temelj, na katerem slonijo vsa naša stabilizacijska in razvojna prizadevanja, smo postavili krepitev in nadaljnji razvoj socialističnih družbeno ekonomskih odnosov, v katerih bodo delavci resnično postali gospodarji pogojev in rezultatov svojega dela. Na takih družbenoekonomskih odnosih ob doslednem uvajanju delitve dohodka in osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, bomo gradili in bolj odgovorno in zavestno uresničevali tudi ostale dejavnike, ki vplivajo na rast produktivnosti dela in s tem dohodka in sredstev za delitev osebnih dohodkov. Torej škarje in platno sta v naših rokah in ne v neki ima- ginarni družbi, kot to zelo radi poudarjamo. Da bi dosegli večjo produktivnost dela nas čaka pomembna naloga, da izboljšamo sistem delitve po delu, tako da bo postal glavna spodbuda za produktivnost in tudi za uspešnejše upravljanje in učinkovitejše poslovanje sploh. Na radgonskem sejmu smo med drugim razstavljali tudi zložljivi večnamenski kontejner. Namenjen je za skladiščenje širokega spektra materialov v vseh panogah gospodarstva. Uporablja se lahko kot začasno ali obratno skladišče v Gornji Radgoni Kot že vrsto let zapored, smo tudi letos sodelovali na mednarodnem kmetijskoživilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki je bil tokrat organiziran že triindvajsetič. Kot razstavljalec je nastopila naša TOZD Kontejner, ki je javnosti v času od 23. avgusta do 1. septembra, ko je bil sejem odprt, predstavila del svojega proizvodnega programa, namenjenega tej gospodarski panogi. Obiskovalci so si lahko ogledali 2 prifarmska silosa, več vrst kesonov za smeti in druge odpadke, zložljiva skladišča in malo kontejnersko skladišče vnetljivih snovi. S svojimi izdelki so sodelavci iz TOZD Kontejner tudi letos vzbudili precej zanimanja, upravičen pa je tudi osnovni namen sodelovanja na tej prireditvi, to je biti prisoten na jugoslovanskem trgu ter utrditi stare in navezati nove poslovne stike. Sejmi predstavljajo danes po svetu dinamično »tržišče«, kjer se njihove osnovne funkcije, to je razstavljanje, prikazovanje blaga, nakup in prodaja, dopolnjujejo in potekajo vzporedno in sočasno z vrsto do včeraj tako imenovanih »dodatnih ali spremljajočih prireditev«, kot so različne pro-motivne dejavnosti, strokovno informativna 'srečanja (simpoziji, kongresi, posvetovanja, itd.). Na letošnjem 23. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu je razstavljalo rekordno število proizvajalcev kmetijskih strojev, opreme in hrane. Na več kot 90 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora je predstavilo svoje izdelke več kot 900 domačih in sto tujih razstavljalcev iz štirinajstih držav. Tudi letos so bila organizirana »vzporedno« s sejmom številne prireditve in manjše razstave. Naši delavci na zdravljenju v Crikvenici Kot lani smo tudi v letošnjem letu organlzlirall preventivno zdravljenje delavcev v zdraviliščih. Dodali smo še novo obliko, in sicer zdravljenje delavcev z najtežjimi pogoji v specializirani bolnici za dihala »Thallasotherapija« v Crikvenici. O obeh oblikah zdravljenja smo sprejeli pravilnik, s čemer smo si z enotno sprejetimi kriteriji začrtali enotno politiko organiziranja zdravljenja. Za preventivno zdravljenje v zdraviliščih smo izbrali zdravilišča Atomske toplice, Dobrno, Rogaško Slatino in Radence, kamor bo odšlo na zdravljenje 54 naših delavcev. Lastna udeležba posameznika znaša od 10-50 % cene zdravljenja, kar zavisl od osebnega dohodka. V nedeljo, 8/9-1985 je tovarniški avtobus popeljal na zdravstveno programirani aktivni oddih v Crikvenico 20 delavcev naše DO. Zdravstveno programirani aktivni oddih je organiziran za delavce, ki so zaposleni na najtežjih delovnih pogojih (IV/2 in IV/1 težavnostne stopnje). Penzion je v počitniškem domu, zdravljenje pa v bolnici »Thallasotherapija«, ki je specializirana ustanova za zdravljenje in rehabilitacijo dihalnih organov. Nad delavci bdi organizator športne rekreacije Gregorčič Emil, ki s svojim programom prijetno in zdravo izpopolnjuje in dopolnjuje celotni program zdravljenja. Za 14-dnevno zdravljenje delavci sami prispevajo 10% celotnih stroškov, kar predstavlja 2.749,- din. Upamo, da so se naši delavci na zdravljenju dobro počutili in se polni dobre volje vrnili nazaj na delo. D. M. v KRAJŠI DELOVNIK V strojih se skriva prosti čas V slovenskem gospodarstvu dela približno 65 odstotkov delavcev v eni izmeni, približno četrtina jih dela v dveh izmenah, 5,6 odstotka jih dela v treh in poldrugi odstotek v štirih izmenah. Analize kažejo, da se že nekaj let znižuje izkoriščenost zmogljivosti slovenske industrije. Leta 1970 so stroji obratovali povprečno po 16,56 ure na dan, leta 1982 pa samo še 15,20 ure. Če tem podatkom dodamo še ugotovitev, da so praviloma najbolj izkoriščeni stroji v tistih dejavnostih, ki imajo najstarejšo opremo, so našteti bistveni izzivi za tehtno presojo možnosti za izkoriščanje rezerv, tako za večjo proizvodnjo kot za nove zaposlitvene možnosti. Seveda se, v večini organizacij, kjer dragi stroji več počivajo kot delajo, kaj hitro otresejo očitkov o slabi izkoriščenosti zaupanih jim proizvodnih sredstev z naštevanjem vrste razlogov za takšno stanje. Najpogostejši so pomanjkanje surovin ali materiala za predelavo, pomanjkanje energije in ustrezno kvalificiranih delavcev. Preverjanje teh argumentov bi bilo odveč, kajti prav gotovo bi se pokazalo, da niso izmišljeni. Zato pa bi bilo bolj umestno vprašanje, da bi si zagotovili dovolj surovin, zmanjšali porabo energije in poiskali ali izobrazili ustrezne kadre. Skratka, kaj so naredili za to, da bi drage investicije čimprej dale pričakovane rezultate. Splošnega recepta ni S temi podatki so bili podkrepljeni predlogi, ki jih je republiški sindikalni svet letos na pomlad dal v premislek svojemu članstvu. Sindikat je namreč ugotovil, da naši ljudje zadnja leta v bistvu delajo vse več (nadurno delo, delo ob sobotah, nedeljah in praznikih zaradi izpolnjevanja planov ali zaradi zvoza in podobno), hkrati pa zaradi slabe organizacije dela in togosti pri razporejanju delovnega časa skrajšujemo obratovalni čas strojev. Bolj prav, bolj humano in tudi bolj gospodarno pa bi bilo ravno nasprotno. Kaj bi bilo treba narediti za to, to morajo ugotoviti v vsaki delovni organizaciji posebej. Premišljeno morajo pretehtati, kaj bi skrajševanje delovnega časa pri njih prineslo v ekonomskem In humanističnem pogledu. Splošnega recepta za to namreč ni, še več, nimamo niti najbolj splošnih raziskav, pa tudi drugače se v naši republiki nihče ne ukvarja z raziskovanjem problemov delovnega časa. Tako so se v nekaterih organizacijah združenega dela lotili priprav, ki naj bi v bližnji bodočnosti pripeljale do skrajšanja oziroma ustreznejšega prerazporejanja delovnega časa. V mariborskem Tamu so najprej s prerazporeditvijo delovnega časa odpravili delo ob sobotah, zdaj pa že razmišljajo, da bi prihodnje leto skrajšali delovni teden od 42 ur na 40. Ukrepov za prerazporejanje in skrajševanje delovnega časa so se lotili tudi v mariborskem Zlatorogu, v Konusu, v Impolu iz Slovenske Bistrice, v mariborski Livarni, v zasavskih premogovnikih in Titovem Velenju, v rudniku in to-plilnici svinca Mežica in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. V glavnem velja, da o tem bolj razmišljajo v kolektivih, kjer več delajo v težkih in zdravju škodljivih delovnih razmerah, kjer tudi z varstvenimi ukrepi ni mogoče odpraviti škodljivih vplivov in nevarnosti za zdravje delavcev. Vsi republiški zakoni in tudi oba pokrajinska zakona o delovnih razmerjih omogočajo skrajševanje delovnega časa pri delih in nalogah, kjer so delovne razmere škodljive za zdravje in delovno zmožnost delavcev. Čeprav je to določilo v veljavi že nekaj let, ga v delovnih organizacijah skoraj niso izkoristili. Izjema so le nekatere zdravstvene organizacije, kjer so skrajšali delovni čas delavcem pri delih, kjer je nevarnost zaradi sevanja. V manjši meri Odpravljanje manj produktivne delovne sobote je bilo pametno, saj se je povečala produktivnost dela, stroji so bolje izkoriščeni, poraba energije je bolj enakomerna, manj je izmeta, stroji so bolje vzdrževani, manj je stroškov, manj odsotnosti z dela in delavci so bolj zadovoljni. so ta ukrep uveljavili tudi v kemični industriji. Zakon dopušča tudi možnost skrajševanja delovnika pri izmenskem delu. Kljub temu ga še nobena delovna organizacija v Sloveniji ni skrajšala zaradi izmenskega dela. Povsod, kjer so se količkaj resno lotili proučevanja potrebnih ukrepov za skrajšanje delovnega časa In učinkov, ki bi jih dosegli s tem, so se srečali tudi s skupno oviro - neustrezno organiziranostjo spremljajočih dejavnosti. Tudi če bi v delovnih organizacijah rešili problem oskrbe s surovinami, zaposlili ustrezne kadre, da bi povečali produktivnost tako, da kljub krajšemu delovnemu času ekono- mičnost poslovanja ne bi padla, nikakor ne bi mogli rešiti problemov s prevozi na delo, varstvom otrok in podobne težave, s katerimi bi se srečevali delavci, ki bi se odločili za delovnik, drugačen od večine zaposlenih. Srečanje ob stroju Prav zaradi takih razlogov so v Tamu že pred poldrugim letom ukinili delovne sobote, delovnike, ki so bili namenjeni izravnavanju mesečnega fonda delovnih ur. Zakonsko predpisano število delovnih ur so dosegli tako, da so med tednom podaljšali trajanje posamezne izmene na osem ur in 24 minut. Hkrati so razporedili delovni čas tako, da sta se delavca obeh izmen srečala ob stroju, delavci prve izmene so delali nekoliko dlje, delavci druge pa so svoj delavnik začeli nekaj minut prej. Kmalu se je pokazalo, da je ukrep prinesel mnogo koristi. Tako so v Tamu izračunali, da so lani zaradi take prerazporeditve delovnega časa prihranili več kot tri milijone in pol dinarjev samo pri stroških za prevoz delavcev na delo, več kot osem milijonov dinarjev so prihranili, ker ni bilo več sobotnih malic; ker strojev niso izklapljali In ponovno zaganjali, se je zmanjšala tudi poraba energije, zmanj- šali so se odstotki izmeta, torej se je izboljšala tudi kakovost proizvodnje, manj je bilo nesreč pri delu in bolezenskih izostankov, produktivnost dela pa se je izboljšala za pet odstotkov v primerjavi z letom prej. In končno tudi ne gre zanemariti ugotovitve, da so delavci z novim delovnikom bolj zadovoljni. Rešitev je tudi večja disciplina in boljše nagrajevanje Podobno ureditev delovnega časa kot v Tamu so zato lani uvedle še nekatere delovne organizacije (Zlatorog, Strojna Maribor, Livarna Maribor, Impol Slovenska Bistrica). Vse so kmalu ugotovile, da je bilo odpravljanje manj produktivne delovne sobote pametno, saj se je povečala produktivnost dela, stroji so bolje izkoriščeni, poraba energije je bolj enakomerna, manj je izmeta, stroji so bolje vzdrževani, manj je stroškov, manj odsotnosti z dela in delavci so bolj zadovoljni. Sedaj bodo v Tamu naredili še korak naprej. Ugotovili so, da prav v nobenem tozdu niso povsem izkoristili dogovorjenega delovnega časa. Zato so prepričani, da bi bilo možno z večjo disciplino, učinkovitejšim nagrajevanjem po delu in s popravkom norm tudi v krajšem času narediti enako, če ne celo več. Delovnik bi radi s prvim januarjem prihodnje leto zaokrožili na 8 ur na dan. Te akcije so se lotili predvsem zato, ker ima precej njihovih delavcev vsak dan težave s prevozom na delo in z njega. Čeprav imajo v Tamu za večino svojih delavcev organiziran lasten prevoz, se jih okrog 500 vozi na delo v Maribor s krajevnimi in medkrajevnimi avtobusi in vlaki. Vozni redi pa niso prilagojeni Tamovemu delovniku, zato nekateri delavci zamujajo na delo (zamujeno morajo seveda nadoknaditi), drugi pa izgubljajo čas s čakanjem na pričetek dela. To so torej šele prve lastovke, ki kažejo, da so v združenem delu začeli uporabljati tudi 184. člen zakona o združenem delu, ki pravi, da delovni čas ne sme biti daljši od 42 ur, na teden, delavci pa se morajo sami odločiti, kako ga bodo razporedili, da bodo delovna sredstva čim bolje izkoriščena, njihovo delo pa čim učinkovitejše in produktivnejše. HELENA KOS 1985 DELO 24. 8. Izhodišča za pripravo 13. kongresa ZKJ Na seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je bila konec julija v Beogradu, so sprejeli izhodišča za pripravo 13. kongresa ZKJ. Z izhodišči se obrača centralni komite Zveze komunstov Jugoslavije na člane, organizacije in vodstva ZKJ, da bi spodbudil in usmerjal začete aktivnosti pri pripravljanju kongresov zveze komunistov v socialističnih repub- TEFLON NAMESTO EMAJLA - Britanci so izdelali novi razpršilec teflon, namenjen oblaganju kovinskih delov, posode, rezervoarjev. Odporen je proti kislinam in drugim kemikalijam, obloga, ki jo nanašamo v debelini od 0,25 do 3,2 milimetra, je odporna do temperature 260 stopinj Celzija. Večja je tudi mehanična odpornost nove obloge, ki je za 10 odstotkov cenejša od stare. (M. F.) IZGUBE PROIZVAJALCEV ALUMINIJA - Že od leta 1981 aluminijska industrija po svetu beleži rdeče številke. Ameriška in švicarska podjetja že tri leta niso zabeležila presežka, tudi največje družbe za predelavo boksita kot so ameriški Alcoa so imele večje presežke nazadnje sredi sedemdesetih let. Razlog je preveč tovarn in zasičenost trga. Aluminij, ki se je pred leti zdel kovina prihodnosti, prinaša izgube, saj izgublja tekmo proti novim materialom. likah, konferenc v socialističnih avtonomnih pokrajinah in organizacije ZKJ v JLA ter 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Posebej si prizadeva, da bi prispeval k večjemu vključevanju in odgovornosti komunistov v reševanju sedanje družbenogospodarske, politične, socialne in druge probleme naše družbe. Ob prvem večjem padcu cen leta 1980 so svetovni predelovalci napolnili skladišča, vendar kriza ni bila kratkotrajna. Električna energija je postala predraga, saj nekateri proizvajalci že plačajo več za elektriko kot zaslužijo s prodajo aluminija. Na Japonskem so zaprli že 80 odstotkov obratov, svetovna proizvodnja aluminija nazaduje, cene pa se vztrajno nižajo. (M. F.) NIZKI DELOVNI STROŠKI - Singapur, Hongkong, Tajska in Južna Koreja uspešno konkurirajo razvitim industrijskim državam, saj so zaradi cenene delovne sile njihovi izdelki zelo poceni. Po oceni Svetovne banke imajo države ASEAN z izjemo Filipinov najboljše možnosti za gospodarski razvoj od vseh gospodarskih regij na svetu. Singapur, Hongkong in Južna Koreja že sodijo med 20 največjih trgovinskih narodov v svetu, predvsem na račun cenene delovne sile. (M. F.) Izhodišča vsebujejo ocene, ki so se potrdile v družbeni praksi, in predloge za rešitve aktualnih družbenih problemov, do katerih smo prišli v tej fazi našega razvoja. V izhodiščih so navedena prednostna vprašanja, katerih reševanje narekuje tudi izvajanje vrste drugih aktualnih nalog družbenega in gospodarskega razvoja. Izhodišča morajo biti podlaga za nadaljnje dograjevanje spoznanj in rezultatov, do katerih bomo prišli v Zvezi komunistov Jugoslavije do kongresov, posebej pri reševanju ključnih vprašanj, s katerimi sta se spoprijeli ZKJ in naša družba. V zadnjih letih smo porabili največ moči za številne razprave in začenjanje novih sporov. Zadnji partijski sklepi in stališča, zlasti pa še izhodišča, so plod tega, kar zveza komunistov objektivno ve in more. Seveda to ni največ, karzmore marksistična misel, ravno tako ni edina možna resnica, najbrž tudi rešitve niso najboljše za naš čas in prostor. Vendar zdaj več ne vemo in ne moremo. Dosti hujši greh bi bil, če bi zaradi tega kar stali na mestu, ne začenjali ničesar, namesto tega pa kar naprej ugotavljali dileme in odkrivali nove razloge za prepire in ločevanja, kakor če kdaj tudi kje napravimo napako. Ohranjanje nespremenjenega stanja in vračanje k zastarelim rešitvam sta najhujša udarca za vsako revolucijo, tako tudi za našo. Smernice za reševanje najbolj bolečih težav dajejo že sklepi z nekaj zadnjih sej centralnega komiteja, skupaj z izhodišči pa so zdaj zelo trdna pisna podlaga za resne in odločne posege, ki naj bi spreminjali odnose in ljudi, za odločne poteze, ki naj bi odpravljale nazadnjaško in zastarelo, novo in boljše pa ustvarjale v skladu z zahtevami časa in zgodovine. V sedanjem trenutku je osrednja naloga ZK izgradnja celovitega sistema družbene reprodukcije, ki bo v izhodišču zagotavljal z ustavo in zakonom o združenem delu zagotovljen položaj delavca v temeljni organizaciji. To hkrati pomeni, da je dosledno uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije ena najvažnejših nalog sedanjega trenutka našega razvoja. Utrjevanje položaja delavca v tozdu je poglavitno vprašanje razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in celotnega samoupravljanja. Pravica in odgovornost delavcev, da oblikujejo TOZD in da se povezujejo z delovno organizacijo, je osnova boja proti skupinskolastniške-mu obnašanju, tehnobirokrat-skemu in skupinskolastn inskemu monopolu v razpolaganju z družbenimi sredstvi in vsem drugim oblikam odtujevanja dohodka od samoupravnega združenega dela. VARČUJMO Z ENERGIJO Uporabljajmo posodo z ravnim dnom Električni štedilnik je za električnim ogrevanjem prostorov največji porabnik električne energije v gospodinjstvih. Naši štedilniki imajo kuhalne plošče v treh velikostih: 145 milimetrov, 180 in 220 milimetrov. Njihove moči pa so tisoč, 1500 in 1800 do 2000 vatov. Možnosti za varčevanje električne energije je veliko. Porabo lahko zmanjšamo s pravilno regulacijo moči ku-halnih plošč in pečice, s pravočasnim vklapljanjem in izklapljanjem kuhalnih plošč, s kuhanjem jedi v čim manjši količini vode, z uporabo dobre posode in posode na visok pritisk, skrbeti pa moramo tudi za to, da se premer dna posode ujema s premerom kuhalne plošče. Z vsemi temi ukrepi lahko privarčujemo tudi do 40 odstotkov porabljene električne energije za kuhanje. Začnimo pri posodi. Najprej skrbno pregledamo dno vsake posode. Vbočeno ali izbočeno dno zapravlja energijo. Z uporabo izrabljene posode varčujemo samo na videz. Nato pogledamo, ali ima vsaka posoda ustrezen pokrov in - obvezno - uporabljajmo pokrov, saj pokrite posode porabijo manj energije. Če vam pride v kri, da posode ne napolnite z vodo bolj, kot je to potrebno za kuhanje določene jedi, bodo prihranki elektrike še večji. Če se le da, uporabljajmo pri kuhanju čim-večkrat tudi posodo na zvišan pritisk. S tem prihranimo 20 do 60 odstotkov energije, 20 do 80 odstotkov časa, pri takšnem kuhanju se biološka in hranljiva vrednost beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ne spremeni, ohranijo pa se tudi vitamini, predvsem A in D. Kratke, toda zanimive Po ceni se kolo verjetno še vedno uvršča med luksuzno blago, čeprav to že dolgo ne bi smelo biti. Ker je tatvin koles, mopedov ali delov v naši DO kar precej, saj so kolesarnice locirane izven tovarniške ograje, je ureditev kolesarnice ob Bežigrajski cesti več kot dobrodošla. Žal pa lahko na ureditev ostalih dveh le še upamo in čakamo ... Vprašanje shranjevanja koles V naši delovni organizaciji predstavljajo kolesarnice velik problem, saj so vse locirane zunaj tovarniške ograje in so praktično nezavarovane. Možnost odtujevanja koles, mopedov ali delov je velika, še posebej zaradi precejšnje oddaljenosti le teh od vratarnic, razen tega pa varnostniki tudi niso zadolženi za njihovo varovanje. Še posebej velike možnosti za odtujevanje se pojavljajo v nočnem času, ker je tudi osvetljenost kolesarnic zelo pomanjkljiva. Tako so tudi prijave tatvin postale že kar pogoste, če ne že običajen postopek, seveda pa je velika tudi jeza oškodovancev, saj je ob današnjem standardu kolo postalo že presneto draga stvar, škoda oziroma znesek, ki pa ga morebiti poravna zavarovalnica, pa je presneto majhen. Za izboljšanje obstoječega stanja kolesarnic, katere so v naši delovni organizaciji (oz. bolje rečeno zunaj nje) tri (pri glavnem vhodu oz. vratarju I, pri vratarju II ob Bežigrajski cesti in pri vratarju lil pri TOZD Radiatorji) je bil pred kratkim storjen prvi korak. Delavci TOZD Vzdrževanje in energetika so namreč kolesarnico ob Bežigrajski cesti ogradili oz. zavarovali z ograjo, uredili vhodna vrata, tako da se lahko zaklepajo, ključ pa je spravljen pri vratarju II. S tem so se preselila iz tovarniških dvorišč tudi številna kolesa in mopedi, katere so delavci, ki so delali v popoldanski izmeni ali nočni izmeni oziroma delavci, ki so opravljali dežurno službo, vozili mimo varnostnikov in se na ta način zavarovali pred krajo. Z ureditvijo ene kolesarnice smo sicer naredili nekaj, kar je sicer bolje kot nič, vendar je še vedno ostalo odprto vprašanje ostalih dveh, kjer je spravljeno tudi največje število koles in mopedov. Izgovarjanje, ki je že leta in leta prisotno, da je ureditev oz. zavarovanje z ograjo povezano s precejšnjimi stroški, je v tem primeru brezpredmetno, kajti vsi vemo, da se da še ogromno storiti, če je le volja za to. Število kolesarjev v naši delovni organizaciji bo zaradi znanih razmer (nenehna dražitev bencina, vedno slabše prometne zveze oz. vozni redi) še naraščalo in bo tako izboljšanje obstoječih razmer več kot potrebno. Prav tako bo potrebno v prihodnje več časa nameniti tudi ureditvi prometnega režima pred našo DO (parkiranje, dovoz, odvoz). Čeprav so bile nekatere rešitve pred leti že izdelane, se za njihovo realizacijo nismo nikoli odločili. Vendar hočeš nočeš se bomo morali v bližnji prihodnosti spopasti tudi s tovrstno problematiko. FRANČEK KNEZ: YALUNG KANG 1985 Franček Knez se je konec maja po dolgih treh mesecih vrnil v domovino. Bil je član uspešne pa tudi po svoje nesrečne petnajstčlanske alpinistične odprave »Yalung Kang 85«, ki se je povzpela na 8505 metrov visoki (četrti na svetu) vrh. Znano je, da se je odprava končala s smrtjo Tržičana Boruta Berganta. Kljub temu pa brez pestrosti in najrazličnejših dogodivščin seveda ni šlo. Ker verjetno zanima tudi ostale sodelavce, kaj vse je Franček doživel s to odpravo v himalajskem pogorju, objavljamo nekaj prispevkov, ki jih je pripravil za naše glasilo. Vročica lepega dneva miglja nad Kathmandujsko kotlino, vendar ne zmoti živahnega utripa mesta. Ljudje zagorelih in zgubanih obrazov, napol zaviti v stare zdelane krpe, posedajo po pločnikih, ob nogah pa se jim igrajo umazani in smrkavi otroci. Vsi ti ponujajo mimoidočim (predvsem nam tujcem) najrazličnejše stvari. Neusahljiva, živo pisana množica valovi skozi ozke, tesne ulice. Številne noge teptajo pod sabo odpadke in dvigujejo prah, ki se pod slemeni svetišč useda na številne bogato izrezljane stebre. Obrazi božanstev postajajo zaradi tega vse bolj beli in vse bolj skriti zvedavemu očesu. Po temačnih kotih, med kupi stare zavržene šare najdejo svoj mir številni »shirani« in dremavi psi. Puhteča opoldanska vročina prinaša iz obcestnih kanalov, po katerih se preliva gnojnica, neznosen smrad, svoje pa dodajo še roji tečnih muh, ki posedajo po robovih. Mešetarji v nizkih mračnih prodajalnah v trenutkih, ko je ta nadloga še izredno huda, prižigajo dišeče paličice. Mestni vrvež je izreden, kamorkoli pogledaš vrvež teles, kolesarji in avtomobili na ulicah zvonijo in trobijo, kakor da bi želeli prehiteti sami sebe. Na vrhu stopnišč, pod lesenimi slemeni pagod, si najdejo svoj prostor »hašišarji«. Posedajo po kamnitih tleh, njihovi tanki porjaveli prsti pa stiskajo kratke cigarete. Vsake toliko časa sledi prefinjen gib poln strasti, skoraj že pohlep po vpijočem dimu, hkrati pa se na suhem, bledem licu naredita dve vdolbini. Oči z vsakim dimom izgubljajo sijaj, dokler čisto ne zvodenijo. Tudi telo postaja z vsakim novim dnem bolj suho, marsikomu izmed teh uživalcev mamil bi lahko skozi majico preštel rebra. Prenekateri izmed njih obleži na tem tlaku za vedno, koliko je teh natančno skoraj nihče ne ve. Ko se naveličaš obrazov beračev, mešetarjev, shiranih »hašišarjev« in tudi lepih, nežnih zagorelih domačink z vranje črnimi lasmi, med katerimi so večkrat tudi bolhe in uši, kreneš na prašno cesto in pokažeš mestu hrbet, kakor tudi njegovemu smradu in neznosnemu hrupu. Hiše se razredčijo, ulice izginejo, namesto njih zaživi zeleno polje. Na skrbno obdelanih gredicah zore pridelki. Ob robu polj je reka, nekoč velika, kalna in deroča reka je sedaj v močni pripeki zgolj potoček, ki še komaj zaznavno teče. Pot me vodi dalje čez dvorišča domačinov, mimo rac in koz, črnih in umazanih prašičev do vznožja prvih samotnih gričev. Čisto na začetku v veliki koči tkejo na lesenih statvah pisane preproge, vendar pa, ker je svet zunaj bolj pisan, me radovednost zapelje stran. Napotim se proti velikemu stopnišču. Ko stopam po njem v meni zaživi vsaka od teh tristo stopnic. Prav vsak dan sem jih pretekel in na vrhu s kapljami znoja ovlažil kamnita tla. Le tako so noge postajale vsak dan bolj jeklene, bolj utrjene. Večerno rumenilo je pozlatilo budin stolp. Škrlat za daljnimi, komaj zaznavnimi obzorji, je s svetišča popil rumeni sij, da je še močneje pordel. Zatem je krvavo rdeči sij vse bolj bledel, se sprevrgel v mrak, nato pa je na- stopila noč, ki je s sabo prinesla temačen mir. Minilo je že precej časa odkar smo odšli od doma, vendar ne vem natančno koliko dni je že preteklo. Tudi ne vem, kateri dan je in ne koliko je ura. Vem le, da je danes tukaj praznik barv in še to zaradi tega, ker sem že čisto polit in posut z barvo. V tolažbo mi je, da so drugi še bolj pobarvani, so kot indi-janci v filmih. Pa kaj bi se sekiral, takšen je pač običaj. Kilogram barve več na sebi pa tudi ni tako veliko, posebej, če pomislim na razne šminke, ki jih srečujem vsak dan doma. V primerjavi s tem je vse to skupaj prava malenkost. Nekega dne, ko tavam po starem trgu, opazim nenavadno gručo ljudi. Prerinem se naprej, da bi bolje videl, kaj se dogaja oziroma kaj je pritegnilo pozornost domačinov, da so se tako nagnetli skupaj. V sredini gruče najprej opazim okrogle pletene košare, kakršne sem že poprej nekajkrat videl v Indiji. Zagledam tudi »čarovnika«, ki v trenutku dvigne pokrov košare, v kateri na dnu leži zvita kobra. V roko vzame piščal in izvabi iz nje čudovito melodijo, tako da se kobra niha sem in tja, kot list v rahlem vetru. Ko se dvigne čisto pokonci in obmiruje, čarovnik odloži piščal in prime košarico. Nosi jo sem ter tja, vmes pa vpije: »Sveta kobra, ofer«. Še isti hip se mu pod noge vsuje plaz drobiža. Sam bi rad ta prizor fotografiral, pa mi nekaj domačinov zakriva pogled, zato se prerinem še naprej. Vrač je takoj opazi in že mi pod nos pomoli kobro. Spreleti me tisti čuden občutek, ki sem ga doživel že tolikokrat, ko sem se srečal s strupenjačami. Vendar ostanem hladen. Čarovnik počasi zapre košaro in jo postavi na tla. Takoj zatem odpre drugo, še veliko večjo in iz nje za rep izvleče dva metra dolgo in za pest debelo kobro. Čeprav se mi je že prejšnja zdela velika, pa je v primerjavi s to postala naenkrat zelo majhna. Kobra počasi leze po tleh, radovedneži mečejo kovance, včasih pa kane tudi kakšen papirnati bankovec. Tega čarovnik položi kobri na glavo, takrat ta odpre črni gobec in iztegne svoj razklani jezik. Ze dneve na Mountain trevelu pripravljamo opremo in hrano za na pot. Končno le dočakamo dan, ko vse naložimo na tovornjak, sami pa se odpeljemo proti našemu cilju z avtobusom. Dan se že poslavlja, njegove urice se iztekajo, sonce tone v zaton. Terasasta okolica in opečnate nizke hiše enakomerno drse mimo nas. Vsi se drenjamo v sprednjem delu avtobusa, zadaj pa je čisto prazno. Odločim se, da se zleknem po praznem zadnjem sedežu. Kakor hitro pa to storim že tudi občutim vso neudobnost novega položaja. Premetava me in trese, nakajkrat me vrže v zrak tudi cel meter. Pri eni izmed teh akrobacij zlomim polovico sedeža na levi strani avtobusa, zato se presedem na desno stran. Okoli dveh ponoči je avtobus že zelo poln. Tudi k meni prisedeta dva domačina, vsa odeta v bela oblačila kot dva beduina. Za silo popravimo sedež in v troje »kinkamo« dalje, vsak na svoji strani. Sunki divje vožnje nas vražje stresajo. Občutek imam, kot da sem priklopljen na električno 220 V omrežje. Glave nam opletajo levo, desno, sem ter tja. V daljavi na trenutke medlo zaznavamo rdeči ogenj, ki gori na ognjiščih v kočah domačinov. Mimo nas po cesti včasih prihrumijo tovornjaki, ki nas zaslepijo z bleščečimi žarometi, nato pa spet izginejo v gluho noč. Sliši se le ropot motorja in razmajane pločevine. Počasi se dani. Obrisi pokrajine postajajo vse bolj razločni. Pokrajina je pusta in ožgana od vročega sonca, naselja so vsa prašna in zanikrna. Vožnjo končamo šele sredi dneva, ko prispemo v vasico Hile, na grebenskem hrbtu. Domačini nam pripravijo pikantno večerjo, občutek imamo, kot da bruhamo ogenj. Nato še zadnjič prespimo noč v posteljah. Sredi dopoldneva naslednjega dne se sredi vasi že zberejo nosači, ki nas bodo spremljali, nas pa prevzame občutek doživljanja nečesa novega, neznanega. Nekaj kilometrov dalje od vasi je še cesta, naprej pa vodi le še steza. Tam, kjer se cesta konča, domačini s krampi in lopatami obdelujejo peščeni svet. Nešteto udarcev in nešteto zamahov je potrebno in nešteto kapelj znoja prelitih za en meter ceste. Ti metri z leti preraščajo v kilometre, resda počasi, vendar vztrajno. Veter pometa prah s steze po kateri teptajo bose noge domačinov in nosačev. S severnih pobočij so že zbežale jutranje sence pred žgočimi žarki sonca. Pripeka sredi dneva je izredno huda in vse bolj suši zelene liste trave. V kotanjah pod grebeni se razprostirajo gozdovi rododendrona. Krošnje nekaterih dreves že cveto, za pest veliki krvavo rdeči cvetovi pokrivajo zelene liste in spremenijo drevo v čudežno rdečo plamenico. Vendar pa je večina krošenj še v popkih oziroma v razcvetu. Takrat, ko se tudi te razcvetijo, se gozdovi spremenijo v cvetočo pravljico. Zapustimo ta cvetoči raj in spustimo se po ozki poti med številnimi terasami mimo bambusovih koč na dno doline, k reki Tamur. Za nami stopajo nosači, vsi potni in ukrivljeni pod težo tridesetkilogramskih tovorov. Med nosači pogosti vidiš tudi ženske in kakšen mladi obraz, ki šteje malo več kot deset pomladi. Med vsemi temi pa se seveda najdejo tudi korenjaki z dvema tovoroma. Se nadaljuje Kathmandu - stari del mesta. Emovci na »Maratonu Franja« V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda sta kolesarsko društvo Rog In Nedeljski dnevnik pod pokroviteljstvom Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in Gorenja iz Titovega Velenja organizirala 4. kolesarski maraton Franja. Start je bil ob 8. uri zjutraj pri izobraževalnem centru OZN v Tacnu, 155 kilometrov dolga pot pa je udeležence vodila skozi Ljubljano proti Brezovici, Vrhniki, Logatcu, Idriji in Cerknem do vrha skoraj 700 m visokega prelaza Kladje, nato pa navzdol proti Škofji Loki, Vodicam in nazaj do Tacna, kjer je bil tudi cilj in ob 17. uri slovesna razglasitev rezultatov. Vsi, ki so takrat pripeljali na cilj so osvojili kolajne maratona Franja, najboljši trije posebne medalje organizatorja, zmagovalci v posameznih kategorijah pa tudi pokale. Proga je bila precej naporna, vendar so jo vsi naši kolesarji, člani RŠD EMO, uspešno prevozili. Dosegli so naslednje uvrstitve: I. Savinjski kolesarski maraton Kolesarski klub Žalec je v nedeljo 11. avgusta 1985 organiziral I. Savinsjki kolesarski maraton. Na startu, ki je bil na parkirišču pred hotelom Golding, se je ob pol deveti uri zbralo 633 ljubiteljev kolesarskega športa domala iz vse Slovenije. Maraton je potekal na progi Žalec - Ložnica pri Žalcu - Pireši-ca - Titovo Velenje - Pesje -Gorenje - Ljubija - Mozirje - Že-kovec - Letuš - Polzela - Sp. in Zg. Grušovlje - Podlog - Gotov-Ije - Žalec. Najboljši kolesarji so za pot dolgo 65 kilometrov potrebovali okoli dve uri, ostali pa nekaj več. Startalo je tudi 23 članov naše kolesarske sekcije, ki so vsi uspešno in brez nezgod prikolesarili do cilja. V ekipi naše sekcije so nastopili: Kmecl Erih, Krivec Niko, Zimšek Toni, Muhovec Miran, Gostečnik Ivan, Tominc Ivan, Tominc Ema (prejela pokal kot najstarejša ženska udeleženka maratona), Jurc Rudi, Smeh Srečko, Kos Črtomir, Orlčnik Ana, Roj-nik Robert, Poglajen Janez, Schmidt Oskar, Zvižej Bojan, Cir-man Baranko, Vončina-Terglav Tanja, Brglez Slavko, Brglez Marjan, Potočnik Silvo, Bobnar Roman, Vrečer Renato in Gregorčič Emil. Vsi udeleženci I. Savinjskega kolesarskega maratona so (ali pa še bodo) prejeli tudi spominske medalje. Za vse kolesarje jih je na samem cilju maratona namreč zmanjkalo, kajti organizator enostavno ni računal na tako številno udeležbo. Če odmislimo še zapetljaje ob startu, lahko kljub temu prireditev ugodno ocenimo. V. K. Moški do 30 let: Prezelj Miran 62. mesto s časom 4:03,39, Brglez Slavko 215. mesto s časom 4:45,42, Rojnik Robert 358. mesto s časom 5:18,56, Žgank Franc 359. mesto s časom 5:18,56 in Jordan Iztok 360. mesto s časom 5:18,56. Skupaj je bilo v tej kategoriji uvrščenih 722 tekmovalcev. Moški od 30-45 let Jurc Rudi 48. mesto s časom 4:06,05, Kos Črtomir 175. mesto s časom 4:55,16, Smeh Srečko 296. mesto s časom 5:30,15, Zimšek Toni 301. mesto s časom 5:31,49 in Audič Srečo 302. mesto s časom 5:31,49. V tej kategoriji je bilo uvrščenih 562 tekmovalcev. Kolesarski juriš na Vršič V lepem sončnem a hladnem vremenu so se 9. septembra 1985 pomerili v vožnji ali bolje rečeno vzponu na Vršič kolesarji - rekreativci. Tradicionalno tekmovanje je zbralo na startu pred hotelom Lek v Kranjski gori okoli 630 kolesarjev iz vseh koncev in krajev naše ožje domovine. Med udeleženci so bili tudi 4 člani naše kolesarske sekcije. Kos Črtomir, Jurc Rudi, Selčan Vili in Brgles Slavko so uspešno opravili z 12 km dolgim gorskim vzponom, bili pa so tudi povsem enakovreden nasprotnik ostalim tekmovalcem v posameznih kategorijah. Kos, Jurc in Selčan so se s kolesi že večkrat povzpeli na Vršič, medtem, ko je bila za Brgleza to prva tovrstna preizkušnja. Zaradi tega je bil na startu precej črnogled, zato pa je bil povsem drugače razpoložen na cilju, ko je premagal vseh 25 serpentin. Kljub utrujenosti veselja ni skrival. /portne novice S kolesi na Grossglockner Srečko Audič, Iztok Jordan in Tone Perc, člani naše kolesarske sekcije so se s kolesi povzpeli na 2224 metrov visok avstrijski gorski prelaz Grossglockner. Ta podvig so izpeljali 15. in 16. avgusta 1985, torej v dveh dneh, v dveh etapah (vsak dan eno) pa je bila tudi razdeljena pot, ki sojo prekolesarili. Startali so v Celju, ob 6. uri zjutraj v megli, ki jih je spremljala do Dravograda, kjer jih je vse premočene pričakalo sonce. Pot jih je vodila mimo mest Volkemarkt, Celovec do Vrbskega jezera, kamor so prispeli ob 11. uri in petnajst minut. Tu so se nekoliko okrepčali in odpočili, nato pa nadaljevali vožnjo mimo Beljaka, Spittala, do cilja prve 278 kilometrov dolge etape, naselja Fla-pach, kjer so prespali. Naslednji dan so v soncu, ki ga je motil le rahel veter uspešno opravili še Srečko Audič: »Vzpon je bil zelo težak. Cesta k prelazu je zelo prometna, zato moraš voziti zbran, saj se drugače lahko kaj hitro zapleteš v prometno nesrečo. Počivališč ob cesti ni, zato tudi počitek ni bil mogoč, čeprav smo si to želeli, saj se je drugi del poti vseskozi vzpenjal. Veseli smo, da smo uspeli«. drugi, najtežji, 65 kilometrov dolgi del poti - vzpon na gorski prelaz najvišjega vrha v Avstriji -Grossglockner V. K. V spomin Albinu Lesjaku Sredi avgusta seje iztekla življenjska pot Albina Lesjaka, upokojenega delavca naše DO, soustanovitelja društva LT in prvega direktorja TOZD Odpreski in av-tokolesa. Tovariš Albin je nastopil službo v naši delovni organizaciji leta 1945. Z njemu lastno vztrajnostjo, elanom in znanjem, je opravljal najzahtevnejše naloge. Z vestnim in požrtvovalnim delom si je med sodelavci, med vsemi, s katerimi je sodeloval pridobil ugled strokovnjaka in aktivnega družbenopolitičnega delavca. Še posebno je bil cenjen zato, ker je bilo vedno vse, kar je odločal in reševal, plod trezne presoje. Uspešno delo in visoke moralno politične kvalitete so pogojevale njegovo napredovanje od konstrukterja do vodje proizvodnje in nazadnje do direktorja TOZD odpres-kov in avtokoles, katerega dela in naloge je opravljal vse do upokojitve 1.8.1975. Poleg strokovnega in vodilnega dela je bil vseskozi aktiven tudi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Bil je predsednik prvega upravnega odbora naše delovne organizacije, bil poslanec, itd. V svojih prizadevanjih in delu je bil vedno dosleden in nepopustljiv borec za uveljavljanje novih družbeno ekonomskih in družbenopolitičnih odnosov v svoji delovni sredini, v delovni organizaciji in družbenopolitični skupnosti. Samoupravne in politične naloge in dolžnosti je opravljal z velikim čutom odgovornosti, hkrati pa je bil eden od spodbujevalcev razvoja samoupravnih odnosov, pri čemer so bili vedno na prvem mestu interesi kolektiva in družbenopolitične skupnosti, v kateri je živel in ustvarjal. Kljub obremenjenosti pa je še vedno našel čas za delo v raznih društvih. Bil je soustanovitelj društva LT EMO, ustanovitelj kluba za podvodne dejavnosti, bil starosta potapljačev, bil prisoten na vseh tekmovanjih in akcijah, vendar ne samo kot član, ampak kot organizator tega življenja. Za svoje dolgoletno strokovno in družbenopolitično delo je sprejel več visokih odlikovanj in priznanj. Kot človek je bil znan in cenjen zaradi svoje skromnosti in odprtosti do slehernega sodelavca in prijatelja. V vsakem trenutku je bil pripravljen pomagati, dati tovariški nasvet ali spodbudo za ustvarjalno delo in življenje. Izgubili smo tovariša in prijatelja, zrelega in preverjenega člana Zveze komunistov, sodelavca in človeka, ki je vse svoje znanje in moči posvetil velikim in plemenitim ciljem naše družbe. Sodelavci, prijatelji, vsi ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Zlata vrtnica za naše vzdrževalce Vzdrževalci so nas v zadnjem času večkrat prijetno presenetili. Da dajo nekaj na soliden videz svoje stavbe pa dokazujejo tudi posode z vzorno negovanim cvetjem, ki so jih postavili pred vhodna vrata. Še en dokaz, da se da z malo dobre volje in majhnimi stroški marsikaj spremeniti, pa če drugega ne, saj poskrbeti za urejeno okolje. Želimo si lahko le, da jih bo še kdo posnemal. UPRAVNA DOKVALIFIKACIJA V celjski občini in naši regiji so letos veliko razpravljali o izboljšanju kadrovske sestave zaposlenih. Ugotovitve niso razveseljive. Da bi zlasti izboljšali sestavo in opozorili na nekatere novosti v delu naših up-ravno-administrativnih kadrov so na celjski srednji družboslovni šoli (bivši gimnaziji), ki je edina verificirana za to usposabljanje, v letošnjem letu povabili k izobraževanju vse tiste, ki niso zaključile šolanja v teh programih; vse ki so zaključile bivše triletne poklicne šole in bi sedaj rade zaključile srednjo šolo in nove, ki so šele pričele z delom, da bi ob delu lahko dosegle zahtevno predpisano izobrazbo. Dosedanje delo je dalo zelo lepe razultate. Velja poskusiti. JEZIKOVNI TEČAJI Srednja družboslovna šola Celje, ki ima v regiji edina srednješolsko jezikovno smer, organizira za odrasle in mladino (srednješolce, osnovnošolce in celo vrtec!) številne tuje začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje. Cene so sprejemljive, uspehi pa zelo dobri. Že včasih so rekli, »več ko jezikov znaš, več veljaš«. To velja še zlasti za nas v Sloveniji. Če bo dovolj prijav iz vaše delovne organizacije, bo tečaj pri vas. Upokojila sta se Jug Viktorija (19.11.1933) - TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlena v EMO od 6. 6. 1957. Upokojena 31. 7. 1985 Leben Slavko (20.6.1928) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave, kleparski oddelek. Zaposlen v EMO od 23. 6. 1947. Upokojen 31. 8. 1985 Sporočila sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz surovinskega obrata, še posebej oddelku prire-zovalnice za dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. vaša sodelavka KOŠENINA Mira ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moje drage mame Kristine ZAVŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem montaže TOZD Posoda za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Fanika z očetom Kadrovske vesti od 1.8. do 31.8. 1985 Sprejeti na delo: PODGORŠEK Brigita, KENDA Irena, PUČNIK Martina, KOLAR Mojca, MRDJENOVIČ Vera, RUNJAK _ Božica, ŠRAML Brigita, RECKO Sonja, JESIH Franjo, BREČKO Friderik, KERANOVIČ Dursum, HUKIČ Midho, GUZEJ Anton, SKALE Jurij - vsi TOZD Posoda; POTOČNIK Alenka, ŠTRAVS Igor, CEHNER Roman, HUDEJ Franci, MLEKUŠ Ivan, PEVEC Marjan, POVŠE Vladimir - vsi TOZD Vzdrževanje; BRAČKO Branka, JUTERŠEK Mitja, NOVAK Janez, GOLEŽ Franjo, GABER Marko - vsi TOZD Orodjarna; DOBOVI-ŠEK Aleksander, RAVNIKAR Viljem, ZIDAR Ivan, HOJNIK Marjan, NENIČ Slobodan - vsi TOZD Kotli-Šentjur; VENGUST Miran - TOZD Radiatorji; DRAGANOVIČ Mirsad -TOZD Odpreski; ŠARLAH Anton, MEDVED Robert - oba TOZD DSSS - razvoj. Iz DO so odšli: KMECL Dušica, STERNIŠA Marija, VINKOVIČ Jadranka, KLJAJIČ Jožo, BRKOVIČ Arif, RATAJ Franc, JAJČEVIČ Tomislav, KONEC Srečko, DŽAKUŠIČ Aleksander, MUHA Darijan, JURKOŠEK Silvo, GRABAR Stjepan, KRIŽANEC Drago - vsi TOZD Posoda; SKERBIŠ Anica - TOZD DSSS; ŠALAMUN Barbara - TOZD SIT; KOŠTOMAJ Bogomir, ZAZJAL Ludvik-oba TOZD Vzdrževanje; PAVLIN Tomaž-TOZD Fri-te; ŠT ANTE Aleš, POČIVAVŠEK Ratko, ZEMLJAK Marjan -vsi TOZD Kotli-Šentjur; IMŠIROVIČ Omer, POPOV Ivan, ZAJEC Branko, SKALE Jože - vsi TOZD Odpreski; MUČIČI En-ver, PETRIČ Dragoljub, RADAKOVIČ Predrag, RUDONJIČ Milovan, KRALJ Miran - vsi TOZD Kontejner. UPOKOJILI SO SE: PEVEC Marija (28. 9.1938-1.8.1985), JUG Viktorija (19. 11. 1933-1. 8. 1985), KREGAR Anton (16. 9. 1944-1. 8. 1985) - vsi TOZD Posoda; GROBIN Bosiljka (15. 8. 1930-16. 8.1985) - TOZD DSSS - spl. sl.; VENGUST Franc (26. 6. 1924-1. 8. 1985), SKALE Jakob (8. 2. 1933-1. 8. 1985) - oba TOZD Vzdrževanje. POROČILI SO SE: ŽIROVEC Antonija - VUČKOVEČKI, TOZD Posoda; ŠUMAK Jolanda - JURAK, TOZD SIT; BOROVNIK Marta - PE-TRLE, TOZD Posoda. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD SENIC Viktor iz Kontejner v Vzdržeanje s 1. 7. 1985; OČKO Andrej iz Vzdrževanja v DSSS - kontr. s 1.8. 1985; BELTRAM Branko iz Posoda v DSSS - kontr. z 12. 8. 1985. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Avguštine FENDRE se iskreno zahvaljujem TOZD ERC za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hči Ana Planinšek ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta UDOVIČ Petra, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem in TOZD Posoda (montaža) za darovano cvetje in venec ter denarno pomoč. Žalujoča žena Vera in hčerka z družino Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor Soseda kramljata ob ograji: »In pravite, nekdo vam je zapeljal ženo, da je z njim za vedno ušla ...« »Da, da, zapeljal...« »Ali morda veste, če bi imel ta človek, ki vam je speljal ženo, mogoče še kakega prijatelja, da bi odpeljal tudi mojo?« »Ti se sploh ne obnašaš kot mož ...« »Zakaj?« »Ves čas oprezaš za drugimi ženskami. Ali ti jaz ne zadoščam?« »Celo preveč ml zadoščaš, ljuba moja ...» * * * Mož ženi pred ogledalom: »Povej mi prosim točen datum kdaj boš gotova«. V Savinjski dolini se starši pogovarjajo, s čim obdarovati otroke za rojstni dan. »Lani smo sinu kupili balon« »In kaj mu boste kupili letos?« »Hm, spet ga bomo napihnili«. * * * »Prišel sem prijavit, da mi je izginila denarnica ...« »Kako izgleda? Kakšne barve je«« »Mala, črna, modrih oči ...« * * * Janezek stopi v knjigarno in vpraša: »Ali imate svinčnike za četrti razred?« »Seveda imamo. Jih želite morda za dopoldansko ali popoldansko uporabo?« * * * Prodajalec rabljenih avtomobilov hvali avto, ki ga nikakor ne more prodati: »S tem avtomobilom lahko sigurno vozite 150 kilometrov«. »Mislite na uro ali skupaj?« vpraša kupec provokativno. Zakonca med obiskom v salonu pohištva: »Želela bi kupiti nastropno posteljo za naše otroke. Eno za Bojana in Petra, eno za Slavico in Marjetko, eno za Tonija in Braneta ...« »Veste kaj«, ju prekine prodajalec: »ali ne bi bilo bolj pametno, če bi si tudi vidva kupila takšno posteljo v nadstropju?« * * * »Spet si bil s tajnico!« »Toda, draga, od kje ti vendar ta ideja?« »V avtu sem našla rdeče hlačke ...« »Ah, te niso od tajnice. Ona nosi bele ...« Rešite za zabavo EMO -UAVU DOM »OMOTOV OPRODA RAotCN iENEC SMRTI LETEV NtkbMUl HRAU.SKJ ZUAANEI MWI*TSR REDKEV MOŠKO IMF GUSftliO 'K, . «MZIME TOlKAL GRŠKA ROČINJA NESREČE UITRI6A ŠTUDENT AMfcl- sn« FMUCOStU Rimska ICAALKA DUOU PARIŠKA MODNA KHEATDU* (.Cecc) STARO anitu PISRTEU VODIK, OKENSKA Uttoj- KJICA 60UUF kAMROSKt PoMTt* VPMiMA pmpmkA MESTO NA. 3U2NEM URALU FRAK 2 ULRItH KEMIČNA PRVINA V MORJI «4AJ0Č DU «UM DAVNO ftttMAU. P« NE PRETEŽNO CORATR SiSSf 3UG KMUOVM NAUK 0 «AVUoTIi. SIL V MUSTA. tmu GERMAN- MW06- VERSKI REFOR- MATOR RUS »Tako, dragi, danes pa ne boš negodoval nad kosilom...« »No nikar ne bodi tako prepričana!« »O, pa sem! Danes kosila namreč sploh nisem skuhala ...« »Tako, Danica, zdaj grem pa domov. Čas za kosilo je«. »Oh, kar pri nas ostani. Medtem, ko bomo mi jedli, ti bom dala kakšno zanimivo knjigo OBVESTILO Združenje bank Jugoslavije je sprejelo naslednje sklepe, ki veljajo in se uporabljajo od 5. avgusta 1985 dalje: 1. Blago, storitve in druge obveznosti lahko imetnik tekočega računa poravna s čekom do višine 12.000,00 din. 2. Imetnik tekočega računa pa lahko dvigne s čekom tudi gotovino, vendar le do višine 6.000,00 din, to je enako kot do sedaj, razen v enoti kjer ima odprt tekoči račun. 3. Višina čeka pri brezgotovinskem plačilu, kot tudi znesek dvignjene gotovine ne more biti nižji od 500,00 din. Prav tako je od 5. avgusta 1985 dalje mogoče z vpogledne hranilne knjižice, ki se glasi na ime in je od druge banke, brez predhodne primerjave stanja, dvigniti 20.000,00 din. »Te dni izgledaš zelo spočit. Si bil na dopustu?« »Ne, žena je bila ...« »Lepo prosim, bi vzeli za dva tedna mojega kanarčka? Na počitnice grem ... Vam bom že povrnil uslugo sosed ...« »Ja, kako pa? Saj nimam kanarčka!« »Drugič bom pa jaz za pro-tiuslugo za toliko časa vzel vašo ženo!« »Neka klepetulja je povedala moji ženi, da sva bila včeraj skupaj v motelu Izven mesta«, pravi šef svoji tajnici. »In kaj potem?« pravi dekle in dalje urejuje prispelo pošto. »To te spreminja v mojo bivšo tajnico!« ljubljanska banka Splošna banka, Celje Sprememba povračil stroškov Izvršni odbor delavskega sveta naše delovne organizacije je sprejel dne 19. 8.1985 na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) zneske poprečnih stroškov za drugo trimesečje letošnjega leta in sicer: 1. STROŠKI ZA DNEVNICO - cela dnevnica nad 12 ur - polovična dnevnica od 8 do 12 ur - znižana dnevnica od 6 do 8 ur 1.714,- 884,- 663.- 2. POPREČNI STROŠKI ZA PRENOČIŠČE - za hotele B kat. ali nižje kategorije - za hotele A kat. ali višje kat. po računu, vendar največ - brez računa po računu 1.353.-615.- 3. KILOMETRINA z začetkom veljavnosti s 15. 8. 1985. 26,80