A. Stražar:
Zatajeni sin.
Pripovest iz časa tlačanstva. \                 (Enajsto nadaljevanie.j ¦
V  kratkem času sta se že vrniia o-skrbnik in  Peterček nazaj.  Dondež je vzef svetle cekine, a ob slovesu je še smeje rekel:
,,Vražji kum; le obišči še nas, a to si zapomni, vsak obisk te stane 100 cekinov!
Nato so se pa razšli vsak na svojo pfat
V   družbi svoje ljubljene Angelice matere in njenega očeta Zlatarja je ho dil Peterček protf svojemu Tiubljenemu domačemu kraju, kjer je užival svojo brezskrbno otroško mjadost, v Zahrib. Ravno na večer so prišli do Ijubke do-mače cerkvice na hribčku sv. Marjete. Solze radosti in veselja so slonile fan-tu v oči, ko je znova po 'treh letih do-li v nižavi zazrf svojo tako Ijubljeno vas!
Obedve — mati in Angelica sta ra-zumeli fantovo radost; prva je sprego-
ascrite mati:                                           .,
,,Ljubi moj sin — ali ni kpo tu?"
Peterček se nasloni na svojo ma-ter pa spregovori: ,,Da, da mamica, marsikateremu se zdi domači kraj naj-lepši; — a poglejte tja, tam je tisti, za me črni oblak — reberski grad; kjer živi ,,tisti", zavoljo katerega sem šef z doma. —
Na 'te besede pa se "iakoj oglasi Angelica:
,,Peterček, Iepo te prbsim, nehaj že o tem zavoljo mene, ako (me \t količkaj l^jubiŠ — to vem, da me; a ne žali tudi svoje dobre maniioe; ne žali jo, lepo te prosim!"
Dekle se zajoka in nasloni'na Pe-terčka; — to ga tako v srce pretrese, da tudi njemu znova pridejo solze v oci; šele črez čas zamore spregovoriti:
Ljubliena moja AngeKca, ne jokaj! Zavoljo tebe naj bode vse to pozabljeno — pozabljeno za vedno!"
Vsi skupaj so nato občudovali ve-černf zahod solnca, ko je zlata večer-na zarja zJatila one  divne gorenjske
hribe pa kamniške ptanine. Ravno ^ mrakom pa so vsf" srečni šli nizdoK po stezid v zahribško vas.
VL POGLAVJ^E,
Rokovnjaški poglavar: Oondež je izpolnil svojo grofnjo — ,",Grbastega Lukeža so našli seljani v  podgoriških   brdih            .:
obesenega.                     ,   ^
•• NasljediK) [utro, ko je ngrbastf Lukež'- vstal iz dobre postelje v graš-finski sobani, je kajpak šel graščaku voščit dobro jutro. A ta ^e bil seveda !zelo slabe \6Ije, — tako §labe, dajo> je možicelj kar popihal, kajti v Tcrat-kem je vse zvedel!
Ko je Lukez koračil po 'Žamiofnt gozdni poti, se je plašno oziraf na vse plati, od koder bodo ti vražji rokovnjači planih nanj. Raziburjeno srce se mu je šele umirilo, "ko je prisei ven iz gozda, pa zagledal pred sebo- Moravče. Prav\ hitro je stopal proti vasi; nekaj še za-voljo strahu, a nekaj pa tudi zaradi te-ga, ker je bil že potreben za^trka.
Sele tik pred vasjo se ^e srečal z ne-ko Staro žehsko. Znova je pastal Lu-kež nemfren, kajti kot vsi drugi, je bij tudi on tega prepfičanja, da prvo 'ju-tran;o ^rečan^e z "zensko pomeni goto-vo nesrečo.
Sklenil je torej^ 'da si bo privoščil j-edila in piiače lcolikor bo pač zmogef. Kajti mfsj! si L: Vse tako izgeda, da ne ^o v€(5 dofgo frave tlačil po ič\ bož^i izemlji.                                               ' t
Vsi pivci ki so bili v "žnani , Jančn kovi" gostilni, pa dobro poznali mot žiceljna, kako \e skop, so se mu na vsq moč čiidili; da je tako na hitro menco za menčo pil vino.
Eden izmed pivcev mu je sme[e5 rekel:
,/Hej, he[, Lukež, kaj pa"danes tebei drži za vrat? Ali si našei1 zaklad; če tega ne, se pa gdtovo ženiš; kajne, da! bo fako?                                    *
Na te besede pa "ne bdgovoriTvK kež riič tfrugega kot:                    t    ;
,rHej — t\ krčmar Janček! Pridi bliz-t je in*posTušaj! Vsemrkar jih danes j5h je fu, na moj račun vina na rriizel"
Na "te Lukeževe besede so se 'šele oidili vsi.
Pri tem popfvanju ^e ^ako rriinuf dan; prav vsi' šo bili že pijani, a Luken žu pa se je že sklonih glava na mTza in je dremal.
Gostje šo omaiiova^e vsfajali, pa1 polagoma ocfhajali na svo^e domove.
Krčmar pa je pograbil Lukeža iit ga kot otroka nesel na "Jdop Tc peči? spal je dalje.
V tem pa je prišel novi gost, pa zahteval polič vina. Krčmar si je paz-» no ogledoval tega pivcar ki je bil don bro  oblečen,  kot  kak  kupčevalec
Prisedel jeic n(emu, pa ga vprasah
TDalje prfhodtiiič.)